Resolucija Evropskega odbora regij o podpori regij in mest EU Ukrajini

(2022/C 301/01)

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR)

obsoja, da je Ruska federacija ob podpori Belorusije 24. februarja 2022 brez povoda in neupravičeno napadla Ukrajino;

poziva k takojšnjemu in brezpogojnemu premirju ter vzpostavitvi varnih humanitarnih koridorjev. Rusija mora nemudoma ustaviti vojaško dejavnost ter umakniti vse vojaške in paravojaške enote ter upravne uslužbence z okupiranih ukrajinskih ozemelj;

poudarja, da je ta invazija kriminalno dejanje proti ukrajinskemu ljudstvu ter suverenosti in ozemeljski nedotakljivosti Ukrajine ter brutalna kršitev načel demokracije in pravne države; nadalje poudarja, da ruska vojska z vsesplošnimi napadi na civiliste, med drugimi na župane mest in vasi, izvaja vojna hudodelstva, ki pomenijo kršitev mednarodnega prava, zlasti Ustanovne listine ZN, Helsinške sklepne listine, Pariške listine za novo Evropo in memoranduma iz Budimpešte. Vse kršitve človekovih pravic, vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost na ozemlju Ukrajine je treba dokumentirati, preiskati in obravnavati v pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča;

izraža solidarnost z ukrajinskim ljudstvom, ki brani svojo državo pred ruskimi napadalci; izraža tudi najglobljo žalost zaradi smrtnih žrtev in trpljenja ljudi, ki so jih povzročila ruska grozodejstva;

ponovno potrjuje, da podpira ukrajinske lokalne in regionalne oblasti, ter poziva k takojšnji izpustitvi ukrajinskih županov in javnih uslužbencev, ki so jih ugrabile ruske okupacijske sile in s tem kršile četrto ženevsko konvencijo;

vztraja, da lahko le ukrajinsko ljudstvo demokratično izbere svoje voditelje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ter izjavlja, da ne bo priznal regionalnega ali lokalnega vodstva, ki bi ga Rusija postavila v Ukrajini, ali sodeloval z njim;

Konkretna solidarnost z lokalnimi in regionalnimi oblastmi

poudarja izredno solidarnost, ki jo državljani EU izkazujejo ljudem, ki bežijo pred vojno v Ukrajini; je zaskrbljen za Ukrajince, ki jih proti njihovi volji izganjajo na ozemlje pod ruskim nadzorom; izraža pohvalo organom Evropske unije za njihovo enotnost ob ruski vojni z Ukrajino, za krepitev solidarnosti z neposredno humanitarno pomočjo in nujno pomočjo civilne zaščite ter za aktiviranje mehanizma takojšnje zaščite za tiste, ki bežijo pred vojno; poudarja, da bo v prihodnjih mesecih treba to pomoč znatno povečati, da bi preprečili humanitarno krizo v obmejnih regijah EU;

se zavezuje, da bo mesta in regije nadalje spodbujal k nudenju pomoči beguncem iz Ukrajine; zlasti poudarja potrebe v obmejnih regijah v smislu logistične podpore pri prvem sprejemu in tranzitu;

poziva lokalne in regionalne oblasti po Evropi, naj zaprosijo za podporo ali jo ponudijo na platformi Help Ukraine: Info-Support Hub (1), ki jo je vzpostavil OR;

10.

se strinja s pozivom lokalnih in regionalnih oblasti iz Ukrajine in EU, naj se zaradi procesa obnove oživijo ali vzpostavijo partnerstva ter pobratenja mest in regij;

Krepitev evropske perspektive Ukrajine

11.

poudarja, da so ukrajinske reforme v zvezi z decentralizacijo in regionalnim razvojem pomembno prispevale k utrjevanju lokalne demokracije, okrepile samoupravo in splošno odpornost lokalnih skupnosti v državi, kar je pomemben element ukrajinskega odpora proti ruskim napadalcem. Te reforme so bile izvedene z znatno podporo regij in mest Evropske unije, tudi s programom U-LEAD with Europe, ter ciljno usmerjeno podporo OR v okviru njegove projektne skupine za Ukrajino in dejavnosti sodelovanja med sorodnimi akterji. Ukrajina se je z uspešnostjo teh reform za decentralizacijo približala Evropski uniji in njenim vrednotam svobode, demokracije in pravne države;

