Resolucija Evropskega odbora regij – Izid in nadaljnji ukrepi glede Konference o prihodnosti Evrope

(2022/C 375/02)

EVROPSKI ODBOR REGIJ

ob upoštevanju:

—	svojih resolucij o Konferenci o prihodnosti Evrope z dne 12. februarja 2020 (1) in 7. maja 2021 (2) ter resolucije o prispevku lokalnih in regionalnih oblasti h Konferenci o prihodnosti Evrope z dne 27. januarja 2022 (3);

—	Marsejskega manifesta lokalnih in regionalnih voditeljev OR z naslovom Evropa se začne v regijah, mestih in vaseh z dne 4. marca 2022 (4);

—	poročila o končnem izidu Konference o prihodnosti Evrope z dne 9. maja 2022 (5);

—	resolucije Evropskega parlamenta z dne 4. maja 2022 o nadaljnjih ukrepih glede Konference o prihodnosti Evrope (6);

—	poročila skupine OR na visoki ravni za evropsko demokracijo (7);

—	resolucije Evropskega parlamenta z dne 9. junija 2022 o pozivu k sklicu konvencije za revizijo temeljnih pogodb (8),

—	sporočila Evropske komisije o Konferenci o prihodnosti Evrope z dne 17. junija 2022 (9);

1.

pozdravlja sklepe Konference o prihodnosti Evrope, ki so bili 30. aprila 2022 potrjeni na plenarnem zasedanju konference in 9. maja 2022 predloženi predsedstvu Sveta ter predsednikoma Evropskega parlamenta in Evropske Komisije; hkrati priznava, da sta učinkovito ozaveščanje in resnični pristop od spodaj navzgor izziva;

2.

odločno podpira poziv državljanov k bolj demokratični, pregledni, pravični in trajnostni EU ter meni, da to zahteva hitre in učinkovite nadaljnje ukrepe, s katerimi bi cilje in predloge Konference preoblikovali v politične pobude in konkretne ukrepe, vključno z dejavnejšim medinstitucionalnim sodelovanjem;

3.

poudarja, da se številni predlogi iz končnega poročila Konference o prihodnosti Evrope nanašajo na dejavno sodelovanje regij in lokalnih oblasti, in sicer tako pri oblikovanju kot izvajanju pobud, ki bi utegnile EU približati državljanom;

4.

meni, da je za ambiciozno reformo delovanja EU, s katero bi se spoprijeli z izzivi, ki so pred nami, in zagotovili večjo preglednost ter odgovornost v procesu odločanja EU, ki bo ustrezno opolnomočil državljane ter lokalne in regionalne oblasti, potrebna sprememba Pogodb; zato pozdravlja poziv Evropskega parlamenta k sklicu konvencije s sprožitvijo postopka za spremembo Pogodb (člen 48 PEU);

5.

meni, da bi morali biti člani Evropskega odbora regij v celoti vključeni v prihodnjo konvencijo, da bi lahko zastopali glasove več kot 1 milijona regionalno in lokalno izvoljenih politikov v Evropi; to bi se moralo odražati v sestavi konvencije, zlasti glede na to, da nekateri od teh politikov zastopajo regije z zakonodajnimi pooblastili;

6.

obžaluje, da številne ideje, predstavljene na večjezični digitalni platformi, na primer v povezavi z uradnim statusom jezikov, in odziv na ambicije podnacionalnih subjektov niso bili upoštevani v končnem poročilu, čeprav so prejeli precej podpore;

Evropska demokracija

7.

(40) (10) pozdravlja dejstvo, da je bila na Konferenci o prihodnosti Evrope priznana večravenska narava evropske predstavniške demokracije in je bila predlagana reforma OR, v skladu s katero bi mu bila dana okrepljena vloga v institucionalni arhitekturi, če gre za zadeve s teritorialnim učinkom; meni, da bi morala ta reforma privesti do povečanja obsega področij politike, ki so teritorialno pomembna in za katera je posvetovanje z njim obvezno; to vključuje pregled členov 43 (SKP/ribištvo), 79 (migracije) in 114 PDEU (splošna klavzula o enotnem trgu), pa tudi pregled člena 13 PEU in členov 294, 300 ter 307 PDEU;

8.

meni, da bi morali Evropski parlament, Evropska komisija in Svet EU na področjih, za katera je posvetovanje obvezno, navesti utemeljene razloge, če mnenj OR ne upoštevajo. OR bi poleg tega moral na podlagi pregleda Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje dobiti dostop do tristranskih pogovorov v postopku soodločanja;

9.

