Resolucija Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Vključevanje organizirane civilne družbe v nacionalne načrte za okrevanje in odpornost – kako bi ga lahko izboljšali?

(2022/C 323/01)

Evropski ekonomsko-socialni odbor je na plenarnem zasedanju 18. in 19. maja 2022 (seja z dne 18. maja) s 197 glasovi za in 4 vzdržanimi glasovi sprejel naslednjo resolucijo:

1. Uvod

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je v resoluciji (1), ki jo je sprejel februarja 2021, na podlagi posvetovanja ocenil vključevanje socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe v pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ter kakovost njihovega sodelovanja. Te načrte so države članice predložile Evropski komisiji, da bi prejele podporo iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je temelj začasnega instrumenta za okrevanje NextGenerationEU. Glavna ugotovitev EESO je bila, da je bila vključenost organizacij civilne družbe v večini držav članic zdaleč nezadostna, kljub členu 18(4)(q) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost (2). Poleg tega se je zdelo, da so bila posvetovanja, ki so se pogosto začela na pobudo socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe, na splošno obravnavana kot zgolj formalnost brez dejanske možnosti vplivanja na vsebino načrtov. Odbor je evropske institucije in nacionalne vlade pozval, naj to stanje popravijo pri izvajanju, spremljanju in prilagajanju načrtov. Hkrati EESO še naprej poudarja, da mora biti tudi organizirana civilna družba bolje pripravljena, da se odzove na potrebo po svoji večji vključenosti.

1.2

EESO se je v omenjeni resoluciji in različnih mnenjih strinjal tudi z naložbenimi cilji in smernicami za reforme mehanizma za okrevanje in odpornost, katerih cilj bi moral biti sprememba proizvodnega modela v smeri podnebno nevtralnega in digitaliziranega gospodarstva s pravičnimi procesi prehoda, ki zagotavljajo zaščito delavcev in zadevnih regij, prerazporejanje delavcev ter oživitev in prenovo proizvodne strukture. Odbor meni, da bi morale naložbe in reforme, opredeljene v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost, spodbujati izboljšanje produktivnosti podjetij in gospodarstva v državah članicah, krepitev inovativne industrijske strukture s podporo MSP in podjetjem socialnega gospodarstva ter krepitev socialne kohezije, kar je mogoče doseči tudi z razvojem in izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic.

1.3

Ravno ko je evropsko gospodarstvo začelo okrevati po gospodarski recesiji, ki so jo povzročili pandemija COVID-19 in javnozdravstveni ukrepi, sprejeti za boj proti njej, ter si prizadevalo za premagovanje dobavnih motenj in inflacijskih pritiskov, ki jih je povzročila pandemija v svetovnem gospodarstvu, se je zaradi nepričakovanega zunanjega šoka, vojaške invazije Ruske federacije v Ukrajini, oblikoval nov politični in gospodarski scenarij, ki prinaša kopico težav in tveganj. EESO je to ostro obsodil kot hudo kršitev veljavnih mednarodnih pravil in sporazumov (3). Invazija ogroža evropsko in svetovno varnost, povzroča ogromno trpljenje ljudi, materialno uničenje in okoljsko škodo ter korenito spreminja evropski in svetovni gospodarski okvir.

1.4

Marca je inflacija na letni ravni v euroobmočju dosegla 7,5 %, kar je najvišja stopnja od sprejetja eura, inflacija cen energije pa je dosegla 44,7 %. Dolgotrajna vojna v Ukrajini bi lahko povzročila pomanjkanje fosilnih goriv, od katerih smo še vedno odvisni, ter drugih surovin in živilskih proizvodov, kar bo prispevalo k negotovemu gibanju cen in rasti ter močno prizadelo najrevnejše države, tj. v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Stagnacija gospodarske rasti ob hkratni inflaciji je resnično tveganje za gospodarstva Evrope in drugih svetovnih regij. Vpliva lahko tudi na cilje ukrepov in instrumentov zelenega dogovora, s katerim naj bi do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost Evrope. Geopolitične posledice vojne bodo prizadele celotno prehransko vrednostno verigo, industrijo, obrambo in trgovino v Evropi in po svetu, ustrezne politike EU na teh in drugih področjih, vplivale pa bodo tudi na potekajočo razpravo o prihodnosti Evrope in stopnji povezovanja, ki jo želimo doseči evropske države in državljani. Glede na ta novi scenarij bi bilo treba razmisliti o reviziji finančnih instrumentov EU. Razmere, ki jih je povzročila vojna v Ukrajini, bodo vplivale tudi na izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki jih bo treba izvajati v skladu z novimi cilji gospodarske politike, določenimi za obravnavanje tveganj in izzivov, ki jih prinašajo nove razmere. Te zaostrujoče se razmere zahtevajo močnejši in enotnejši evropski pristop: storiti moramo vse, kar je v naši moči.

