|
13.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 473/19 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33
(2022/C 473/08)
To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
„Beaujolais“
PDO-FR-A0934-AM02
Datum obvestila: 28. september 2022
OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE
1. Geografska imena in dodatni izrazi
V točki 4 oddelka II poglavja I specifikacije proizvoda je bilo črtano besedilo „ali ime občine, iz katere izvira grozdje“. Cilj te spremembe, ki vključuje odpravo možnosti proizvodnje vin, označenih hkrati z izrazom „primeur“ ali „nouveau“ in imenom občine, iz katere izvira grozdje, je določiti identiteto vina, primernega za staranje, pri vinih „Beaujolais“, ki jim sledi ime občine, iz katere izvira grozdje.
Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.
2. Geografsko območje
V točki 1(a), (b) in (c) oddelka IV poglavja I specifikacije proizvoda je bilo besedilo „se zagotavljajo“ nadomeščeno z izrazom „potekajo“, za besedilom „naslednjih občin“ pa je dodano besedilo „na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2021“.
Ta redakcijska sprememba omogoča, da je geografsko območje navedeno glede na uradni geografski kodeks v različici, veljavni leta 2021, ki ga vsako leto objavi inštitut INSEE, in da je razmejitev geografskega območja pravno varna.
Seznam občin, ki sestavljajo geografsko območje, in njihova imena so bili posodobljeni, ne da bi se spremenil obseg geografskega območja, da bi se upoštevale sprejete upravne spremembe, kot so navedene v uradnem geografskem kodeksu.
Enotni dokument je spremenjen v točki 6.
V točki 1 oddelka IV je bil dodan tudi stavek, ki obvešča o tem, da so na spletišču inštituta INAO objavljeni kartografski dokumenti o geografskem območju.
3. Območje v neposredni bližini
V točki 3(a) oddelka IV poglavja I specifikacije proizvoda je bilo za besedilom „naslednjih občin“ dodano besedilo „po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021“.
Ta redakcijska sprememba omogoča, da je območje v neposredni bližini navedeno glede na uradni geografski kodeks v različici, veljavni leta 2021, ki ga vsako leto objavi inštitut INSEE.
Ta dodatni sklic omogoča, da je opredelitev območja v neposredni bližini pravno varna.
Seznam občin, ki sestavljajo območje v neposredni bližini, in njihova imena so bili posodobljeni, ne da bi se spremenil obseg območja, zaradi upoštevanja sprejetih upravnih sprememb.
Spremenjena je postavka Dodatni pogoji enotnega dokumenta.
4. Pravila o oblikovanju v špalir in višini listja
V točki 1(c) oddelka VI poglavja I specifikacije proizvoda je bilo iz določbe o višini listja vinske trte, ki ni oblikovana v špalir in se uporablja za proizvodnjo rdečih vin in vin rosé, črtano besedilo „najmanj je prav tako“. Gre za popravek redakcijske napake v veljavni specifikaciji proizvoda.
Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.
5. Posebne določbe o prevozu potrganega grozdja
V točki 1(b) oddelka VII poglavja I specifikacije proizvoda je bila črtana določba o višini potrganega grozdja v posodah, v katerih se prepelje s parcele v prostore za proizvodnjo vina, pri mehanski trgatvi grozdja za rdeča vina in vina rosé.
Proizvajalci so to prakso usvojili, zato je ni treba več šteti za pravilo proizvodnje.
Enotni dokument je spremenjen v postavki Posebni enološki postopki.
6. Vina, za katera se lahko uporabi izraz „primeur“ ali „nouveau“
V točki 1 oddelka VIII poglavja I specifikacije proizvoda je bila dodana določba o količini proizvodnje vina, za katero se lahko uporabi izraz „primeur“ ali „nouveau“, ki je bila prej navedena v točki 2(a) oddelka IX poglavja I. Ker se ta določba nanaša na količino pridelka, jo je namreč treba navesti v točki o donosih.
Da bi koeficient za izračun količine pridelka bolj ustrezal identiteti vina, primernega za staranje, z izrazom „Villages“, je za ta vina dodan poseben koeficient, ki je manjši kot za vina z označbo „Beaujolais“ brez dodanega izraza.
Navedeno je tudi, na kakšni površini kmetijskega gospodarstva se lahko uporabljajo ti koeficienti.
Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.
7. Obvladovanje temperature
V točki 1(f) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bila črtana posebna določba o vinskih kleteh za vinifikacijo grozdja iz mehanske trgatve. Vinske kleti so namreč danes pravilno opremljene in proizvajalci označbe menijo, da splošna določba zadostuje.
Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.
8. Določbe po vrsti proizvoda
V točki 2(a) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bila črtana določba o količini pridelka vina z izrazom „primeur“ ali „nouveau“.
Dodana je bila tudi točka (c) o datumu, od katerega se lahko vina z izrazom „primeur“ ali „nouveau“ dajo v promet med odobrenimi skladišči. Ta datum (38. dan pred tretjim četrtkom v novembru v letu trgatve) je namreč treba ohraniti zaradi ohranitve kakovosti vin, saj obstaja tveganje, da bi se ob prezgodnjem prevozu nedokončana vina med prevozom pokvarila.
Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.
9. Določbe o pakiranju
V točki 3(a) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bil rok hrambe poročil o analizah, opravljenih pred pakiranjem vin, podaljšan s šestih mesecev na eno leto, zlasti zaradi lažjega nadzora pri gospodarskih subjektih.