12.

poziva mednarodno skupnost, naj pripravi načrt za pomoč in okrevanje za Ukrajino, da bi podprla ukrajinsko gospodarstvo, njene institucije in javne storitve ter obnovo uničene infrastrukture; v zvezi s tem pozdravlja sklep Evropskega sveta o ustanovitvi solidarnostnega skrbniškega sklada za Ukrajino, in poziva k organizaciji mednarodne konference za zbiranje sredstev med partnerji; poudarja, da mora tudi Rusija, ki je odgovorna za uničenje, z vojno odškodnino prispevati k obnovi Ukrajine;

13.

podpira Ukrajino pri pridobivanju statusa države kandidatke za članstvo v EU v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji in na podlagi iste revidirane metodologije pristopnih pogajanj, kot se uporablja za Zahodni Balkan, z večjim poudarkom na načelu pravne države in demokratičnih institucijah; poudarja, da je treba pozitivno obravnavati tudi prošnji za članstvo v EU, ki sta ju vložili Gruzija in Moldavija. Hkrati je treba brez odlašanja nadaljevati vključevanje Ukrajine na enotni trg EU v skladu s pridružitvenim sporazumom;

Financiranje podpornih ukrepov

14.

pozdravlja svežnja CARE in CARE+ Evropske komisije (kohezijski ukrep za begunce v Evropi) in prožnost v okviru svežnja REACT-EU ter poudarja prednosti neposredne vključenosti regionalnih in lokalnih oblasti v načrtovanje, upravljanje in izvajanje svežnjev CARE in REACT-EU; poudarja, da morajo biti prilagoditve programov kohezijske politike skladne z načelom neškodovanja koheziji, ki je bilo nedavno uvedeno v osmem kohezijskem poročilu;

15.

poudarja, da je kohezijska politika tako v času pandemije COVID-19 kot v odzivanju na posledice vojne v Ukrajini dokazala, da lahko prinese kratkoročne rezultate, ko je to potrebno. Vendar vztraja, da dejanski cilj kohezijske politike – okrepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije z zmanjšanjem razlik med regijami – ne sme tekmovati s temi cilji;

16.

pozdravlja prekinitev programov čezmejnega sodelovanja, v katere so vključeni ruski in beloruski partnerji; poziva k okrepitvi obstoječih programov med regijami EU (Poljska, Madžarska, Romunija, Slovaška) in Ukrajino; poudarja, da je finančna podpora lokalnim in regionalnim oblastem, ki mejijo na Ukrajino, in državam, ki nanjo ne mejijo, a sprejemajo največ beguncev, mnogo premajhna in jo je treba znatno povečati glede na vlogo, ki jo imajo ne le pri zagotavljanju zatočišča beguncem, temveč tudi pri njihovem vključevanju v svoj izobraževalni, zdravstveni in stanovanjski sistem;

17.

podpira ustanovitev stalne krizne rezerve za blaženje prihodnjih izrednih razmer, ki bo dopolnjevala ali okrepila obstoječe instrumente za obvladovanje nepredvidenih dogodkov in prožnost; poziva k oblikovanju enotnega instrumenta EU za ukrajinske begunce na lokalni ravni, v katerem bi se zbrala vsa finančna sredstva, ki so na voljo lokalnim in regionalnim oblastem za nudenje zatočišča beguncem, da bi poenostavili, posplošili in pospešili uporabo razpoložljivih sredstev;

18.

ugotavlja, da bodo najbolj prizadete države članice in regije morda morale revidirati svoje načrte za okrevanje in odpornost na podlagi ustreznega posvetovanja z regionalnimi oblastmi, zlasti zaradi vse večjega ekonomskega učinka vojne na države EU;

Sprejem beguncev iz Ukrajine

19.

poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti v prvih vrstah, ko gre za sprejemanje milijonov beguncev v sosednjih državah, pa tudi notranje razseljenih oseb v Ukrajini (2), ter da je to največja begunska kriza po drugi svetovni vojni; opozarja, da bi morali imeti vsi begunci, ne glede na njihov izvor, politično pripadnost ali spolno usmerjenost, pravico do enake dobrodošlice v vseh regijah in mestih v EU kot begunci iz Ukrajine;

20.

pozdravlja uporabo direktive o začasni zaščiti, ki jo je treba zdaj v celoti izvajati na dobro usklajen, velikodušen, vključujoč in prilagodljiv način, da se zagotovi dostop do trga dela, stanovanj, zdravstvenega varstva, izobraževanja in socialne podpore vsem ljudem, ki bežijo iz Ukrajine. Pri tem se je treba osredotočiti na ranljive skupine, zlasti ženske in otroke, ne glede na njihovo etnično poreklo, politično pripadnost ali spolno usmerjenost;

21.

želi spomniti na posebnosti Direktive Sveta 2001/55/ES (3) o začasni zaščiti, ki daje beguncem možnost izbire, v kateri državi članici EU se želijo začasno nastaniti (člen 26), in poudarja, da priznavanje pravice do prostega gibanja in avtonomnosti beguncev pozitivno prispeva k zmanjšanju pritiska na nacionalne azilne sisteme in sprejemne zmogljivosti v obmejnih regijah;

22.

poziva k vzpostavitvi prostovoljnega evropskega mehanizma premestitev ob upoštevanju sprejemnih zmogljivosti regionalnih in lokalnih oblasti; ponovno poziva, naj se mestom in regijam EU zagotovi neposreden dostop do sredstev EU za migracije in vključevanje; poziva Komisijo, naj predlaga okvirni sistem za porazdelitev beguncev med prihodnjimi begunskimi krizami; poziva države članice EU, naj priznajo takšne prostovoljne zaveze in si prizadevajo za njihovo izpolnjevanje;

23.

poudarja, da je veliko ukrajinskih beguncev posebno ranljivih in da jih je približno polovica mladoletnih; nadalje poudarja, da je med več sto tisoč otroki na begu veliko takih, ki so brez spremstva ter potrebujejo posebno zaščito in skrb; podpira sveženj ukrepov za zaščito ukrajinskih begunskih otrok, med katerimi naj ima prednost njihovo šolanje;

24.

poziva k odločnim ukrepom za preprečevanje trgovine z ljudmi, saj je večina ljudi, ki beži iz Ukrajine, žensk in otrok, poročila o človekovih pravicah pa kažejo, da se organizirane kriminalne združbe pogosteje osredotočajo nanje, zlasti za namene spolnega ali delovnega izkoriščanja;

25.

poudarja, da je treba beguncem ponuditi jezikovne tečaje, izobraževanje in usposabljanje; v zvezi s tem poudarja potencial mreže OR Mesta in regije za vključevanje migrantov;

Vpliv na politike EU

26.

spodbuja takojšnje ukrepe vseh evropskih regij za zmanjšanje odvisnosti EU od tretjih držav, zlasti od uvoza ruskih energentov, in poziva Evropsko komisijo, naj podpre njihova prizadevanja;

27.

podpira poziv k popolni prepovedi uvoza ruskega plina, nafte in premoga v Evropo ter spodbuja lokalne in regionalne oblasti, naj začnejo sestavljati načrte za izredne razmere, da bodo pripravljene na posledice takšnih sankcij;

28.

meni, da lahko načrt REPowerEU (4) pospeši prehod na čisto energijo, poveča energetsko varnost EU, zmanjša njeno odvisnost od uvoza fosilnih goriv in surovin iz tretjih držav, zlasti Ruske federacije, ter s tem ublaži politična, gospodarska in varnostna tveganja, ki so posledica uvoza; se zavzema za obsežne naložbe in konkretne ukrepe za spodbuditev uporabe energije iz obnovljivih virov, večjo energijsko učinkovitost in prihranke, krožnost, elektrifikacijo in raziskave v alternativna trajnostna goriva kot resnično dolgoročno varne in dosegljive rešitve;

29.