1.5

EESO želi s to resolucijo oceniti, ali so države članice odpravile ugotovljene pomanjkljivosti pri vključevanju socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe v pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ter kako poteka njihovo sodelovanje pri izvajanju načrtov. V ta namen je skupina EESO za evropski semester na podlagi vprašalnika, poslanega članom skupine, zbrala stališča organizacij civilne družbe. Vprašalnik je vseboval 21 vprašanj o vključenosti socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe v zvezi z vsebino in izvajanjem nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ter vplivom zelenega in digitalnega prehoda na gospodarstvo in družbo držav članic. Odgovore na vprašalnik je skupaj poslalo 21 držav članic (4). Poleg tega je posvetovanje potekalo tudi v obliki okroglih miz, ki so jih od jeseni 2021 do konca marca 2022 v sedmih državah članicah organizirale organizacije civilne družbe in/ali nacionalni ekonomsko-socialni sveti.

2. Metodologija

2.1

Podatki in informacije, potrebni za to poročilo, so bili zbrani med oktobrom 2021 in aprilom 2022. Skupaj je bilo prejetih 23 nacionalnih prispevkov (odgovori na vprašalnik in/ali organizacija okroglih miz). Posvetovanja so potekala na podlagi znanja članov, vključevala pa so socialne partnerje in organizacije civilne družbe. V nekaterih državah so bili vključeni nacionalni ekonomsko-socialni sveti ali enakovredni organi, v drugih pa so potekala tudi posvetovanja z vladnimi predstavniki.

2.2

Evropska komisija iz različnih razlogov še ni odobrila vseh nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, nekatere države članice pa so bile v času posvetovanja še v fazi izvajanja. Zato so lahko nekatere države članice na vprašalnik odgovorile le delno ali sploh ne. Ta resolucija se pri dopolnjevanju manjkajočih informacij opira tudi na zunanje vire, kot so strokovne publikacije, primerjalne raziskovalne študije in nacionalne razprave. Vprašalnik je bil poslan tudi nekaterim evropskim organizacijam civilne družbe, nekaterim članom povezovalne skupine (5) EESO in drugim predstavnikom treh skupin EESO. Dodatne informacije, katerih namen je predstaviti popolno sliko razmer, so v resoluciji jasno navedene (6).

2.3

Enaindvajset vprašanj, ki so bila podlaga za posvetovanja, je razdeljenih v štiri sklope:

—	I. sklop: Kaj meni organizirana civilna družba o vsebini načrtov, njihovih naložbenih ciljih in predlaganih reformah?

—	II. sklop: Kako napreduje izvajanje načrtov, njihovih naložb in reform?

—	III. sklop: Morebitni učinek nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost na gospodarstvo in družbo v državah članicah.

—	IV. sklop: Vključenost socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe v izvajanje načrta.

3. Ugotovitve na podlagi rezultatov posvetovanj

3.1 I. sklop: Kaj meni organizirana civilna družba o vsebini načrtov, njihovih naložbenih ciljih in predlaganih reformah?