(39.3) pozdravlja predlog Konference o spremembi imen institucij EU, da bi se državljanom pojasnile njihove funkcije in vloga posamezne institucije v postopku odločanja EU; v ta namen predlaga spremembo svojega imena, da bi bolje odražalo politične in pravne odgovornosti njegovih članov ter njegovo vlogo evropske skupščine regij in občin;

10.

poziva k okrepljenim medinstitucionalnim sinergijam, ki bi ga vključile v delo Evropske Komisije, Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije (npr. v odbore, komisije in delovne skupine), saj lahko ponudi strokovno znanje o delovanju EU na lokalni in regionalni ravni in izboljša razumevanje na tem področju;

11.

(40, 40.2, 40.4) pozdravlja priznanje, da sta aktivna subsidiarnost in upravljanje na več ravneh ključni načeli in temeljni značilnosti delovanja in demokratične odgovornosti EU, poziv k sistematični uporabi opredelitve subsidiarnosti, o kateri se skupno dogovorijo vse institucije EU, da se pojasni raven – evropska, nacionalna, regionalna ali lokalna –, na kateri je treba sprejeti odločitve, ter predlagano širitev mehanizma zgodnjega opozarjanja na vse regionalne parlamente v EU, ki imajo zakonodajno pristojnost. Pridružuje se pozivu, da bi nacionalni in regionalni parlamenti z zakonodajnimi pooblastili v prihodnje lahko dajali zakonodajne pobude na evropski ravni. Ti predlogi bi morali pomagati pojasniti, da subsidiarnost ne pomeni preprečevanja ukrepanja na evropski ravni, temveč opredelitev, katera raven upravljanja bi morala imeti vodilno vlogo, bodisi na podlagi formalnih izključnih pooblastil ali formalnih deljenih pristojnosti, pri čemer druge ravni podpirajo cilje politike;

12.

poleg tega meni, da bi morali prej omenjeni predlogi v zvezi s subsidiarnostjo privesti do pregleda člena 5(3) PEU, Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v EU in Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti. V okviru takšnega pregleda bi bilo treba načelu sorazmernosti nameniti enako obravnavo kot načelu subsidiarnosti, s čimer bi OR dobil vlogo v predhodni fazi spremljanja subsidiarnosti, kot je opredeljeno zgoraj. Poleg tega bi bilo treba načeli subsidiarnosti in sorazmernosti v postopkih upravljanja EU uporabljati pogosteje in bolje. Medtem bi bilo treba Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje v EU prilagoditi tako, da bi že okrepil vlogo OR v sedanjem institucionalnem okviru; to bi pomagalo določiti, katera raven upravljanja bi morala imeti vodilno vlogo, ob upoštevanju ocen teritorialnega učinka OR, njegovega dela v zvezi s preverjanjem učinkov ukrepov na podeželje ter njegove nove izboljšane sheme upravljanja na področju boljše priprave zakonodaje in aktivne subsidiarnosti;

13.

(36) podpira predloge Konference o prihodnosti Evrope, katerih cilj je predstavniško demokracijo dopolniti s povečanjem udeležbe državljanov v evropski demokraciji na vseh ravneh. To bi bilo treba doseči z institucionalizacijo novih oblik državljanske udeležbe na ravni Evropske unije prek dialogov z državljani, v katerih bi naključno izbrani državljani razpravljali o konkretnih temah. Ponovno poziva k vzpostavitvi stalnega in lokalno prilagojenega mehanizma za dialog z državljani, ki bi ga podpirale lokalne in regionalne oblasti in ki bi med državljani ter institucijami EU zagotavljal dvosmerno komunikacijo; to bi vodilo k boljšemu razumevanju lokalnega in regionalnega učinka politik EU po vsej EU; poudarja, da je treba poskrbeti, da bo ta mehanizem na voljo vsem državljanom ne glede na starost, poreklo in ozadje; poudarja, da mora biti v obmejnih regijah dialog čezmejno naravnan, da bo mogoče ustvariti resnično evropsko dodano vrednost; meni, da je treba za poenostavitev sedanjih mehanizmov udeležbe državljanov spremeniti člen 11 PEU ter člena 24 in 227 PDEU;

