Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2022/C 458/10)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Lechinţa“

PDO-RO-A0369-AM02

Datum obvestila: 15. september 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Zasaditev vinogradov z novimi sortami vinske trte za pridelavo rdečega vina

Številni pridelovalci na območju te označbe porekle z evropskimi finančnimi sredstvi iz programov prestrukturiranja/preusmeritve v vinograde uvajajo mednarodne sorte vinske trte za pridelavo rdečega vina, da bi izpolnili zahtevo po razvejitvi proizvodnje vina na tem območju, kjer so bile prej zasajene sorte izključno bele vinske trte. Posebnosti območja (podnebje, relief) so ugodne za kopičenje sladkorjev v grozdih, medtem ko imajo vina zaradi antocianinov v kožici grozdja potencial za znaten delež alkohola in optimalno intenzivno barvo.

Specifikaciji proizvoda so bile dodane nove sorte vinske trte za pridelavo mirnih rdečih vin.

Spremenjena so bila poglavja IV, V in VIII specifikacije proizvoda ter točka 7 enotnega dokumenta.

2. Sprememba za razširitev razmejenega geografskega območja

Poglavje III specifikacije proizvoda o razmejenem območju proizvodnje je bilo spremenjeno, in sicer je bilo geografsko območje ZOP razširjeno na občino Cetate z vasema Satu Nou in Petriș.

Občina Cetate leži ob vznožju gorovja Călimani tik ob transilvanski planoti ter meji na vznožje gorovja Călimani na vzhodu, hribovje Bistrița na severozahodu in dolino Livezile-Bîrgău na severovzhodu.

Občina Cetate in njeni vasici so geografsko sosednja si območja in so približno 10 km oddaljene od občine Budacu de Jos, ki je del razmejenega območja ZOP „Lechința“, tamkajšnja tla in podnebne razmere pa so podobne tlom in podnebnim razmeram na preostalem delu razmejenega območja ZOP.

Spremenjena sta bila poglavje III specifikacije proizvoda in točka 6 enotnega dokumenta.

3. Navedba nove sorte mirnega vina, ki se prideluje – slamno vino

Specifikaciji proizvoda je bila dodana možnost pridelave nove vrste mirnega belega vina iz sorte muscat ottonel, imenovanega slamno vino. Slamno vino se proizvaja z uporabo nekaterih posebnih metod predelave: grozdi se do stiskanja pustijo na stojalu iz slame največ šest mesecev, v tem času pa potekata dva postopka, in sicer dehidriranje od septembra do novembra in naravno zmrzovanje od decembra do februarja.

Ko se v grozdih nakopiči najmanj 400 g/l sladkorja, se ti stisnejo z ročno stiskalnico, nato vrejo v hrastovih sodih s posebnimi kvasovkami, po končanem postopku proizvodnje pa se vino hrani pri nizki temperaturi v cisternah iz nerjavnega jekla. S proizvodnjo te vrste vina se v celoti izkoristi potencial sorte muscat ottonel na tem območju ZOP.

Spremenjena sta bila poglavje XI specifikacije proizvoda in točka 4 enotnega dokumenta.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Lechinţa

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vina

1. Bela vina

KRATEK OPIS

Bela vina imajo saden okus in vinsko aromo ter so sveža. Zanje je značilna višja vsebnost kislin, ki je posledica podnebja, zato so sveža in živahna.

Imajo zeliščni okus in cvetlično aromo po listih vrtnice in akacijevem cvetju, včasih so nekoliko pikantna (začimbna), saj imajo večji delež alkohola, pa tudi oljnata in polnega telesa. Vina, katerih vrenje poteka pri nizki temperaturi, lahko razvijejo sekundarno vrelno aromo, med zorenjem in staranjem pa se lahko razvije posebna aroma po medu in satju.