V točki 3(b) je bil rok za pakiranje vin z izrazom „primeur“ ali „nouveau“ podaljšan s 1. decembra na 31. decembra v letu trgatve, da se omejijo morebitne opustitve uporabe izrazov „primeur“ ali „nouveau“. Posledica teh opustitev je, da se v promet dajo vina, ki pri proizvodnji dobijo lastnosti mladega vina, vendar se nato prodajajo brez te navedbe na etiketi.
Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.
10. Promet med odobrenimi skladišči
Točka 5(b) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda, ki se nanaša na datum dajanja vin v promet med odobrenimi skladišči, je bila črtana.
To črtanje je skladno z dodatkom točke (c) v postavko Določbe po vrsti proizvoda za mlada ali nova vina.
Naslov točke 5 oddelka IX je bil spremenjen s črtanjem besed „promet proizvodov in“.
Naslov točke 5(a) oddelka IX je črtan.
Te spremembe specifikacije proizvoda ne vplivajo na enotni dokument.
11. Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi
V točki 1(a) oddelka X poglavja I specifikacije proizvoda je bilo število občin, ki sestavljajo geografsko območje, spremenjeno zaradi upoštevanja sprejetih upravnih sprememb.
Enotni dokument je spremenjen v postavki Povezava z geografskim območjem.
12. Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi
V točki 1(b) oddelka X poglavja I specifikacije proizvoda so bili podatki za sektor iz leta 2008 črtani in nadomeščeni s podatki iz leta 2018.
Enotni dokument je spremenjen v postavki Povezava z geografskim območjem.
13. Informacije o kakovosti in značilnostih proizvodov
V točki 2 oddelka X poglavja I specifikacije proizvoda so bili organoleptični opisi proizvodov spremenjeni, da se med drugim upoštevajo zahteve iz Uredbe (EU) št. 1308/2013.
Enotni dokument je spremenjen v postavki Opis vin.
14. Prehodni ukrepi
V oddelku XI poglavja I specifikacije proizvoda sta bili črtani točka 1 in točka 2(b). Povezani prehodni ukrepi so zdaj zastareli. Oštevilčenje odstavkov v oddelku XI je spremenjeno zaradi upoštevanja tega črtanja.
Točka 2 (prej točka 3), ki ustreza prehodnemu ukrepu za najmanjšo gostoto zasaditve, je spremenjena. Dovoljenje za delno izkrčitev vinske trte, uvedeno 28. novembra 2004, je namreč podaljšano z leta 2015 na leto 2031. To odstopanje se zdaj nanaša na vsa rdeča vina in vina rosé in ne samo na vina z ZOP „Beaujolais“ brez dodanega izraza. Za vinske trte, ki bodo na novo izkrčene, se uporablja poseben koeficient zmanjšanja. Cilj je pospešiti prestrukturiranje vinogradov v težkih gospodarskih razmerah, ki ne omogočajo obsežne ponovne zasaditve, in olajšati mehanizacijo vinogradov ter s tem zmanjšati uporabo glifosata.
Dodan je bil tudi nov prehodni ukrep za vina z označbo „Beaujolais“, ki ji sledi ime občine, iz katere izvira grozdje, dopolnjeno z izrazom „primeur“ ali „nouveau“. Ker specifikacija proizvoda ne dovoljuje več uporabe slednjega izraza za ta vina, je odobreno prehodno obdobje za prodajo navedenih vin do vključno trgatve leta 2025, da lahko gospodarski subjekti, ki so to zahtevali vsaj od trgatve leta 2018, prilagodijo svojo ponudbo.
Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.
15. Prijavne obveznosti
V oddelku I poglavja II specifikacije proizvoda je bil izraz „inšpekcijski pregled“ nadomeščen z izrazom „nadzor“, ker se je organ za zaščito in upravljanje označbe odločil spremeniti način nadzora.
V oddelku I poglavja II specifikacije proizvoda je bila dodana prijava namena pridelave. Ta prijava se uporablja samo za vina z izrazom „primeur“ ali „nouveau“, nanaša pa se na površine, vrsto proizvoda (barve itd.) in količine teh vin. Cilj je pred trgatvijo poznati količine vin, ki bi lahko bila označena z izrazom „primeur“, da se izboljša izračun koeficienta za določitev količin vin, ki se lahko proizvedejo kot mlado vino „vin primeur“, in da se tako omejijo količine teh vin, ki jih zaradi nepovpraševanja ne bi bilo mogoče tržiti s tem izrazom.
Ta prijava se lahko spremeni do 15. avgusta pred trgatvijo.
Oštevilčenje odstavkov v oddelku XI je bilo spremenjeno zaradi upoštevanja tega dodanega besedila.
Točka 2(a) (prej točka 1) je bila spremenjena, da se pojasnijo informacije, ki se zahtevajo v prijavi uporabe označbo.
V točkah 3, 4, 6, 7 in 8 so bile spremenjene določbe o rokih prijavnih obveznosti, da se olajša izvajanje nadzora.
V točki 3 je bilo pojasnjeno, da se lahko proizvodi prevzamejo šele potem, ko je pooblaščeni nadzorni organ seznanjen z nadaljnjim ukrepanjem pri taki prijavi.
V točki 4 je bilo dodano, da je to, da gospodarski subjekt da pooblaščenemu nadzornemu organu na voljo register iz člena D.645-18-II zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu, enakovredno prijavi dajanja v promet.