14.

se zavezuje, da bo še naprej organiziral lokalne dialoge z državljani in strukturirane pobude participativne demokracije, ki bi lahko bile del stalnega mehanizma;

15.

(37) pozdravlja idejo dejavnejšega komuniciranja o politikah in politiki EU, ki bi potekalo ne le v okviru evropskih volitev, temveč tudi v okviru nacionalnih, regionalnih in lokalnih volitev;

16.

(36.6) pozdravlja predlog s Konference o prihodnosti Evrope za vzpostavitev sistema lokalnih svetnikov EU kot načina za zmanjšanje oddaljenosti institucij EU od državljanov ter se zavezuje, da bo ta predlog izvajal v sodelovanju z Evropsko Komisijo prek svoje hitro rastoče evropske mreže regionalnih in lokalnih svetnikov (11) ter prek projekta Gradimo Evropo z izvoljenimi predstavniki občin (12);

17.

z zanimanjem pričakuje morebiten predlog Evropske komisije, s katerimi bi pomagali „pri krepitvi zmogljivosti med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi akterji za začetek nove generacije decentraliziranih dialogov z državljankami in državljani, ki temeljijo na posvetovalnih pristopih“ (13);

18.

(39) pozdravlja predlog Konference o prihodnosti Evrope za izboljšanje postopka odločanja EU, da bi zagotovili njeno sposobnost ukrepanja, zlasti z razširitvijo odločanja z glasovanjem s kvalificirano večino;

19.

(39.2) podpira predloge Konference o prihodnosti Evrope za tesnejšo vključitev nacionalnih parlamentov v zakonodajni postopek; poziva, da se v tem okviru upoštevajo potrebe zgornjih domov;

Vrednote in pravice, pravna država, varnost

20.

(25.1, 25.3) pozdravlja poziv k zagotavljanju, da se v vseh državah članicah v celoti spoštujejo vrednote in načela iz Pogodb EU in Listine EU o temeljnih pravicah ter da se o njih ni mogoče pogajati, so nepreklicne in nujen pogoj za članstvo in pristop k EU. Glede na to, da je več kot 80 000 lokalnih in regionalnih oblasti v EU temeljna raven demokratične legitimnosti, poziva k njihovemu stalnemu vključevanju v spodbujanje vrednot Listine in spremljanje skladnosti z načeli, povezanimi z njo. Zato meni, da je njegova udeležba v medinstitucionalnem dialogu o Listini in postopku spremljanja načela pravne države bistvena;

21.

(25.4) se zavzema za učinkovito uporabo uredbe o pogojenosti in ocenjevanjem njenega področja uporabe, saj morajo kršitve načela pravne države voditi v začasno ustavitev plačil ali finančne popravke; ponavlja svoje prepričanje, da bi „v primeru takšnih ukrepov tisti upravičenci do sredstev EU, vključno z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, ki niso odgovorni za kršitve načela pravne države, še naprej prejemati finančno podporo od zadevne države članice“ (14); pozdravlja tudi poziv za oceno drugih instrumentov pravne države in razmislek o potrebnih pravnih načinih za kaznovanje kršitev načela pravne države;

22.

(29.2, 29.4, 29.5) pozdravlja poziv za večje in lažje javne naložbe v izobraževanje, zdravstvo, varstvo otrok in oskrbo starostnikov, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter druga ključna področja za napredovanje pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic in njegovega akcijskega načrta. Tako bi državljanom pokazali socialno razsežnost Evropske unije in njena prizadevanja za izboljšanje njihove kvalitete življenja; poudarja, kako pomembno je s pravnimi orodji, politikami, vseevropskimi merili in drugimi ustreznimi instrumenti zagotoviti Unijo enakosti, v kateri ni prostora za diskriminacijo;

Podnebne spremembe, energija in okolje

23.