3.1.1

Glede upoštevanja predlogov organizirane civilne družbe v vsebini nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost je Evropska komisija v svoji analizi načrtov poudarila konkretne predloge deležnikov, ki se dejansko odražajo, na primer v načrtih Češke (7), Nemčije (8), Cipra (9), Avstrije (10), Portugalske (11) ali Slovaške (12). Latvija je poleg nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost objavila predloge partnerjev in nekatere vključila v načrt. Posvetovanja, opravljena v okviru priprave te resolucije, so pokazala, da večina organizacij civilne družbe v državah članicah meni, da bo načrt uspešen, in podpira njegove zelene, digitalne in socialne cilje, vseeno pa je bilo pogosto omenjeno, da je socialna razsežnost razmeroma neprepoznavna. Poleg tega so bili izraženi pomisleki glede zmogljivosti držav članic za upravljanje sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost oziroma da bodo to zmogle v ustreznem časovnem okviru, kar bi lahko oviralo uspeh načrta. To še zlasti velja za največje upravičence sredstev. Ocena zmogljivosti načrta za krepitev ekonomske odpornosti je mešana. Zlasti države, ki prejemajo razmeroma malo sredstev, ne pričakujejo, da bo načrt prispeval k dolgoročni odpornosti njihovega gospodarstva. Nazadnje organizacije civilne družbe močno obžalujejo, da njihova stališča o prednostnih nalogah, ki naj bi se odražale v načrtu, v končni različici niso bila dovolj upoštevana. Organizacije civilne družbe so tudi večkrat poudarile, da so bile številne reforme, ki jih vsebuje nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, že predvidene v prejšnjih nacionalnih programih reform, ne glede na mehanizem za okrevanje in odpornost ter njegove naložbene in reformne cilje, zaradi česar so imele organizacije civilne družbe malo manevrskega prostora za vplivanje na vsebino načrta.

3.2 II. sklop: Kako napreduje izvajanje načrtov, njihovih naložb in reform?

3.2.1

Komisija je 15. decembra 2021 v skladu z določbami uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost oblikovala preglednico kazalnikov okrevanja in odpornosti (13). Ta omogoča pregled nad napredkom pri izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost ter nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ne vsebuje pa informacij o tem, v kolikšni meri države članice resnično usmerjajo sredstva v financiranje projektov načrta. Zato nekatere države članice, kot so Avstrija, Italija, Latvija, Portugalska, Slovaška in Španija, na svojih spletnih mestih objavljajo nekatere informacije o porabi sredstev in izvajanju ukrepov.

3.2.2

Večina deležnikov, s katerimi je bilo do začetka aprila 2022 opravljeno posvetovanje, je navedla, da je še prezgodaj za celovit pregled izvajanja načrta in njihove vključenosti vanj. V nekaterih državah članicah je deloma razlog za to počasno izvajanje ali zamuda pri izvajanju in izvrševanju načrta. Vendar organizacije civilne družbe navajajo, da so že izrazile svoja stališča o (morebitnih) izzivih, ki bi se lahko pojavili v fazi izvajanja. V zvezi s tem je eno od glavnih ugotovljenih ozkih grl upravna zmogljivost držav članic, zlasti na regionalni in lokalni ravni (kot je poudarjeno tudi v publikaciji Centra za evropske politične študije, objavljeni marca 2022 (14)). To še zlasti velja za največje upravičence do sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost. Zato številni socialni partnerji in organizacije civilne družbe vztrajajo pri večjem vključevanju lokalnih in regionalnih skupnosti. Vendar večina deležnikov meni, da je sodelovanje organizacij civilne družbe pri izvajanju nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost na regionalni in lokalni ravni neučinkovito. Drugo pogosto omenjeno ozko grlo je slaba izmenjava informacij med nacionalno vlado ter socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe, kar bi lahko resno oviralo njihovo sodelovanje v fazi izvajanja in spremljanja.

3.2.3

Kljub tem opredeljenim izzivom se je v skladu s poglobljeno analizo Službe Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS), objavljeno marca 2022 (15), na eni strani več držav članic, med drugim Belgija, Ciper, Grčija, Estonija in Finska, na splošno zavezalo, da bodo v fazi izvajanja nacionalnega programa za okrevanje in odpornost še naprej sodelovale s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe, po drugi strani pa so se druge države, kot so Češka, Francija, Italija in Portugalska, sklicevale na poseben odbor/organ, ki bo med drugim odgovoren za spremljanje in nadzor doseganja napredka, uresničevanje mejnikov in ciljev različnih sklopov, dejavnosti obveščanja in ocenjevanje poročil o izvajanju.