V točki 5 je bilo navedeno, da je zdaj na voljo sistem četrtletne zbirne prijave za prijave iz točk 4 in 7 ne glede na količine ali število postopkov, ki jih opravijo gospodarski subjekti. Dodano je bil tudi sklic na prijavo opustitve (točka 8). Določeno je bilo, da je treba te zbirne prijave poslati nadzornemu organu vsaj deset dni pred koncem četrtletja.
V točki 6 je bilo pojasnjeno, da se lahko pošiljke, namenjene za odpremo nepakiranega vina zunaj nacionalnega ozemlja, prevzamejo šele potem, ko je pooblaščeni nadzorni organ seznanjen z nadaljnjim ukrepanjem pri prijavi odpreme z nacionalnega ozemlja.
V točki 8 so bili določeni podrobni pogoji za prijavo opustitve.
Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.
16. Podatki o nadzornem organu
V oddelku II poglavja III specifikacije proizvoda je bil posodobljen naslov nadzornega organa.
Zaradi novih redakcijskih pravil je bil spremenjen prvi odstavek, drugi odstavek pa je bil črtan.
Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.
17. Sorte vinske trte
Sorte vinske trte, navedene v specifikaciji proizvoda, so bile v prvotnem enotnem dokumentu (2011) razvrščene v kategorijo: sorte vinske trte s seznama, ki ga je sestavila organizacija OIV.
V specifikaciji proizvoda so bile od njene prve različice navedene glavne sorte in stranske sorte vinske trte.
V tem enotnem dokumentu so razvrščene v Sorte vinske trte oziroma Sekundarne sorte vinske trte v postavki Dodatni pogoji.
Enotni dokument je spremenjen v točki 7.
ENOTNI DOKUMENT
1. Ime
Beaujolais
2. Vrsta geografske označbe
ZOP – zaščitena označba porekla
3. Kategorije proizvodov vinske trte
|
1. |
Vino |
4. Opis vin
1. Bela vina, bela vina z izrazom „Villages“ ali imenom občine, iz katere izvira grozdje
KRATEK OPIS
Bela vina imajo lepo sijočo barvo, bogat vonj z aromami sadja z belim mesom in agrumov ter prijeten in uravnotežen končni okus. Tako kot bela vina z izrazom „Villages“ imajo včasih pridih vanilje, če so bila v sodih. Bela vina z izrazom „Villages“ imajo zlato rumeno barvo številnih odtenkov, vonj s cvetličnimi in mineralnimi notami ter bogat in uravnotežen okus. Bela vina imajo najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola, po obogatitvi pa volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 13 %. Bela vina z izrazom „Villages“ ali imenom občine, iz katere izvira grozdje, imajo najmanj 11-odstotni volumenski delež naravnega alkohola, po obogatitvi pa volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 13,5 %.
Vsebnost fermentirnih sladkorjev (končna vina, pripravljena za dajanje na trg) je največ 3 g/l ali največ 4 g/l, če je vsebnost skupnih kislin (H2SO4) najmanj 2,7 g/l.
Vsebnost hlapnih kislin je največ 14,17 miliekvivalenta/l (končna vina, pripravljena za dajanje na trg).
Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.
|
Splošne analitske lastnosti |
|
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
|
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
2. Rdeča vina ali vina rosé
KRATEK OPIS
Rdeča vina imajo svetlo barvo in so znana po sadnem vonju ter kot pitna, sadna, cvetlična vina, ki so cenjena od najzgodnejše starosti. Vina rosé imajo na splošno sijočo barvo, svež vonj, fin, voljan in poživljajoč okus z aromami rdečega jagodičja ter se pijejo mlada. Vina z izrazom „primeur“ ali „nouveau“, ki se uporablja samo za rdeča vina in vina rosé, imajo sijočo barvo, manj izrazito kot starano vino, so sveža in prijetna, v ustih pa so aromatična, sadna in kiselkasta. Namenjena so za hitro porabo, in sicer v šestih do dvanajstih mesecih po njihovi proizvodnji. Rdeča vina in vina rosé imajo najmanj 10-odstotni volumenski delež naravnega alkohola, po obogatitvi pa volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 12,5 %. Vsebnost fermentirnih sladkorjev (končna vina, pripravljena za dajanje na trg) je največ 3 g/l. Vsebnost hlapnih kislin je največ 14,17 miliekvivalenta/l (končna vina, pripravljena za dajanje na trg) ali največ 10,2 miliekvivalenta na liter (nepakirana serija) za vina z izrazom „primeur“ ali „nouveau“. Pri vinih z izrazom „primeur“ ali „nouveau“ je vsebnost skupnega SO2 največ 100 miligramov na liter za rdeča vina in največ 150 miligramov na liter za vina rosé (končna vina, pripravljena za dajanje na trg v smislu člena D. 645-18-I zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu).
Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.
|
Splošne analitske lastnosti |
|
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
|
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
3. Rdeča vina ali vina rosé z izrazom „Villages“ ali „supérieur“ ali imenom občine, iz katere izvira grozdje
KRATEK OPIS
Rdeča vina z izrazom „Villages“ imajo izrazitejšo barvo, pristen vonj ter močan, strukturiran in harmoničen okus. Lahko se starajo več let. Vina rosé z izrazom „Villages“, bolj zaupna in iskana, imajo barvo med pomelom in breskvijo ter arome kiselkastega rdečega jagodičja, okus pa je bogat in hrustljav, voljan in osvežujoč.
Rdeča vina in vina rosé z izrazom „Villages“ ali „supérieur“ ali imenom občine, iz katere izvira grozdje, imajo najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola, po obogatitvi pa volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 13 %.