(3.1, 2.3) poudarja, da je treba za vključujoč in pravičen zeleni prehod priznati vlogo lokalnih in regionalnih oblasti;

24.

se strinja, da je treba zeleni prehod pospešiti, in pozdravlja prizadevanja za bolj zelena mesta z urbanističnim načrtovanjem in gradnjo, uporabo naravnih rešitev za spodbujanje biotske raznovrstnosti in strategije za izkoreninjenje energetske revščine ter revščine na področju mobilnosti. V zvezi s tem poudarja pomen vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti v pobudo novi evropski Bauhaus;

25.

(3, 4.1, 4.4, 31.2) poudarja potrebo, da se v okviru pravičnega ekološkega in digitalnega prehoda posebej upoštevajo obrobne in otoške regije, tudi vsa otočja in najbolj oddaljene regije. Zlasti je treba zagotoviti njihovo povezljivost in uporabo javne infrastrukture v enaki meri, kot to velja za druga ozemlja Unije;

26.

(3) podpira cilj Konference o prihodnosti Evrope glede krepitve evropske energetske varnosti in doseganja energetske neodvisnosti EU, pri čemer nobena regija ne sme biti zapostavljena, da bi njenim državljanom zagotovili zadostno, cenovno dostopno in trajnostno energijo; v zvezi s tem poziva k neposrednemu dostopu do sredstev EU za lokalne in regionalne oblasti, ki izvajajo projekte zelenega dogovora, pri tem pa je treba posebno pozornost nameniti regijam z izoliranimi energetskimi sistemi;

27.

je prepričan, da bi bilo treba za nadaljnje ukrepe glede predlogov Konference okrepiti medinstitucionalno sodelovanje, med drugim preko delovne skupine OR za zeleni dogovor na lokalni ravni, s komunikacijsko kampanjo OR o evropskem zelenem dogovoru ter dialogi o energiji in podnebnih spremembah na več ravneh; meni, da bi moral okrepiti svoje sedanje sodelovanje z zainteresiranimi stranmi, kot so Konvencija županov EU (v okviru kampanje Cities’ Energy Saving Sprint – Prizadevanja mest za varčevanje z energijo) in druge institucije EU (na primer v okviru deležniške platforme za ničelno onesnaževanje);

28.

se zavezuje, da bo še naprej spodbujal vlogo lokalnih in regionalnih oblasti v podnebni politiki in politiki biotske raznovrstnosti z ukrepi podnebne diplomacije na podnacionalni ravni ter v Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC); meni, da bi morali biti različni okviri ZN o podnebju, okolju in ciljih trajnostnega razvoja čim bolj dosledni in medsebojno povezani, da bi spodbudili sistematično izvajanje in preprečili odvečno načrtovanje. Evropsko Komisijo poziva, naj podpre načelo upravljanja na več ravneh in pri opredelitvi globalnega cilja glede prilagajanja podnebnim spremembam spodbuja pristop od spodaj navzgor;

29.

(3.8) pozdravlja poziv k pravičnemu prehodu za zaščito delavcev in delovnih mest, ki v vseh vidikih zahteva močno teritorialno komponento, da bi bil pristop lokalno prilagojen in usklajen s specifičnimi potrebami različnih skupnosti; v zvezi s tem poziva k evropskemu mehanizmu za podporo pravičnemu, čistemu in uspešnemu prehodu evropskih regij z avtomobilsko in dobavno industrijo, pri čemer je treba uvesti pristop, ki temelji na upravljanju na več ravneh in partnerstvu za ustrezno in učinkovito načrtovanje politik in proračunsko ukrepanje;

Zdravje

30.

