|
19.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 481/8 |
Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil
(2022/C 481/05)
V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.
ENOTNI DOKUMENT
„Rökt Vättersik“
EU št.: PDO-SE-02591 – 7. novembra 2019
ZOP (x) ZGO ( )
1. Ime [ZOP ali ZGO]
„Rökt Vättersik“
2. Država članica ali tretja država
Švedska
3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila
3.1. Vrsta proizvoda
Skupina 1.7 Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
3.2. Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1
Ribe „Rökt Vättersik“ so ribe iz poddružine ozimic (Coregonus ssp.) iz jezera Vättern, ki se prekajajo v prekajevalnicah.
Ribe „Rökt Vättersik“ se prodajajo nepakirane ali vakuumsko pakirane za daljši rok uporabnosti.
Lastnosti
Velikost: običajno med 0,3 in 0,6 kg, vendar so primerki lahko tudi težji.
Vsebnost maščob: 0,5–2,5 %. Vsebnost maščob se razlikuje po mestu ulova.
Zunanja barva: iz temne čokoladno rjave z vijoličnim odtenkom (hrbet) in temne kremasto rjave z medeninastim odtenkom (trebuh) prehaja v barvo svetlega medeninastega leska.
Barva mesa: različni svetli in temnejši odtenki temno rjavordeče barve s pridihom temne čokoladno rjave barve.
Konsistenca: ribje meso je na otip izrazito kuhano in prijetno grizno.
Okus: močan, slan in izrazito prekajen okus, z nežno sladko-kislo noto, ki spominja na katran.
Vonj: močan, izrazit vonj po dimu.
3.3. Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)
Ozimice se večinoma prehranjujejo z rakci, ki so relikt iz ledene dobe (Mysis sp., Pallasea sp. in Pontoporeia sp.), ribjimi ikrami, polži, školjkami, raki ter majhnimi ribami, ki so naravno prisotni v jezeru Vättern.
Ozimica (Coregonus ssp.) iz jezera Vättern, imenovana „Vättersik“.
3.4. Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju
Vsi proizvodni postopki, od ulova rib, ki so naravno prisotne v jezeru Vättern, do proizvodnje „Rökt Vättersik“ s prekajevanjem rib, morajo potekati na geografskem območju, opisanem v točki 4.
3.5. Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime
–
3.6. Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime
–
4. Jedrnata opredelitev geografskega območja
Območje proizvodnje rib „Rökt Vättersik“ zajema jezero Vättern in njegovo okolico v polmeru do 10 km od višine vode ob normalnih vodostajih.
5. Povezava z geografskim območjem
Povezava med geografskim območjem in lastnostmi rib „Rökt Vättersik“ temelji na naravnih razmerah na geografskem območju in človeških dejavnikih.
Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi
Jezero Vättern, peto največje jezero v Evropi, se je od Baltskega morja ločilo pred približno 8 000 leti. Danes je gladina jezera 88,5 m nad gladino Baltskega morja.
Zaradi izoliranosti od drugih vodnih sistemov se je populacija ozimic (Coregonus ssp.) v jezeru Vättern razvijala ločeno od drugih populacij ozimic in se zdaj od teh populacij genetsko razlikuje.
Jezero Vättern je značilno s hranili osiromašeno hladnovodno jezero (povprečna temperatura vode znaša približno 10 °C) z bistro vodo (prozornost vode je približno 15 m) in počasno izmenjavo vode (približno 60 let).
Hladna voda je habitat, ki ustreza značilnim hladnovodnim vrstam, kot so ozimice iz jezera Vättern, in rakom, ki so relikt iz ledene dobe in so glavni vir hrane teh rib.
Zaradi mrzle in s hranili osiromašene vode jezera Vättern imajo ozimice iz tega jezera pustejše meso (vsebnost maščobe je 0,5–2,5 %, odvisno od letnega časa in mesta ulova) ter so manjše (običajno tehtajo 0,3–0,6 kg) od ozimic, ulovljenih v drugih vodnih sistemih.
Nizka vsebnost maščob daje ribam „Rökt Vättersik“ izrazito čvrstejše meso in prijetnejšo griznost kot meso drugih prekajenih rib, ki so splošno dostopne na trgu. Nizka vsebnost maščob prav tako pripomore k okusu rib „Rökt Vättersik“, ki je bolj prefinjen in eleganten kot okus drugih običajnih vrst prekajenih rib.
Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi
Zgodovinsko gledano je bila proizvodnja rib „Rökt Vättersik“ izjemno pomembna za ljudi, ki živijo ob jezeru Vättern. Ribiči so ribe „Rökt Vättersik“ tradicionalno prekajevali in prodajali sami. Ta tradicija se še vedno ohranja, čeprav so se danes vanjo vključili tudi tisti, ki ozimice iz jezera Vättern le lovijo ali le prekajujejo.
Lov na ozimice in njihovo prekajevanje sta tradicionalni obrti, ki temeljita na poznavanju dejavnikov, kot so obnašanje ozimic iz jezera Vättern in način prekajevanja puste ribe. To znanje je bilo pridobljeno skozi generacije in se je pogosto prenašalo iz roda v rod.
Ozimice se v jezeru Vättern zadržujejo na različnih lokacijah in na različnih globinah, odvisno od dejavnikov, kot sta zaloga hrane in letni čas. V obdobju med avgustom in novembrom se zadržujejo v plitvinah, ne več kot 30 metrov globoko, v bližini drstišč. Od decembra ozimice odplavajo vse globlje v jezero, tako da se na koncu februarja lovijo na globini 90–120 metrov. Zaloga hrane v plitvinah jezera Vättern je večja spomladi, kar pomeni, da se ozimice vrnejo na plitva območja jezera.
Za ribolov ozimice morajo ribiči poznati njene vzorce sezonskega premika, ko si išče hrano. Izberejo ribolovna območja na jezeru, kjer se bodo ozimice v določenem letnem času najverjetneje pojavile.
Prekajevanje ozimice je treba prilagoditi številnim dejavnikom, da proizvod pridobi lastnosti rib „Rökt Vättersik“. Postopek prekajevanja je treba prilagoditi dejavnikom, kot so letni čas, podnebje in zračni tlak. Območja ribolova in ribolovna sezona – letni čas, v katerem se ozimica lovi – prav tako vplivajo na postopek prekajevanja, saj se vsebnost maščob v ribah spreminja.
Tudi poznavanje posebnih lastnosti vsake prekajevalnice – koliko dima proizvede peč in kako je ta porazdeljen znotraj peči – je odločilnega pomena za lastnosti končnega proizvoda.
Ker ima vsaka prekajevalnica svoje posebne lastnosti, prekajevalci uporabljajo postopek prekajevanja, ki je prilagojen njihovi lastni prekajevalnici. Glede na zasnovo prekajevalnice je morda treba ozimico premikati po njej, da se med postopkom prekajevanja enakomerno prekadi. Proizvajanje dima v prekajevalnici se nadzoruje tako, da se izmenjuje uporaba posušenega in namočenega ali sveže posekanega lesa.
Čas, potreben za prekajevanje, je odvisen od temperature (običajno 70–80 °C) in sproščanja dima v prekajevalnici. Prekajevalec se o tem, kdaj je ozimica pripravljena, odloči tako, da preveri teksturo mesa in vonj ter otipa, kako trdno se je držijo plavuti.
Sklic na objavo specifikacije proizvoda
https://www.livsmedelsverket.se/globalassets/foretag-regler-kontroll/livsmedelsinformation-markning-halsopastaenden/skyddade-beteckningar/ansokan_vattersik_2022_07_07.pdf