Vsebnost fermentirnih sladkorjev (končna vina, pripravljena za dajanje na trg) je največ 3 g/l.
Vsebnost hlapnih kislin je največ 14,17 miliekvivalenta/l (končna vina, pripravljena za dajanje na trg).
Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.
|
Splošne analitske lastnosti |
|
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
|
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
5. Enološki postopki
5.1. Posebni enološki postopki
1.
Posebni enološki postopek
|
— |
Tehnike obogatitve z rektifikacijo so dovoljene za rdeča vina do koncentracije 10 %. |
|
— |
Pri obdelavi vin rosé je prepovedano samostojno ali v mešanici z drugimi pripravki uporabljati oglje za enološko uporabo. |
|
— |
Za ohranitev značaja mladega vina, ki je posebnost rdečih vin in vin rosé, za katera se lahko uporabi izraz „primeur“ ali „nouveau“: |
|
— |
vina so pridobljena izključno iz grozdja, potrganega v istem letu, |
|
— |
maceracija vin traja največ deset dni, |
|
— |
volumenski delež skupnega alkohola v rdečih vinih in vinih rosé po obogatitvi ne presega 12,50 %, |
|
— |
volumenski delež skupnega alkohola v belih vinih po obogatitvi ne presega 13 %. |
|
— |
Poleg zgornjih določb je treba pri vinih za enološke postopke upoštevati obveznosti na ravni Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu. |
Pridelovalna praksa
|
— |
Gostota zasaditve |
Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 5 000 trsov na hektar.
Razdalja med vrstami te vinske trte je največ 2,50 metra, razdalja med trsi v isti vrsti pa najmanj 0,80 metra.
Ob upoštevanju najmanjše gostote 5 000 trsov na hektar in zaradi potreb mehanizacije je razdalja med vrstami v vinogradih lahko največ tri metre.
3.
Pridelovalna praksa
|
— |
Pravila rezi |
Obrezovanje se konča 15. maja.
Vina izhajajo s trt, ki se obrezujejo po naslednjih navodilih:
bela vina:
|
— |
bodisi z rezjo na enojni guyot z največ osmimi očesi na šparonu in enim reznikom z največ dvema očesoma; |
|
— |
bodisi z locnato rezjo, imenovano „po mâconsko“: vsak trs ima šparon z največ 12 očesi in en reznik z največ dvema očesoma, |
rdeča vina in vina rosé:
z največ desetimi očesi na trs:
|
— |
ali s kratko rezjo (kotlasta ali pahljačasta gojitvena oblika, enojna ali dvojna kordonska gojitvena oblika royat ali gojitvena oblika charmet) s tremi do petimi rezniki z največ dvema očesoma. Za pomladitev ima vsak trs lahko tudi en reznik z največ dvema očesoma, obrezan na mladiki, ki je zrasla na starem lesu, |
|
— |
ali z rezjo na enojni guyot z največ šestimi očesi na šparonu in enim reznikom z največ dvema očesoma, |
|
— |
ali z dvema reznikoma z največ tremi očesi. |
Pri oblikovanju ali spremembi načina rezi se trsi obrezujejo z največ 12 očesi na trs.
|
— |
Določbe o mehanski trgatvi na parcelah za pridelavo rdečih vin ali vin rosé |
|
— |
Posode so iz inertnega materiala, primernega za živila. |
|
— |
Oprema za trgatev in prevoz potrganega grozdja ima prilagojen sistem za odtekanje vode ali zaščito. |
5.2. Največji donosi
|
1. |
Bela vina 75 hektolitrov na hektar |
|
2. |
Rdeča vina in vina rosé 65 hektolitrov na hektar |
|
3. |
Rdeča vina z izrazom „supérieur“ 63 hektolitrov na hektar |
|
4. |
Rdeča vina in vina rosé z izrazom „Villages“ ali imenom občine, iz katere izvira grozdje 63 hektolitrov na hektar |
|
5. |
Bela vina z izrazom „Villages“ ali imenom občine, iz katere izvira grozdje 73 hektolitrov na hektar |
6. Razmejeno geografsko območje
|
(a) |
Trgatev, vinifikacija, obdelava in zorenje vin potekajo na ozemlju naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:
|
|
(b) |
Za izraz „Villages“ trgatev, vinifikacija, obdelava in zorenje vin potekajo na ozemlju naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:
|
|
(c) |
Trgatev, vinifikacija, obdelava in zorenje vin, za katera se lahko uporabi kontrolirana označba porekla „Beaujolais“, ki ji sledi ime občine, iz katere izvira grozdje, potekajo na ozemlju naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:
|
Zemljevidi geografskega območja so na voljo na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO – Institut national de l‘origine et de la qualité).
7. Sorte vinske trte
Chardonnay B
Gamay N
8. Opis povezave
8.1. Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi
Geografsko območje se razteza na vzhodnem robu Centralnega masiva, nad dolino Saone, v osrčju regije, po kateri je dobilo ime. Vinogradi se razprostirajo med mestoma Lyon in Mâcon na 55 kilometrih od severa proti jugu in 15 do 20 kilometrih od vzhoda proti zahodu, med ravnino Saone, pritokom Rone, in gričevjem Monts du Beaujolais, na nadmorski višini od 180 do 550 metrov.
Geografsko območje tako obsega ozemlje 77 občin departmaja Rhône in 11 občin departmaja Saône-et-Loire.