(10.2, 10.3) pozdravlja poziv k večji pristojnosti EU na področju zdravja in poziva k reviziji člena 4 PDEU, da bi se zdravje in zdravstveno varstvo vključila med deljene pristojnosti EU in držav članic. Kot je poudarjeno v predlogih Konference o prihodnosti Evrope, bi bilo treba pri tej spremembi v celoti upoštevati načelo subsidiarnosti ter ključno vlogo lokalnih, regionalnih in nacionalnih akterjev v zdravstvenih zadevah;

31.

(10.6, 12.15) se strinja s pozivom k odprtemu dostopu do razpoložljivega zdravljenja in zdravil po vsej EU, ki morajo biti enake kakovosti in na voljo po pravičnih lokalnih cenah; v zvezi s tem poudarja ključen pomen čezmejnega sodelovanja na področju zdravstvenega varstva;

Močnejše gospodarstvo, socialna pravičnost in delovna mesta

32.

(11.3) odločno podpira poziv s Konference k pregledu okvira EU za ekonomsko upravljanje in evropskega semestra, da bi EU bolje spodbujala svoje glavne cilje gospodarskega in fiskalnega usklajevanja, pa tudi zeleni in digitalni prehod ter socialno pravičnost; se strinja s pozivom s Konference, da je treba okrepiti vlogo lokalnih in regionalnih oblasti na podlagi kodeksa ravnanja, da se zagotovi udeležba teh oblasti v evropskem semestru po zgledu kodeksa ravnanja za partnerstvo v strukturnih skladih. Takšen kodeks za evropski semester bi izboljšal učinkovitost procesa in povečal njegovo demokratično legitimnost; poziva tudi k izrecni ponovni vključitvi ciljev trajnostnega razvoja v reformiran evropski semester, da se omogoči trajnostno okrevanje, prilagojeno lokalni ravni;

33.

(13, 14) se strinja z odločnim pozivom v okviru Konference o prihodnosti Evrope, naj se zagotovi dosledno izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in njegovih krovnih ciljev za leto 2030 na ravni EU ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni; pri tem je treba spoštovati delitev pristojnosti, načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ter sedanje pristojnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, kot tudi avtonomijo socialnih partnerjev. OR podpira tudi predlog Konference o prihodnosti Evrope, da se v Pogodbi vključi protokol o socialnem napredku, kar bi pomenilo revizijo člena 3 PEU ter členov 9, 151, 152 in 157 PDEU;

34.

(15) vztraja, da so za demografski prehod potrebni takojšnji in učinkoviti ukrepi; opozarja tudi na nevarnosti za gospodarstvo in demokracijo kot celoto, povezane z naraščajočimi socialnimi, gospodarskimi, teritorialnimi in digitalnimi neenakostmi, ki med drugim vodijo v beg možganov; zato poudarja, da je treba z naložbami in podporo, zlasti za mlade in družine, povečati privlačnost redko poseljenih regij s starajočim se prebivalstvom; OR tudi poudarja, da je treba pozornost nameniti regijam z demografskim neravnovesjem, ki je posledica velike gostote prebivalstva, zlasti v obrobnih in otoških regijah, ki so zelo občutljive za velik človeški pritisk in imajo težave z upravljanjem javne infrastrukture;

35.

poudarja, da je v poročilu Konference o prihodnosti Evrope večkrat opozorjeno na potrebo po večji koheziji, ter izpostavlja pomen kohezije kot splošne vrednote EU in načelo neškodovanja koheziji, ki je bilo nedavno predstavljeno v osmem poročilu o koheziji; meni, da je za uresničitev tega načela pri prihodnjem oblikovanju politike EU in v programskem obdobju kohezijske politike 2021–2027 potrebno tesno sodelovanje med OR (in njegovim zavezništvom za kohezijo) ter institucijami EU;

36.