Imajo zelenkasto do slamnato rumeno, zelenkasto rumeno barvo z zlatimi odtenki, zanje je značilno veliko ekstrakta in glicerola ter so žametnega in bogatega okusa. Mlada vina včasih spominjajo na sveže pokošeno travo. V ustih se čutijo grenko-sladke in začimbne note ter prefinjena aroma po citrusih, med zorenjem v lesenih sodih in staranjem v steklenicah pa se razvije prijetna žametnost.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15,00
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,00
Najnižja vsebnost skupnih kislin:	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	200

2. Rdeča vina

KRATEK OPIS

Rdeča vina imajo pridih rozin črnega grozdja in so temno rdeča, mlada vina celo vijolična, vina, starejša od dveh let, intenzivno rubinasto do opečnato rdeča, starana vina pa rubinasto rdeča z opečnati odtenki in granatno rdeča.

Cvetica – spominja na zeleno papriko, borovnice, črne češnje, z značilno aromo po divjem rastlinju, travi, akaciji in lipovem cvetu, grozde v prvi fazi razvoja; zelenje, šparglje, zelene oljke, začimbe (ingver, zeleni feferoni); med staranjem se razvijejo note robid, zrelih sliv, višenj in kave; močan okus po taninih, odvisno od starosti, razkriva odtenke tobaka.

Okus – žameten, skladen, zaokrožen, bogat, z mehkimi tanini, z rahlim, vendar nezamenljivim sadnim okusom po (neprekajenih) slivah in robidah, med staranjem se razvije nežna aroma po vanilji ali cimetu, s prefinjeno aromo po črnem ribezu.

Intenziven pookus z nežnimi zaznavami po vkuhanem sadju. Cvetica po gozdnih sadežih, svežih malinah, grenkih češnjah in višnjah s svežim in žametnim okusom; med zorenjem in staranjem se razvije prijetno dolg zaton.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15,00
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,00
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

3. Slamno vino

KRATEK OPIS

Slamna vina so slamnato rumene, zelenkasto rumene do zlato rumene barve z značilno muškatno cvetico (eksotično sadje, citrusi, cvetlične note cvetov vinske trte, sveže pokošeno seno, jasmin, akacija) ter so prijetno zaokrožena in žametna. V ustih imajo svež, saden (po hruškah, marelicah in zrelem rumenem sadju) in žameten okus; nekatere sorte s staranjem razvijejo kompleksno cvetico z lepo povezanimi kislinami.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15,00
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,00
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	200

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

1. Enološki postopki

Pridelovalna praksa:

—	gostota nasada: najmanj 3 500 vinskih trt na hektar,

—	zelena trgatev: zmanjšanje števila grozdov, ko ti začnejo pridobivati barvo (na začetku zorenja), kadar potencialni pridelek presega omejitve, dovoljene v specifikaciji proizvoda za vina z zaščiteno označbo porekla Lechinţa.

5.2. Največji donosi

1.	potrgano ob polni zrelosti, sorte pinot gris, sauvignon, neuburger, fetească regală in traminer roz 12 000 kilogramov grozdja na hektar

2.	za tradicionalni izraz DOC – CMD (potrgano ob polni zrelosti), sorte cabernet sauvignon, fetească neagră, merlot in pinot noir 12 000 kilogramov grozdja na hektar

3.	potrgano ob polni zrelosti, sorte riesling italian, fetească albă in chardonnay 10 000 kilogramov grozdja na hektar

4.	potrgano ob polni zrelosti, sorta muscat ottonel 8 000 kilogramov grozdja na hektar

5.	potrgano ob polni zrelosti, sorte pinot gris, sauvignon, neuburger, fetească regală in traminer roz 80 hektolitrov na hektar

6.	potrgano ob polni zrelosti, sorte cabernet sauvignon, fetească neagră, merlot in pinot noir 78 hektolitrov na hektar

7.	potrgano ob polni zrelosti, sorte riesling italian, fetească albă in chardonnay 66 hektolitrov na hektar

8.	potrgano ob polni zrelosti, sorta muscat ottonel 53 kilogramov grozdja na hektar

9.	slamno vino (muscat ottonel) 5 000 kilogramov grozdja na hektar

10.	slamno vino (muscat ottonel) 12,50 hektolitra na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Okrožje Bistrița-Năsăud:

—	občina Lechinţa – vasi Lechinţa, Sângeorzu Nou, Vermeş, Ţigău in Sâniacob,

—	občina Galaţii Bistriţei – vasi Galaţii Bistriţei, Herina in Tonciu,

—	občina Matei – vasi Matei, Corvineşti, Enciu in Bidiu,

—	občina Braniştea – vas Braniştea,

—	občina Petru Rareş – vasi Petru Rareş in Reteag,

—	občina Uriu – vas Uriu,

—	občina Şieu - Odorhei – vasi Şieu-Odorhei in Bretea,

—	vasi Teaca, Viile Tecii, Archiud, Ocniţa in Pinticu,

—	vas Urmeniş,

—	vas Milaș,

—	vasi Șieu, Ardan, Posmuș in Șoimuș,

—	občina Bistrița, ki zajema kraja Ghinda in Viișoara,

—	vasi Dumitra in Cepari,

—	vasi Budacu de Jos, Buduș in Jelna,

—	vas Livezile,

—	občina Cetate – vasi Satu Nou in Petriș.

—	Okrožje Mureș:

—	vasi Batoș, Dedrad, Goreni in Uila,

—	vasi Band, Mădăraș, Mărășești, Drăculea Bandului, Fânațe, Negrenii de Câmpie in Fânațele Mădărașului,

—	vasi Ceuașu de Câmpie in Culpiu.

7. Sorte vinske trte

Cabernet sauvignon (N) – petit vidure in bourdeos tinto

Chardonnay (B) – gentil blanc in pinot blanc chardonnay

Fetească albă (B) – păsărească albă, poama fetei, mädchentraube, leanyka in leanka

Fetească neagră (N) – schwarze mädchentraube, poama fetei neagră, păsărească neagră in coada rândunicii

Fetească regală (B) – königliche mädchentraube, königsast, kiralyleanka, dănășană in galbenă de ardeal

Merlot (N) – bigney rouge

Muscat ottonel (B) – muscat ottonel blanc

Neuburger (B) – neuburg

Pinot gris (G) – affumé, grauer burgunder, grauburgunder, grauer mönch, pinot cendré, pinot grigio in ruländer

Pinot noir (N) – blauer spätburgunder, burgund mic, burgunder roter in klăvner morillon noir

Riesling italian (B) – olasz riesling, olaszriesling in welschriesling

Sauvignon (B) – sauvignon verde

Traminer tose Rs – rosetraminer, savagnin rose in gewürztraminer

8. Opis povezave

8.1. Podatki o območju

Teren, ki je izključno gričevnat, na vzhodu zajema podkarpatsko hribovje (hribi v krajih Bistrița in Mureșu), na zahodu pa visoko hribovje vzhodne transilvanske planote (hribi v krajih Jimboru, Lechinţa, Comlod in Mădăraș). Vrhovi hribov po navadi segajo do višine 300–500 m, njihova pobočja so zmerno strma ali strma (5–25°), vinogradi pa se razprostirajo po širokem območju. Povprečna količina padavin znaša 650–700 mm/leto v dolinah (715 v kraju Beclean, 680 v kraju Bistrița, 655 v kraju Reghin, 647 v kraju Chiochiș, 640 v kraju Lechței in 635 v kraju Teaca) in približno 800 mm/leto na vrhovih hribov. Največ padavin je značilnih za obdobje od maja do avgusta, najmanj pa jih je pozimi, ko povprečno 30–40 dni prevladuje sneg.

8.2. Povezava z razmejenim območjem

Vinogradi so običajno na južnih, jugovzhodnih ali jugozahodnih pobočjih, v dolinah pa med hribi, kjer je dovolj toplote in svetlobe.

Zaradi nizkih temperatur (5–10 oC) se med obdobjem trgatve zmanjšajo oksidativni in encimski poteki, zato grozdje ostane v dobrem stanju in ohranijo kakovost arom, ki so značilne za sorte. Visoka vsebnost kislin v moštu je pomemben dejavnik pri njegovem bistrenju, pozneje pa prispeva k pospešitvi postopka vrenja.