Območje proizvodnje, opredeljeno za izraz „Villages“, leži na severni polovici geografskega območja na ozemlju 30 občin departmaja Rhône in osmih občin departmaja Saône-et-Loire.
V vinogradniški pokrajini Beaujolais je mogoče razlikovati dve veliki družini geoloških formacij.
Na severu je mogoče zaslediti starodavne paleozojske formacije, ki tvorijo zaobljene grebene. To so kamnine, ki so nastale med hercinsko orogenezo, graniti, porfirji, skrilavci in pogosto metamorfizirane vulkansko-sedimentne kamnine. S preoblikovanjem teh kamnin so nastala peščena ali glinasta tla, ki so kisla.
Na jugu je mogoče najti novejše sedimentne formacije (trias in jura, mezozoik). To so večinoma apnenčaste kamnine, ki tvorijo izrazitejše reliefe kot na severu, razporejene v podolgovata pobočja. Tla so na splošno bolj glinasta in globlja.
Ob vznožju gričev, formacije iz kvartarja, ki jih predstavljajo starodavne fluvialne terase, koluvialni nanosi in aluvialni stožci, zakrivajo starodavni substrat.
Ne glede na sestavo podtalja so griči večinoma usmerjeni proti vzhodu in jugu.
Regija ima oslabljeno oceansko podnebje s celinskimi vplivi (poletne nevihte, ledena megla pozimi) in južnimi vplivi (topla poletja, največ padavin jeseni in spomladi).
Gričevje Monts du Beaujolais ima bistveno vlogo pri zaščiti pred zahodnimi vetrovi in tako zmanjšuje oceanski vpliv. Učinek fena, ki ga ustvarja, suši oceanski zrak, s čimer se zmanjšujeta oblačnost in količina padavin.
Prevladujočo vlogo v lokalnem podnebju ima tudi široka dolina reke Saone, saj usmerja južne zračne mase, povečuje svetlost in blaži temperaturne razlike.
8.2. Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi
„Vinogradništvo se je v regiji Lyonnais dokončno ustalilo v 3. stoletju našega štetja.“ (Viala P. in Vermorel V., 1902). Cesar Prob je leta 280 n. št. dovolil Galcem, da so imeli vinograde, zlasti v Monts d’Or, blizu Lyona.
Razmah trgovine z vini v regiji Beaujolais v 18. stoletju je povzročil veliko preobrazbo vinogradov. V tem obdobju se je izoblikovala pokrajina, ki jo poznamo v letu 2009. S širitvijo mest, industrializacijo in razvojem prometne infrastrukture je 19. stoletje obdobje preobrata za vinograde. Jug se je usmeril v pridelavo lahkih in sadnih poživljajočih vin, s katerimi se je oskrboval sosednji lyonski trg. Sever, ki je bolj usmerjen proti Mâconu in trgom severne Francije, je dal prednost pridelavi bolj koncentriranih vin, primernih za staranje in prevoz.
Ob koncu 20. let prejšnjega stoletja so bile ustanovljene prve zadružne kleti, ki jim je v 50. letih prejšnjega stoletja sledila druga generacija kleti, ki so prispevale k splošnemu izboljšanju kakovosti vin ter omogočile razvoj in racionalizacijo proizvodnje vin Beaujolais.
Kontrolirana označba porekla „Beaujolais “ je bila priznana z odlokom z dne 12. septembra 1937. Pridelovalci iz severnih občin, katerih močna vina, primerna za staranje, so se razlikovala od lažjih in bolj sadnih vin z juga, so se želeli razlikovati in so zaprosili za priznanje posebne kontrolirane označbe porekla. Leta 1943 se je njihova pobuda uspešno končala z objavo seznama 31 občin, ki jim je bilo dovoljeno imenu „Beaujolais“ dodati svoje ime. 21. aprila 1950 je bilo 31 občin združenih v enoto, podrobneje opredeljeno z dodatkom izraza „Villages“.
Beaujolais je edino vinorodno območje, ki ima tudi velik delež novega vina, zlasti zaradi sposobnosti sorte gamay N, da se iz nje prideluje mlado vino. Od 19. stoletja so nekateri zelo profesionalni prodajalci pijač kupovali vino neposredno „iz stiskalnice“ in v naslednjih tednih prodali „Beaujolais nouveau“ distributerjem ter lastnikom kavarn in restavracij v Parizu in Lyonu. Vrenje vin se pogosto konča med prevozom, kar jih najbolje varuje pred kakršno koli spremembo.
Zgodovino vina „Beaujolais nouveau“ zaznamuje regulativni razvoj. Tako je združenje Union Viticole du Beaujolais leta 1951 zaprosilo za možnost prodaje svojih vin kot „mladih vin“ pred 15. decembrom, pri čemer je bilo v zvezi s tem 13. novembra 1951 objavljeno upravno obvestilo o posrednih prispevkih, v katerem so bili navedeni pogoji, „pod katerimi se lahko odslej prodajajo nekatera vina s kontrolirano označbo, ne da bi bilo treba čakati na splošno sprostitev 15. decembra tega leta“. Tako je uradno nastal „Beaujolais nouveau“. Toda šele leta 1985 je bil „Beaujolais nouveau“ dan na trg za potrošnike tretji četrtek v novembru.