3.3 III. sklop: Morebitni učinek nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost na gospodarstvo in družbo v državah članicah

3.3.1

V skladu s študijo, ki jo je izvedla služba EPRS (16), naj bi mehanizem za okrevanje in odpornost „spodbudil javne naložbe s poudarkom na povečanju realne proizvodnje in omogočil dodaten fiskalni manevrski prostor, kar bi moralo po drugi strani omogočiti že načrtovane nacionalne odhodke na podlagi načela dodatnosti“. Mehanizem za okrevanje in odpornost bi po eni strani privedel do znatnega kratkoročnega in srednjeročnega povečanja BDP zaradi povpraševanja po javnih in zasebnih naložbah, s čimer bi se povečal osnovni kapital, ki je po drugi strani potreben za srednje- in dolgoročno ustvarjanje višjega BDP na podlagi rasti zaposlovanja, višje produktivnosti in plač ter pozitivnega učinka na proizvodnjo.

3.3.2

Stališča socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe o morebitnih učinkih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost na gospodarstvo in družbo njihove države so precej razdrobljena. To dojemanje se razlikuje zlasti glede na višino zneskov financiranja mehanizma za okrevanje in odpornost, dodeljenih posamezni državi članici. V državah članicah, ki prejemajo velike zneske, se učinek dejansko dojema bolj pozitivno kot v državah članicah, ki prejemajo sorazmerno majhne zneske glede na velikost svojega gospodarstva. Kljub tem razlikam organizacije civilne družbe na splošno pozitivno ocenjujejo učinek sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost ter naložb nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost na reforme, saj zagotavljajo spodbudo za doseganje ciljev dvojnega prehoda.

3.4 IV. sklop: Vključenost socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe v izvajanje načrta

3.4.1

Organizirana civilna družba je v fazi izvajanja načrta v tistih nekaj državah članicah, kjer se je izvajanje dejansko začelo, sodelovala v različnih oblikah. Na podlagi informacij, ki so jih predložili deležniki, je mogoče opredeliti štiri kategorije vključenosti: (1) na zakonski podlagi; (2) v okviru posebnih delovnih skupin za nacionalni načrt za okrevanje in odpornost; (3) v okviru srečanj z deležniki; (4) ni načrtovane posebne oblike vključenosti. V primerjavi s sklepi iz leta 2021 o očitnem pomanjkanju vključenosti organizacij civilne družbe v fazo priprave načrta je njihova vključenost v fazo izvajanja ocenjena bolj pozitivno, čeprav še zdaleč ni zadovoljiva v vseh državah članicah. Dejansko je bilo poudarjeno, da se v nekaterih državah spodbujajo pobude, ki so posebej zasnovane za vključevanje organizacij civilne družbe v izvajanje nacionalnega programa za okrevanje in odpornost. Poleg tega se v zvezi z morebitno razliko vključenosti socialnih partnerjev na eni strani in organizacij civilne družbe na drugi na splošno zdi, da med njimi v državah ni razlikovanja in so bodisi vključeni oboji bodisi nobeden. Vendar so deležniki v treh (Avstrija, Grčija in Portugalska) od 20 držav članic, ki so sodelovale v posvetovanju, poročali, da obstajajo pomembne razlike pri vključevanju teh strani. V teh državah je vključenost socialnih partnerjev večja od vključenosti organizacij civilne družbe.

3.4.2

V zvezi s tem je raziskava BusinessEurope (17), izvedena v začetku leta 2022, pokazala, da so socialni partnerji bolje vključeni v načrte za okrevanje, kar se odraža v stopnji nezadovoljstva glede njihove dosedanje vloge pri izvajanju načrta, ki znaša le 30 %, v primerjavi z 71 % lani v zvezi z njihovo vlogo pri pripravi načrta. Poleg tega so socialni partnerji, kot je poudarjeno v poročilu Eurofounda (18) iz marca 2022, po sprejetju načrtov poudarili pomen poročil o državah, ki jih je Evropska komisija izdala v okviru evropskega semestra (19), na podlagi katerih je potekala razprava o izvajanju nacionalnih reform in naložb in ki so socialnim partnerjem omogočila, da izmenjajo zamisli in na trdni osnovi prispevajo k nacionalnim načrtom za okrevanje in odpornost.

