Sklepi Sveta o Posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 19/2022 z naslovom „Javno naročanje cepiv proti COVID-19 v EU – Po začetnih izzivih je bilo zagotovljenih dovolj odmerkov, toda smotrnost procesa ni bila ustrezno ocenjena“

(2022/C 484/04)

SVET EVROPSKE UNIJE —

(1)

POZDRAVLJA Posebno poročilo št. 19/2022, ki ga je pripravilo Evropsko računsko sodišče (v nadaljnjem besedilu: Računsko sodišče), in odgovore Komisije na to poročilo;

(2)

UGOTAVLJA, da je Računsko sodišče v okviru revizije ocenjevalo, ali so Komisija in države članice do konca leta 2021 uspešno naročale cepiva proti COVID-19; v zvezi s tem je preučilo, ali:

—	so bile priprave EU za javno naročanje cepiv proti COVID-19 uspešne;

—	so lahko pogajalci EU s pogodbami, ki jih je EU sklenila s proizvajalci cepiv, uresničili cilje EU za javna naročila;

—	je Komisija skušala odpraviti kakršne koli težave, ki so vplivale na dobavo cepiv.

(3)

OPOZARJA, da so cilji strategije EU za cepiva proti COVID-19, ki jo je objavila Komisija, zagotoviti kakovost, varnost in učinkovitost cepiv, pravočasen dostop do cepiv za države članice in njihovo prebivalstvo ter imeti hkrati vodilno vlogo v globalnih solidarnostnih prizadevanjih in čim prej zagotoviti pravičen dostop do cenovno dostopnega cepiva za vse v EU;

(4)

PRIZNAVA, da je strategija EU za cepiva proti COVID-19 pomemben dosežek, in poudarja dodano vrednost sodelovanja EU, saj je zagotovila, da je bilo do konca leta 2021 polno cepljenih 80 % odraslega prebivalstva EU;

(5)

OPOZARJA, da so države članice in Komisija odobrile sporazum, s katerim je bila Komisija pooblaščena, da s proizvajalci cepiv sklepa sporazume za nabavo cepiv proti COVID-19 v imenu držav članic (1);

(6)

UGOTAVLJA, da je bila v skladu s posebnim poročilom strategija EU za cepiva proti COVID-19 usmerjena na dva organa, in sicer na usmerjevalni odbor, ki je odgovoren za nadzor pogajanj in potrjevanje pogodb pred podpisom, in skupno pogajalsko skupino, zadolženo za pogajanja o pogodbah;

(7)

na podlagi posebnega poročila UGOTAVLJA, da je predsednica Komisije marca 2021 opravila predhodna pogajanja za pogodbo s podjetjema Pfizer/BioNTech, to pa je bila edina pogodba, pri kateri skupna pogajalska skupina ni sodelovala že v tej fazi pogajanj, kar je v nasprotju s sklepom Komisije o javnem naročanju cepiv proti COVID-19; Komisija je 9. aprila 2021 usmerjevalnemu odboru predstavila pogoje, o katerih sta se s pogajanji dogovorila predsednica Komisije in podjetje Pfizer/BioNTech, usmerjevalni odbor pa se je strinjal, da se objavi razpis za zbiranje ponudb. To je največja pogodba o cepivu proti COVID-19, na podlagi katere bo zadevno cepivo do konca leta 2023 prevladovalo v portfelju cepiv EU;

(8)

POZIVA Komisijo, naj še naprej sodeluje z državami članicami, da bi izpolnili cilje strategije EU za cepiva, hkrati pa odpravili pomanjkljivosti, predvsem v zvezi s transparentnostjo, upravljanjem in potrebami držav članic.

(9)

JE SEZNANJEN z ugotovitvami iz poročila, predvsem da:

—	je Komisija strategijo za cepiva pripravila v zgodnjih fazah pandemije, ko na trgu ni bilo na voljo cepiv proti COVID-19;

—	je EU s podpisom pogodb z več različnimi proizvajalci uspela nabaviti cepiva proti COVID-19, tako da je zagotovila diverzificiran portfelj, da bi razširila tveganje neuspešnega razvoja cepiv;

—	so bile priprave EU na nabavo cepiv proti COVID-19 večinoma uspešne, vendar je EU postopek javnega naročanja začela pozneje kot Združeno kraljestvo in ZDA;

—	so se pogoji iz pogodb sčasoma razvijali, pogajalci EU pa so lahko s poznejšimi pogodbami, ki jih je EU sklenila s proizvajalci cepiv, v večji meri uresničili cilje EU za javna naročila;