vztraja, da učinki vojne ne bi smeli biti v škodo podnebnim ukrepom in trajnostnosti, kot so določeni v Pariškem sporazumu in agendi ZN za trajnostni razvoj do leta 2030, in znova potrjuje svojo zavezanost evropskemu zelenemu dogovoru, ki je tudi pot do okrepitve strateške avtonomnosti EU;

30.

meni, da morajo prizadevanja EU za večjo energetsko neodvisnost vključevati tudi popolno opustitev projektov Severni tok in Severni tok 2;

31.

izraža veliko zadovoljstvo z nedavno sinhronizacijo ukrajinskega in moldavijskega električnega omrežja z evropskim celinskim omrežjem;

32.

upošteva poziv ukrajinskih lokalnih in regionalnih oblasti mednarodni skupnosti, naj jim pomaga pri obvladovanju okoljskih izrednih razmer, ki jih je povzročila invazija, tudi na območjih jedrskih elektrarn in kemičnih tovarn;

33.

pozdravlja odločitev Evropske komisije o začetku pogajanj z Ukrajino za pridružitev programu LIFE, da bi lahko izkoristila financiranje za pomoč pri obnovi okolja po uničenju, ki ga je povzročila ruska invazija, naj bo to onesnaženje, uničenje ekosistemov ali drugi dolgoročni učinki;

34.

poudarja, da bo konflikt neizogibno imel hude posledice za agroživilski sektor EU, saj sta Ukrajina in Rusija pomembni izvoznici številnih kmetijskih proizvodov (kot so žito in oljnice) in dušikovih gnojil; poudarja, da mora EU okrepiti svojo zavezanost, da bo uvedla trajnostne prehranske sisteme in hkrati vsem zagotovila cenovno dostopnost kakovostne hrane z zmanjšanjem odvisnosti od uvoza ključnih kmetijskih proizvodov in inputov; izraža globoko zaskrbljenost nad dejstvom, da so motnje v izvozu iz Ukrajine in Rusije že privedle do velikega porasta cen kmetijskih proizvodov na svetovni ravni ter da se posledice čutijo zlasti v najrevnejših državah in regijah sveta;

Dodatne ugotovitve

35.

podpira pravice Rusov in Belorusov, ki protestirajo proti Putinovi vojni in branijo svoje pravice do poštenih volitev, svobode izražanja in zbiranja, ter zahteva takojšnjo izpustitev neupravičeno pridržanih protestnikov;

36.

podpira dodatne usklajene stroge sankcije proti Rusiji in Belorusiji, da bi učinkovito zatrli ruske zmožnosti za nadaljnjo agresijo; predlaga, naj Komisija predstavi smernice za izvrševanje in izvajanje sankcij, saj so tudi na regionalni in lokalni ravni še vedno razlike v instrumentih in postopkih, ki se uporabljajo za preverjanje lastništva podjetij, premoženja in nepremičnin;

37.

poudarja, da bi bilo treba vse države kandidatke in potencialne države kandidatke za članstvo v EU spodbujati, naj se pridružijo sankcijam, ki so bile sprejete na ravni EU, da bi poudarile svojo zavezanost EU in njenim vrednotam;

38.

obsoja rusko propagando in sovražni govor, ki podžigata konflikt in storilce vojnih hudodelstev; poziva k učinkovitim ukrepom na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni za boj proti takšni propagandi in njeno preprečevanje; nasprotuje demonstracijam v podporo ruski agresiji v evropskih mestih;

39.

naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo predloži Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu, francoskemu in češkemu predsedstvu Sveta EU, predsedniku Evropskega sveta ter ukrajinskemu predsedniku, vladi in parlamentu.

V Bruslju, 28. aprila 2022

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) Help Ukraine: Info-Support Hub je platforma za povezovanje tranzitnih regij ter preobremenjenih lokalnih in regionalnih oblasti s tistimi iz drugih držav članic EU, ki razpolagajo z zmogljivostmi in lahko pomagajo.

(2) Stanje glede ukrajinskih beguncev (unhcr.org).

(3) Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12).

(4) Sporočilo Komisije z naslovom REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo, 8. marec 2022.