4. Sklepi

4.1

Na splošno se končna vsebina načrtov ocenjuje pozitivno. V nekaterih primerih so bile pripombe organizacij civilne družbe upoštevane v končnih različicah nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Na splošno organizacije civilne družbe podpirajo zelene, digitalne in socialne cilje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Kar zadeva prispevek k zelenemu in digitalnemu prehodu, so bila izražena pozitivna stališča, čeprav se ocenjuje, da imajo razen v nekaj primerih nacionalni načrti za okrevanje in odpornost omejen učinek. Žal je bilo pogosto navedeno, da je socialna razsežnost načrta razmeroma slabo razvita, čeprav je pomembna za vidik odpornosti. Izraženo je bilo mnenje, da prehod zahteva več naložb, zlasti glede na sedanjo krizo. Kljub opaženim izboljšavam v nekaterih državah članicah je še vedno težko dokončno odgovoriti na vprašanje, ali se je udeležba v fazi izvajanja izboljšala, nenazadnje zato, ker je pri izvajanju nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost v številnih državah članicah prišlo do precejšnjih zamud. Vendar so socialni partnerji in organizacije civilne družbe poudarili, da se je institucionalni socialni dialog v tej fazi izboljšal. Socialni partnerji v Španiji na primer priznavajo, da je okvir mehanizma za okrevanje in odpornost ter nacionalnega programa za okrevanje in odpornost prispeval k pomembnim sporazumom o reformah dela in pokojninskih reformah v okviru tristranskega socialnega dialoga.

4.2

Kljub zamudi pri izvajanju številnih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost je bila v nekaterih državah članicah ugotovljena dobra praksa v zvezi z izvajanjem in spremljanjem nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. V Avstriji, Franciji, Luksemburgu, Španiji in na Švedskem je na primer tesno in konstruktivno sodelovanje med socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe in vlado, okrepljeno s preglednostjo in stalnim dialogom, pomembno orodje za njihovo vključevanje v mehanizem za okrevanje in odpornost. Poleg tega je bilo na Češkem, v Estoniji, na Finskem, v Italiji in Španiji za kampanjo mehanizma za okrevanje in odpornost vzpostavljeno spletno mesto ali vladni portal s preglednimi informacijami, ki so dostopne javnosti. V Italiji, ki je glavna upravičenka sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, je bilo novembra 2021 na vladni ravni vzpostavljena stalna okrogla miza partnerstva (Tavolo permanente del partenariato) s posebnimi delovnimi skupinami, ki kritično spremljajo usmeritev in kakovost izvajanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost z vidika pričakovanj državljanov. Temu organu predseduje italijanski predsednik vlade, usklajuje pa ga predsednik Nacionalnega sveta za gospodarstvo in delo (CNEL). Poleg tega je bil z Nacionalnim združenjem italijanskih občin (ANCI) podpisan poseben strukturiran sporazum za razvoj dialoga in strukturirane pomoči v fazah izvajanja na lokalni ravni v zvezi z zadevami, ki so zanjo pomembne. Prav tako se v Italiji spodbuja vključevanje občin in drugih lokalnih akterjev v zvezi z upravno zmogljivostjo. Na Hrvaškem so organizacije civilne družbe vključene v delovne skupine, ki pripravljajo razpise za izvajanje nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ter v sporazume z ministrstvom za turizem v zvezi z ukrepi v okviru načrta za turistični sektor. Na Portugalskem so organizacije civilne družbe vključene v spremljanje izvajanja nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, zlasti pri analizi rezultatov načrta in poročil o oceni učinka. V zvezi s tem je bil ustanovljen nadzorni organ, tj. nacionalni nadzorni odbor, ki med drugim vključuje predstavnike socialnih partnerjev, univerz in socialnega sektorja. Te izmenjave primerov dobre prakse se spodbujajo in služijo kot zgled za druge države članice.

4.3

V mnogih državah članicah je slišati pozive k boljši vključenosti socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe v izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Organizirana civilna družba poziva k večji preglednosti pri izvajanju in spremljanju načrtov ter k javni dostopnosti informacij in nadaljnjemu spodbujanju dialogov o nacionalnih programih za okrevanje in odpornost z vsemi ustreznimi deležniki. Brez tega obstaja nevarnost, da ključni izzivi ne bi bili pravilno obravnavani. V večini držav članic še ni jasno, ali se bo vključenost organizacij civilne družbe znatno izboljšala v fazi izvajanja in spremljanja načrtov, ki trenutno še vedno potekata prepočasi oziroma z zamudo.