Zaradi meglenih dni pozno poleti, ki so značilni še za skoraj tretjino jeseni (septembra in oktobra), grozdi zorijo počasi ter ohranijo arome in stalno visoko vsebnost kislin, ki pozitivno vplivajo na kakovost proizvedenega vina. Poleg tega je v obdobju zorenja grozdja povprečna dnevna temperatura približno 23 oC, povprečna nočna temperatura pa približno 12 oC. Zaradi teh dveh dejavnikov se vsebnost sladkorja stalno povišuje, vsebnost kislin pa znižuje, vendar ostaja stalna ali skoraj stalna. To okolje, za katero je značilna zmanjšana oksidacija grozdja, spodbuja stalno izboljševanje kakovosti prostih in vezanih arom, ki so zelo intenzivne na koncu obdobja zorenja.

8.3. Podatki o proizvodu

Bela vina imajo saden okus in vinsko aromo ter so sveža. Zanje je značilna višja vsebnost kislin, ki je posledica podnebja, zato so sveža in živahna. Imajo zelenkasto do slamnato rumeno, zelenkasto rumeno barvo z zlatimi odtenki, zanje je značilna visoka stopnja ekstrakta in visoka vsebnost glicerola ter so bogatega okusa.

Njihova aroma je prijetno zeliščna po venčnih listih vrtnice, akacijevem cvetju, malinah in grenkih češnjah, včasih pa imajo nekoliko pikanten okus. Zaradi večjega deleža alkohola so uravnotežena, zaradi glicerola pa so lahko voljna in polnega telesa. Ker vrenje poteka pri nizki temperaturi, lahko razvijejo sekundarno vrelno aromo, med zorenjem in staranjem pa se lahko razvije posebna aroma po medu (mlado vino včasih spominja na sveže pokošeno seno).

V ustih se bolj čuti grenko-sladka, nekoliko začimbna ali prefinjena aroma po citrusih, med zorenjem v lesenih sodih in staranjem v steklenicah pa se razvije prijetna žametnost.

Rdeča vina imajo pridih rozin in intenziven okus po vsaj 18 mesecih ležanja; ko so mlada, so temno rdeča z odtenki vijolične, ko so starana vsaj dve leti, so temno rubinasto rdeča, včasih opečnato ali rubinasto rdeča, po staranju pa imajo opečnat odtenek.

Imajo sadne arome po borovnicah in črnih češnjah ter značilno aromo po divjem rastlinju in grozdih. Med staranjem se razvijejo arome po robidah, zrelih slivah, višnjah in kavi: močan okus po taninih postaja blažji, kar je odvisno od starosti, in razkriva odtenke tobaka, vanilje, kokosa, sladkega korena, zelene paprike, zelenih oljk, opečenca in ingverja.

Njihova aroma po (neprekajenih) slivah in robidah je rahla, vendar nezamenljiva; glede na obdobje staranja se pojavijo note vanilje in cimeta s prefinjenimi odtenki črnega ribeza. Vina so močno trpka in polnega telesa ter imajo zeliščni okus in aromo. Nekatera od njih s staranjem izgubijo nekaj oljnatosti, vendar razvijejo skladno cvetico.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, druge zahteve)

Pogoji za trženje (označevanje)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Ni dodatnih določb.

Glede na želje pridelovalcev in za okrepitev povezovanja nekaterih imen krajev s tradicionalnimi metodami proizvodnje vina se zaščiteni označbi porekla „Lechința“ lahko doda ena od naslednjih imen posameznih vinorodnih krajev: VERMEȘ, SÂNIACOB, SÂNGEORZU NOU, TEACA, URMENIȘ, DUMITRA, VIIȘOARA (STEINIGER), BATOȘ in CULPIU.

Povezava do specifikacije proizvoda

https://www.onvpv.ro/sites/default/files/caiet_sarcini_doc_lechinta_modif_cf_cererii_2_de_modif_din_28.06.2018_no_track_changes_0.pdf

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.