Prodane količine so se od 60. let prejšnjega stoletja bliskovito povečale in sredi 80. let prejšnjega stoletja dosegle približno 500 000 hektolitrov, vendar niso nikoli presegle polovice celotne proizvodnje Beaujolaisa. Da bi bila „mlada“ vina hitro pripravljena s končanim jabolčno-mlečnokislinskim vrenjem ter da bi bila sveža in pitna, aromatična in sadna, proizvajalci dajejo prednost, odvisno od letnika, parcelam z najzgodnejšim pridelkom, izvajajo krajše maceracije in izbirajo zvrsti, ki izražajo prijetne kisline grozdja in posebne vrelne arome. Zaradi teh tehničnih omejitev je na vsakem kmetijskem gospodarstvu proizvodnja „mladega vina“ omejena na del pridelka.
Vinogradi so namenjeni za pridelavo rdečih, rosé in belih vin. Za rdeča vina in vina rosé je osnovna sorta vinske trte gamay N. Za nadzor nad rodovitnostjo te sorte vinske trte se trte obrezujejo s kratko rezjo, predvsem v kotlasto gojitveno obliko.
Bela vina se pridelujejo samo iz sorte chardonnay B.
Da bi se ohranilo čim več sadnega pridiha grozdja, proizvajalci običajno izvajajo vinifikacijo, ki je značilna za vina Beaujolais in temelji na delni karbonski maceraciji.
Za vinograde, v katerih se prideluje vino „Beaujolais“, je značilna skromna velikost parcel (povprečno 0,3 hektara), kar ustvarja pokrajino z bogatim vzorcem. Leta 2018 so se vina Beaujolais s kontrolirano označbo porekla pridelovala na približno 4 500 hektarih, pridelanih pa je bilo 240 000 hektolitrov, vina z izrazom „Villages“ ali imenom občine, iz katere izvira grozdje, pa so se pridelovala na približno 3 700 hektarih z letno proizvodnjo skoraj 200 000 hektolitrov, ki jih je pridelalo 1 900 kmetov, 9 zadružnih kleti in nekaj vinskih kleti (trgovci vinarji).
8.3. Vzročna medsebojna povezava
„Beaujolais“, ki se razteza na približno petdesetih kilometrih, od južnega Mâcona do vrat Lyona, je prvotno vinorodno območje. Čeprav relief zaledja doseže 1 000 metrov nadmorske višine, vinska trta ne raste višje od 550 metrov. Obsežno raste na pobočjih, ki so izpostavljena vzhajajočemu soncu, kjer je podnebje zmerno in so padavine redne, svetloba pa že spominja na jug in dolino Rone. Zaslon, ki ga tvori gričevje Monts du Beaujolais na zahodu, daje geografskemu območju osvetljenost in padavine, ki so še posebno ugodne za dozorevanje, koncentracijo in zdravje grozdja.
Kljub navidezni enotnosti geografsko območje ponuja raznolikost tako z vidika geologije kot tudi pokrajine. Ta raznolikost se izraža v paleti vin. Vina, ki so močnejša in barvno izrazitejša na kislih tleh na severu, so na splošno bolj sadna in lahka na jugu na pretežno apnenčastih podlagah.
Parcele, razmejene za trgatev grozdja, ležijo na revnih in dobro odcednih tleh granitnih in glinasto-apnenčastih gričev. Relief in široka odprtost proti vzhodu varujeta grozdje pred jutranjimi rosami, nadmorska višina gričev pa varuje vinograde pred zimsko meglo, ki pogosto preplavi dolino Saone.
Vinske trte za pridelavo vin z izrazom „Villages“ so zasajene le na parcelah s kislimi tlemi na severnem delu geografskega območja, na paleozojskih podlagah ali iz njih nastalih kvartarnih nanosih.
Ljudje so se skozi generacije naučili izkoriščati značilnosti svojega ozemlja in so prilagodili tehnike vinifikacije sorte gamay N. Zaradi posebnega izraza te sorte vinske trte so se vinogradi „Beaujolais“ individualizirali z zelo odločno usmerjenostjo v proizvodnjo vin, ki so cenjena kot mlada. Ta nova vina so po naravi mlada vina, ki razkrivajo aromatično bogastvo leta in nakazujejo moč in ravnovesje, ki se bosta razkrila z morda daljšo maceracijo, predvsem pa z obdobjem zorenja. Tako je pri vinih z izrazom „primeur“ ali „nouveau“ vinifikacija usmerjena v to, da se prednost daje sadnosti, voljnosti in svežini. Maceracija vin, namenjenih za zorenje, je na splošno daljša, da se razvijeta aromatična kompleksnost in taninska struktura, kar je ugodno za dobro staranje.
Glinasta tla geografskega območja kontrolirane označbe porekla „Beaujolais“ omogočajo pridelavo zvrstnih vin, ki so bogata z barvami in voljni. Parcele za pridelavo vin z izrazom „Villages“, ki ležijo na peščenih tleh iz kristalnih kamnin, omogočajo pridelavo uravnoteženih in harmoničnih vin z dolgo aromatično obstojnostjo.
Kljub preprosti porabi vin v lyonski aglomeraciji je to vinorodno območje že dolgo pred železnico velik del svoje proizvodnje lahko usmerilo v Pariz. Od 19. do 20. stoletja so vina „Beaujolais“ izkoristila zagon, ki so ga pridobila zaradi svoje uveljavitve v Parizu in Lyonu, ter se razširila po Franciji in vsem svetu. „Beaujolais“ je včasih predstavljen kot „tretja reka Lyona“ za Saono in Rono, da bi se navedla njegova priljubljenost. V 19. stoletju so imeli proizvajalci in trgovci navado zelo zgodaj tržiti svoj pridelek. V 50. letih prejšnjega stoletja je lokalna trgovina organizirala in spodbudila trženje mladih vin.