4.4

Odbor poziva nacionalne vlade držav članic, v katerih je vključenost socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe (20) še vedno nezadostno, naj nujno odpravijo to stanje in spoštujejo pravila iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Komisijo in Evropski parlament poziva, naj zagotovita skladnost z veljavnimi pravili.

4.5

Ne glede na navedeno EESO meni, da pomanjkanje učinkovite in kakovostne udeležbe organizirane civilne družbe pri gospodarskem upravljanju EU ne bo zadovoljivo rešeno, dokler ne bo izvedena reforma evropskega semestra, ki bo to zagotovila z direktivo ali uredbo. Odbor opozarja, da je ustrezna udeležba zagotovljena, kadar so organizacije civilne družbe v uradnih postopkih posvetovanja, ki temeljijo na pravnih predpisih ter javnih in preglednih postopkih, ustrezno pisno obveščene, imajo na voljo dovolj časa za analizo vladnih predlogov in pripravo lastnih predlogov, vključitev ali zavrnitev teh predlogov pa spremlja utemeljitev, zapisana v javnem zapisniku ali dokumentih.

4.6

Vojna v Ukrajini in neposredna tveganja, ki jih prinaša za evropsko in svetovno gospodarstvo, ne bi smeli vplivati na cilje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, temveč bi morali, nasprotno, po mnenju Odbora spodbujati evropske institucije in nacionalne vlade, da pospešijo izvajanje in izvrševanje načrtov ter s tem povezanih naložb in reform ter napredujejo pri izvajanju evropskega zelenega dogovora, da se ohrani rast in pospešita razogljičenje energetskega sistema ter doseganje zelene strateške avtonomije Evropske unije. Hkrati mora EU storiti vse potrebno, da pomaga vladi in prebivalcem Ukrajine, zagotovi ustrezno oskrbo za milijone ljudi, ki so bili prisiljeni poiskati zatočišče v državah EU, ter pomaga najbolj neposredno prizadetim državam članicam v različnih sektorjih njihovega gospodarstva.

4.7

Že pred izbruhom vojne skupni znesek nacionalnih sredstev in sredstev instrumenta NextGenerationEU ni zadostoval za doseganje ciljev zelenega dogovora ter uresničitev potrebnega pravičnega in vključujočega energetskega prehoda, zlasti cilja nadomestitve fosilnih goriv s čistimi in obnovljivimi viri energije v skladu s priporočili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC). Poleg tega je zdaj zaradi geopolitičnih razmer nujno odpraviti energetsko odvisnost EU od Rusije. Zaradi tega se bodo močno povečale naložbe v varnost in obrambo, kar bo močno obremenilo javne proračune.

4.8

Zato EESO predlaga, da:

a)	se nujno sprejme nova energetska strategija EU, ki spodbuja učinkovito povezovanje energetskih omrežij, hitro zamenjavo fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije, visoko energetsko učinkovitost in zmanjšanje povpraševanja po energiji;

b)	se razmisli o možnosti preusmeritve naložb nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost k večjim naložbam v čisto in energijo iz obnovljivih virov ob hkratnem zagotavljanju strateške avtonomije EU;

c)	vse države članice uporabijo svoj delež sredstev nacionalnih programov za okrevanje in odpornost za financiranje novih programov v tej smeri, kot so programi za naložbe v trajnostno energijo;

evropski organi in nacionalne vlade kratkoročno sprejmejo vse potrebne ukrepe, tako na področju proizvodnje kot potrošnje, da bi gospodarstva zaščitili pred kaskadnimi učinki vojne na gospodarstvo EU, ki z naraščajočimi cenami energije in prekinitvami v dobavni verigi povzroča velike motnje na prehrambenem, energetskem in finančnem trgu;

se oceni oblikovanje novega instrumenta za finančne naložbe in podpre predlog Evropske komisije iz sporočila REpowerEU o pospešitvi prestrukturiranja energetskega sektorja, da se zagotovi varnejša in bolj trajnostna strateška avtonomija EU. V ta namen bi bilo treba uporabiti najprimernejši model na podlagi primerov najboljše prakse in rezultatov Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) ter mehanizma za okrevanje in odpornost.