(12) odločno podpira poziv h krepitvi čezmejnega sodelovanja, da bi povečali kohezijo in odpornost obmejnih regij, ter podpira sklicevanje na uredbo o evropskem čezmejnem mehanizmu, ki bi lahko v obmejnih regijah znatno izboljšal čezmejno sodelovanje in možnosti preživljanja državljanov; vendar obžaluje pomanjkanje predlogov, ki bi se nanašali na težave, s katerimi se obmejne regije vsakodnevno srečujejo, in se sklicuje na svojo resolucijo iz leta 2021 z naslovom Vizija za Evropo – prihodnost čezmejnega sodelovanja, v kateri je predstavil več predlogov za podporo tem regijam in za izboljšanje čezmejnega sodelovanja na splošno;

37.

obžaluje, da ni predlogov glede regij s velikimi in trajnimi naravnimi omejitvami, kot so otoške regije, vključno z otočji in najbolj oddaljenimi regijami, in gorske regije, ki potrebujejo posebno podporo EU in celovitejšo oceno učinka politik, da jim bo mogoče zagotoviti razvoj pod enakimi pogoji kot preostalim območjem Evropske unije;

Digitalna preobrazba

38.

(4.4, 12.14, 31) pozdravlja, da je bila digitalna kohezija v okviru Konference o prihodnosti Evrope priznana kot dopolnilo gospodarski, socialni in teritorialni koheziji; priporoča vključevanje digitalne kohezije v politike Evropske unije in poziva k temu ustreznemu pregledu člena 175 PDEU; opozarja tudi na nenehno težavo glede razpoložljivosti podatkov o digitalni preobrazbi na podnacionalni ravni, zato bo skupaj z Evropsko Komisijo še naprej razvijal in izvajal sistem merjenja digitalne zrelosti na lokalni in regionalni ravni;

Migracije

39.

(43.2) poudarja ključno vlogo, ki jo imajo občine in regije pri uspešnem vključevanju migrantov in beguncev, ter poziva, naj bo v razpravah o migracijah na ravni EU večji poudarek na politikah vključevanja; odločno podpira predlog Konference o prihodnosti Evrope za povečanje finančne, logistične in operativne podpore EU, tudi za lokalne oblasti, regionalne vlade in organizacije civilne družbe, za obvladovanje prvega sprejema migrantov in prosilcev za azil, vključno s posebno podporo za sprejem mladoletnih migrantov brez spremstva; ta bi privedel do učinkovitega vključevanja beguncev in zakonitih migrantov v EU ali pa do vrnitve migrantov brez urejenega statusa v domovino; poudarja, da bi bilo treba člen 79(4) PDEU ustrezno spremeniti, da bi se omogočile spodbude in podpora ne le za ukrepe držav članic, temveč tudi – ob doslednem spoštovanju načela subsidiarnosti – za njihove lokalne in regionalne oblasti, da se spodbudi vključevanje državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo na njihovem ozemlju, ne glede na njihovo državo izvora;

40.

(44.2) se strinja s predlogom Konference o prihodnosti Evrope za revizijo dublinskega sistema, da bi se zagotovili solidarnost in pravična delitev odgovornosti med državami članicami, ki bi se usklajevali na evropski ravni in bi pomagali blažiti migracijski pritisk na najbolj obremenjene regije EU;

Izobraževanje, kultura, mladina in šport

41.

pozdravlja predloge Konference glede pomena izobraževanja kot sredstva za spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva; pri tem se zavezuje k razvoju svojega pilotnega projekta za spodbujanje evropskih vrednot preko izobraževanja in kulture, vključno s popisom primerov dobre prakse na lokalni in regionalni ravni po vsej EU; ceni predloge Konference o prihodnosti Evrope, katerih cilj je uskladiti raven različnih izobraževalnih programov v EU ob priznavanju nacionalnih, regionalnih in lokalnih vsebin;

42.

(47.7) pozdravlja poziv k posebnim prizadevanjem za preprečevanje bega možganov iz nekaterih regij in držav v EU, kjer ni na voljo dovolj priložnosti, zlasti za mlade; v ta namen podpira poziv v okviru Konference po odločnejšem ukrepanju za varnost in kakovost delovnih mest, pošteno plačilo za delavce in pripravnike ter enak dostop do socialne zaščite in cenovno dostopnih stanovanj za mlade (zlasti za tiste iz ranljivih skupin). Ti ukrepi bi morali biti namenjeni odpravi sedanjih teritorialnih razlik glede možnosti, ki jih imajo mladi za življenje in dobro počutje v EU;

43.

pozdravlja številna sklicevanja na raziskave in inovacije v poročilu Konference o prihodnosti Evrope ter poudarja, da je treba premostiti inovacijski razkorak in lokalno prilagojene strategije za inovacije združiti s teritorialnimi nalogami, kot nedavno s pilotnim ukrepom za regionalne inovacije;

44.