—	si Komisija in 10 od 14 držav članic, ki so se odzvale na anketo Računskega sodišča, ob izdaji standardnega dovoljenja za promet z zdravilom želijo bolj standardno ureditev odgovornosti;

—	je Komisija predlagala, da se za prihodnje zdravstvene krize sistem javnih naročil uporabi tako, da se predhodno ne oceni njegova uspešnost ali preuči sistem javnega naročanja v tretjih državah;

—

je Komisija šele po podpisu večine pogodb v celoti analizirala izzive proizvodne in dobavne verige pri proizvodnji cepiv. je Komisija šele februarja 2021 ustanovila projektno skupino za podporo proizvodni in dobavni verigi, ki je sicer pomagala odpraviti ozka grla, vendar je bil njen vpliv na povečanje proizvodnje cepiv nejasen;

(10)

SOGLAŠA z opažanji Računskega sodišča v zvezi z ugotovitvami in priporočili iz njegovega poročila, predvsem da:

—	je Komisija dosegla raznolik portfelj cepiv, vendar je EU v obdobju 2022–2023 odvisna predvsem od enega dobavitelja;

—	je Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami podprla izvajanje pogodb, vendar so imela ta prizadevanja omejen vpliv pri premostitvi težav z dobavo;

—	novi predpisi in dejavnosti EU na tem področju niso bili določeni na podlagi predhodne ocene učinka s strani Komisije;

(11)

POZDRAVLJAodgovor Komisije na ugotovitve Računskega sodišča in že sprejete pobude za izvajanje teh priporočil, vključno s predlogom uredbe Sveta o okviru ukrepov v zvezi z zdravstvenimi protiukrepi v primeru izrednih razmer v javnem zdravju na ravni Unije (2);

(12)

JE SEZNANJEN s priporočili Računskega sodišča in zato POZIVA Komisijo, naj:

—	v enem letu od sprejetja uredbe o okviru za izredne razmere (3) in revidirane finančne uredbe (4) oblikuje smernice za javno naročanje ob pandemiji, izhajajoč iz pridobljenih izkušenj, po možnosti ob upoštevanju obstoječih dokazov za opredelitev dobrih praks za prihodnje pogajalske skupine;

—	izvede oceno tveganja za pristop EU k javnemu naročanju, da bi predlagala ustrezne ukrepe;

—	z vidika javnega zdravja, izvede neodvisno oceno ustreznosti postopkov za oceno učinkovitosti, cen, modela plačil, količin cepiv proti COVID-19, ki jih je EU nabavila, elementov pogodbenih klavzul in izbirnih meril pogajalske skupine, da bi se upoštevala pri oblikovanju smernic;

—	v tesnem sodelovanju z državami članicami izvaja vaje, da se preskusijo vsi deli posodobljenega okvira za javno naročanje ob pandemiji, da se opredelijo morebitne pomanjkljivosti in področja, na katerih so potrebne izboljšave;

(13)

POUDARJA, da je treba upoštevati spoznanja, pridobljena pri javnem naročanju cepiv proti COVID-19. Države članice ob upoštevanju konteksta svetovne pandemije, med katero so potekala pogajanja o pogodbah, in brez poseganja v ta kontekst poudarjajo, da je potrebna večja prožnost za države članice pri prihodnjih pogodbah, predvsem v zvezi s kupljenimi količinami, roki dobave in plačilom ob prihodu glede na dobavljena cepiva, ter natančnejša opredelitev tega, kaj so sprejemljivi roki poteka veljavnosti. Zavedajoč se vloge EU pri dejavnem prispevanju k svetovnemu odzivu z darovanjem cepiv POZIVA k lajšanju pogojev darovanja, da bi omogočili hitro dostavo neposredno tretjim državam ali darovanje odmerkov znotraj držav;

(14)

OBŽALUJE, da Komisija ni odgovorila na zahteve Računskega sodišča po informacijah o predhodnih pogajanjih za pogodbo, podpisano s podjetjema Pfizer/BioNTech 19. maja 2021, in POZIVA Komisijo, naj zagotovi informacije, ki jih institucije in organi Unije potrebujejo za opravljanje svojih nalog v skladu s Pogodbama.

(1) Priloga k Sklepu Komisije C(2020) 4192 final z dne 18. junija 2020.

(2) COM/2021/577 final

(3) 2021/0294 (NLE)

(4) 2022/0162 (COD)