4.9

Sklepi Medvladnega panela OZN za podnebne spremembe 2022 so še eno resno opozorilo na pomanjkljivosti v boju proti podnebnim spremembam. EESO poziva evropske organe, naj jih upoštevajo pri sprejemanju pobud energetske, industrijske in gospodarske politike.

4.10

EESO se zaveda velikih težav v sedanjih razmerah pri izvajanju gospodarske politike, katere cilj je hkrati zmanjšati inflacijo ter srednjeročno in dolgoročno zagotoviti gospodarsko rast, zaposlovanje in vzdržnost javnih financ. Evropski organi, nacionalne vlade in ECB morajo tesno sodelovati in sprejeti potrebne ukrepe, da odmik od ekspanzivne monetarne in fiskalne politike ne bo povzročil nove recesije. EESO meni, da bi bilo treba v okviru reforme pravil Pakta za stabilnost in rast določiti realistične cilje glede primanjkljaja in dolga, vanj vključiti zlato pravilo o naložbah in vzpostaviti prožne poti, prilagojene razmeram v posameznih državah, za dosego ciljev za zmanjšanje ravni javnega dolga.

4.11

Za zagotovitev pravičnega in vključujočega zelenega in digitalnega prehoda so bistvena prizadevanja na področju izobraževanja in vseživljenjskega učenja za delavce in prebivalstvo na splošno. Prednost bi bilo treba dati usposabljanju in poklicnemu svetovanju za delavce, ki so jih prizadeli procesi prestrukturiranja, pa tudi predvidevanju potreb, ki izhajajo iz različnih tehnoloških sprememb v proizvodnih sistemih. Pri digitalizaciji je treba posebno pozornost nameniti osebam, ki imajo zaradi svoje starosti ali drugih okoliščin več težav pri dostopu do digitaliziranih storitev. Temu delu prebivalstva je treba zagotoviti dostop do usposabljanja in posebnih podpornih storitev, da se jim omogoči dostop do vseh vrst ugodnosti in storitev.

V Bruslju, 18. maja 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) Resolucija EESO Vključevanje organizirane civilne družbe v pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost – kaj deluje in kaj ne? (UL C 155, 30.4.2021, str. 1).

(2) Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).

(3) Vojna v Ukrajini ter njene gospodarske, socialne in okoljske posledice (UL C 290, 29.7.2022, str. 1).

(4) Opomba: Komisija je do 1. aprila 2022 potrdila 23 načrtov (vključno s švedskim načrtom konec marca 2022, ki ga mora odobriti še Svet). V začetku aprila je Komisija potrdila tudi bolgarski načrt, ki ga mora prav tako še odobriti Svet (Komisija je tako doslej potrdila 24 načrtov, Svet pa jih je do zdaj odobril 22).

(5) Povezovalna skupina z evropskimi organizacijami in mrežami civilne družbe.

(6) Poročila različnih držav članic so analizirana v prilogi k tej resoluciji. Vse to gradivo je na voljo na spletišču EESO.

(7) SWD(2021) 211 final.

(8) SWD(2021) 163 final/2.

(9) SWD(2021) 196 final.

(10) SWD(2021) 160 final.

(11) SWD(2021) 146 final.

(12) SWD(2021) 161 final.

(13) Preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti.

(14) Comparing and assessing recovery and resilience plans (Primerjava in ocena načrtov za okrevanje in odpornost) – druga izdaja, Center za evropske politične študije (CEPS).

(15) Recovery and Resilience Plans: stakeholders’ views (Načrti za okrevanje in odpornost: stališča deležnikov).

(16) Recovery and Resilience Dialogue with the European Commission (Dialog o okrevanju in odpornosti z Evropsko komisijo), 7. marec 2022.

(17) BusinessEurope Reform Barometer 2022 (Barometer reform BusinessEurope 2022).

(18) Involvement of social partners in the national recovery and resilience plans (Vključevanje socialnih partnerjev v nacionalne načrte za okrevanje in odpornost).

(19) Poročilo o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: vidiki zaposlovanja in socialni vidiki v letnem pregledu trajnostne rasti 2022.

(20) In drugi ustrezni deležniki, na primer mladinske organizacije, kot je EESO poudaril v mnenju Zagotovitev dostojnega dela za mlade in vključevanja mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v okviru ustrezne priprave nacionalnih načrtov za okrevanje, (UL C 152, 6.4.2022, str. 27).