(36.9) podpira uvedbo „pregleda zakonodaje z vidika mladih“, ki bi moral vključevati mehanizem za ocene učinka, osredotočene na mlade; mehanizem bi se uporabljal za zakonodajo in politike EU na področjih, pomembnih za mlade, njegov namen pa bi bil bolje upoštevati dolgoročne interese ter potrebe po dejavnem sodelovanju mladih pri odločanju v EU. Poleg tega bi moral mehanizem meriti pozitiven učinek evropskih zakonodajnih predlogov na življenje mladih; opozarja na svoj prispevek k tem prizadevanjem, saj je ustanovil mrežo mladih izvoljenih politikov ter skupaj z Evropskim mladinskim forumom oblikoval Evropsko listino za mlade in demokracijo;

45.

(48.2) pozdravlja pričakovanja državljanov glede spodbujanja in varstva evropske raznolikosti; v zvezi s tem se strinja s priporočili Konference o prihodnosti Evrope o spodbujanju večjezičnosti in regionalnih jezikov ter poudarja, da je treba manjšinskim in regionalnim jezikom, ki so materni jeziki številnih Evropejcev in dragocena kulturna dediščina, nameniti dodatno pozornost in jih bolj zaščititi;

EU v svetu

46.

(25.1, 38.1) pozdravlja poziv institucijam EU, naj bodo v drugih državah „ambasadorke našega demokratičnega modela“, pri čemer poudarja, da ta poziv v bistvu zajema delo, ki ga Odbor opravlja že več let v sodelovanju z državami kandidatkami, potencialnimi kandidatkami in partnerskimi državami iz vzhodnega in južnega sosedstva EU;

47.

meni, da bo obnova Ukrajine eden največjih izzivov za EU in njene mednarodne partnerje; v zvezi s tem opozarja na svojo pobudo o ustanovitvi zavezništva mest in regij za obnovo Ukrajine, ki bi združilo lokalne in regionalne oblasti v Evropi in Ukrajini, da bi samouprava dobila osrednji pomen pri strateškem načrtovanju obnove, nadaljnjem izvajanju procesa decentralizacije in upravljanju na več ravneh v Ukrajini ter pri boljšem lokalnem/regionalnem upravljanju, tudi s spodbujanjem medsebojnega sodelovanja;

48.

pooblašča svojega predsednika, da to resolucijo predloži Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu, francoskemu, češkemu in švedskemu predsedstvu Sveta EU ter predsedniku Evropskega sveta.

---

(1)  COR-2020-00192-00-00-RES-TRA.

(2)  COR-2021-01674-00-00-RES-TRA.

(3)  COR-2021-06503-00-00-RES-TRA.

(4)  Marsejski manifest lokalnih in regionalnih voditeljev: Evropa se začne v regijah, mestih in vaseh.

(5)  20220509RES29121.pdf (europa.eu)

(6)  2022/2648(RSP).

(7)  https://cor.europa.eu/sl/news/Pages/Report-of-the-High-Level-Group-on-European-Democracy.aspx

(8)  2022/2705(RSP).

(9)  COM(2022) 404 final.

(10)  Številke v krepkem tisku in oklepajih na začetku točk ustrezajo predlogom in ukrepom v okviru Konference o prihodnosti Evrope, ki so bili vključeni v poročilo o končnem izidu Konference o prihodnosti Evrope z dne 9. maja 2022.

(11)  https://cor.europa.eu/sl/engage/Pages/Network-of-Regional-and-Local-EU-Councillors.aspx

(12)  https://building-europe-with-local-councillors.europa.eu/index_sl

(13)  COM(2022) 404 final.

(14)  Prispevek lokalnih in regionalnih oblasti h Konferenci o prihodnosti Evrope (COR-2021-06503).