Številne degustacijske kleti in povsem nova vinska pot privabljajo potrošnike in jim omogočajo, da odkrijejo bogastvo „Beaujolais“.
9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)
Območje v neposredni bližini
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju
Opis pogoja:
Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021 obsega ozemlje naslednjih občin:
|
— |
departma Côte d’Or: Agencourt, Aloxe-Corton, Ancey, Arcenant, Argilly, Autricourt, Auxey-Duresses, Baubigny, Beaune, Belan-sur-Ource, Bévy, Bissey-la-Côte, Bligny-lès-Beaune, Boncourt-le-Bois, Bouix, Bouze-lès-Beaune, Brion-sur-Ource, Brochon, Cérilly, Chamboeuf, Chambolle-Musigny, Channay, Charrey-sur-Seine, Chassagne-Montrachet, Châtillon-sur-Seine, Chaumont-le-Bois, Chaux, Chenôve, Chevannes, Chorey-lès-Beaune, Collonges-lès-Bévy, Combertault, Comblanchien, Corcelles-les-Arts, Corcelles-les-Monts, Corgoloin, Cormot-Vauchignon, Corpeau, Couchey, Curley, Curtil-Vergy, Daix, Dijon, Ebaty, Echevronne, Epernay-sous-Gevrey, L'Etang-Vergy, Etrochey, Fixin, Flagey-Echézeaux, Flavignerot, Fleurey-sur-Ouche, Fussey, Gerland, Gevrey-Chambertin, Gilly-lès-Cîteaux, Gomméville, Grancey-sur-Ource, Griselles, Ladoix-Serrigny, Lantenay, Larrey, Levernois, Magny-lès-Villers, Mâlain, Marcenay, Marey-lès-Fussey, Marsannay-la-Côte, Massingy, Mavilly-Mandelot, Meloisey, Merceuil, Messanges, Meuilley, Meursanges, Meursault, Molesme, Montagny-lès-Beaune, Monthelie, Montliot-et-Courcelles, Morey-Saint-Denis, Mosson, Nantoux, Nicey, Noiron-sur-Seine, Nolay, Nuits-Saint-Georges, Obtrée, Pernand-Vergelesses, Perrigny-lès-Dijon, Plombières-lès-Dijon, Poinçon-lès-Larrey, Pommard, Pothières, Premeaux-Prissey, Prusly-sur-Ource, Puligny-Montrachet, Quincey, Reulle-Vergy, La Rochepot, Ruffey-lès-Beaune, Saint-Aubin, Saint-Bernard, Saint-Philibert, Saint-Romain, Sainte-Colombe-sur-Seine, Sainte-Marie-la-Blanche, Santenay, Savigny-lès-Beaune, Segrois, Tailly, Talant, Thoires, Valforêt (samo del, ki ustreza ozemlju nekdanje občine Clémencey), Vannaire, Velars-sur-Ouche, Vertault, Vignoles, Villars-Fontaine, Villebichot, Villedieu, Villers-la-Faye, Villers-Patras, Villy-le-Moutier, Vix, Volnay, Vosne-Romanée in Vougeot. |
Območje v neposredni bližini
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju
Opis pogoja:
Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021 obsega ozemlje naslednjih občin:
|
— |
departma Rhône: Chasselay, Dardilly, Deux-Grosnes (samo del, ki ustreza ozemlju nekdanje občine Avenas), Dracé, Fleurieux-sur-l'Arbresle, Sain-Bel, Taponas in Villefranche-sur-Saône, |
|
— |
departma Saône-et-Loire: Aluze, Ameugny, Azé, Barizey, Beaumont-sur-Grosne, Berzé-la-Ville, Berzé-le-Châtel, Bissey-sous-Cruchaud, Bissy-la-Mâconnaise, Bissy-sous-Uxelles, Bissy-sur-Fley, Blanot, Bonnay, Bouzeron, Boyer, Bray, Bresse-sur-Grosne, Burgy, Burnand, Bussières, Buxy, Cersot, Chagny, Chalon-sur-Saône, Chamilly, Champagny-sous-Uxelles, Champforgeuil, Change, Chapaize, La Chapelle-de-Bragny, La Chapelle-sous-Brancion, Charbonnières, Chardonnay, La Charmée, Charnay-lès-Mâcon, Charrecey, Chassey-le-Camp, Château, Châtenoy-le-Royal, Chaudenay, Cheilly-lès-Maranges, Chenôves, Chevagny-les-Chevrières, Chissey-lès-Mâcon, Clessé, Cluny, Cormatin, Cortambert, Cortevaix, Couches, Créot, Cruzille, Culles-les-Roches, Curtil-sous-Burnand, Davayé, Demigny, Dennevy, Dezize-lès-Maranges, Donzy-le-Pertuis, Dracy-le-Fort, Dracy-lès-Couches, Epertully, Etrigny, Farges-lès-Chalon, Farges-lès-Mâcon, Flagy, Fleurville, Fley, Fontaines, Fragnes-La Loyère (samo del, ki ustreza ozemlju nekdanje občine La Loyère), Fuissé, Genouilly, Germagny, Givry, Granges, Grevilly, Hurigny, Igé, Jalogny, Jambles, Jugy, Jully-lès-Buxy, Lacrost, Laives, Laizé, Lalheue, Lournand, Lugny, Mâcon, Malay, Mancey, Martailly-lès-Brancion, Massilly, Mellecey, Mercurey, Messey-sur-Grosne, Milly-Lamartine, Montagny-lès-Buxy, Montbellet, Montceaux-Ragny, Moroges, Nanton, Ozenay, Paris-l'Hôpital, Péronne, Pierreclos, Plottes, Préty, Prissé, Remigny, La Roche-Vineuse, Rosey, Royer, Rully, Saint-Albain, Saint-Ambreuil, Saint-Boil, Saint-Clément-sur-Guye, Saint-Denis-de-Vaux, Saint-Désert, Saint-Gengoux-de-Scissé, Saint-Gengoux-le-National, Saint-Germain-lès-Buxy, Saint-Gervais-sur-Couches, Saint-Gilles, Saint-Jean-de-Trézy, Saint-Jean-de-Vaux, Saint-Léger-sur-Dheune, Saint-Mard-de-Vaux, Saint-Martin-Belle-Roche, Saint-Martin-du-Tartre, Saint-Martin-sous-Montaigu, Saint-Maurice-de-Satonnay, Saint-Maurice-des-Champs, Saint-Maurice-lès-Couches, Saint-Pierre-de-Varennes, Saint-Rémy, Saint-Sernin-du-Plain, Saint-Vallerin, Saint-Ythaire, Saisy, La Salle, Salornay-sur-Guye, Sampigny-lès-Maranges, Sancé, Santilly, Sassangy, Saules, Savigny-sur-Grosne, Sennecey-le-Grand, Senozan, Sercy, Serrières, Sigy-le-Châtel, Sologny, Solutré-Pouilly, Taizé, Tournus, Uchizy, Varennes-lès-Mâcon, Vaux-en-Pré, Vergisson, Vers, Verzé, Le Villars, La Vineuse sur Fregande (samo del, ki ustreza ozemljem nekdanjih občin Donzy-le-National, Massy in La Vineuse), Vinzelles in Viré. |
Območje v neposredni bližini
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju
Opis pogoja:
Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021 obsega ozemlje naslednjih občin:
|
— |
departma Yonne: Aigremont, Annay-sur-Serein, Arcy-sur-Cure, Asquins, Augy, Auxerre, Avallon, Bazarnes, Beine, Bernouil, Béru, Bessy-sur-Cure, Bleigny-le-Carreau, Censy, Chablis, Champlay, Champs-sur-Yonne, Chamvres, La Chapelle-Vaupelteigne, Charentenay, Châtel-Gérard, Chemilly-sur-Serein, Cheney, Chevannes, Chichée, Chitry, Collan, Coulangeron, Coulanges-la-Vineuse, Courgis, Cruzy-le-Châtel, Dannemoine, Deux-Rivières, Dyé, Epineuil, Escamps, Escolives-Sainte-Camille, Fleys, Fontenay-près-Chablis, Gy-l’Evêque, Héry, Irancy, Island, Joigny, Jouancy, Junay, Jussy, Lichères-près-Aigremont, Lignorelles, Ligny-le-Châtel, Lucy-sur-Cure, Maligny, Mélisey, Merry-Sec, Migé, Molay, Molosmes, Montholon (samo del, ki ustreza ozemljem nekdanjih občin Champvallon, Villiers-sur-Tholon in Volgré), Montigny-la-Resle, Mouffy, Moulins-en-Tonnerrois, Nitry, Noyers, Ouanne, Paroy-sur-Tholon, Pasilly, Pierre-Perthuis, Poilly-sur-Serein, Pontigny, Préhy, Quenne, Roffey, Rouvray, Saint-Bris-le-Vineux, Saint-Cyr-les-Colons, Saint-Père, Sainte-Pallaye, Sainte-Vertu, Sarry, Senan, Serrigny, Tharoiseau, Tissey , Tonnerre, Tronchoy, Val-de-Mercy, Vallan, Venouse, Venoy, Vermenton, Vézannes, Vézelay, Vézinnes, Villeneuve-Saint-Salves, Villy, Vincelles, Vincelottes, Viviers in Yrouerre. |
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
dodatne določbe o označevanju
Opis pogoja:
|
— |
Imenu kontrolirane označbe porekla lahko sledi izraz „supérieur“. |
|
— |
Imenu kontrolirane označbe porekla lahko sledi izraz „Villages“. |
|
— |
Imenu kontrolirane označbe porekla lahko sledi ime občine, iz katere izvira grozdje. |
|
— |
Ime kontrolirane označbe porekla, ki mu sledi izraz „Villages“ ali ne, se lahko dopolni z izrazom „primeur“ ali „nouveau“. |
|
— |
Na vinih z izrazom „primeur“ ali „nouveau“ se obvezno navede letnik. |
|
— |
Ime občine, iz katere izvira grozdje, sledi imenu kontrolirane označbe porekla in je natisnjeno s črkami, katerih velikost niti po višini niti po širini ne presega velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla. |
|
— |
Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote, če: |
|
— |
gre za kraj, zaveden v katastru, |
|
— |
je ta naveden na prijavi pridelka. Ime kraja, zavedenega v katastru, je napisano takoj za imenom kontrolirane označbe porekla in natisnjeno s črkami, katerih velikost niti po višini niti po širini ne presega polovične velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla. |
|
— |
Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede večja geografska enota „Vin de Beaujolais“. |
Povezava na specifikacijo proizvoda
https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-fc518a15-dce5-4d62-b5f6-18cdbc38c8f2