Objava vloge za spremembo specifikacije za ime v vinskem sektorju v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

(2022/C 369/07)

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo v dveh mesecih od datuma te objave.

VLOGA ZA SPREMEMBO SPECIFIKACIJE PROIZVODA

„Montefalco“

PDO-IT-A0845-AM03

Datum vloge: 22. avgust 2016

1. Predpisi, ki se uporabljajo za spremembo

Člen 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 – sprememba, ki ni manjša

2. Opis spremembe in razlogi zanjo

2.1. Uvedba nove vrste „Montefalco grechetto“

Uvesti je treba novo vrsto „Montefalco grechetto“.

Gre za vino, ki se proizvaja iz lokalne sorte vinske trte grechetto, ki je izraz tradicije belih vin v Umbriji in zlasti na območju „Montefalco“.

Slednje je znano po svoji hriboviti topografiji in subkontinentalni mikroklimi. Sorta grechetto na takih območjih obrodi grozdje s posebnimi analitskimi in organoleptičnimi lastnostmi. Te vplivajo na posebne fizikalne, kemijske in organoleptične značilnosti vin, kot so opisane v točki 4.2. enotnega dokumenta.

Zato dodajanje vrste „Montefalco grechetto“ prispeva k ohranjanju visoke kakovosti označbe ter krepitvi prepoznavnosti in paleti proizvodov z ZOP „Montefalco“.

Ta sprememba se nanaša na člen 1 in naslednje člene specifikacije, v katerih gre za sklicevanje na ime sorte vinske trte grechetto, ter na točko 4 enotnega dokumenta (Opis vin) in druge oddelke, v katerih je navedena ta sorta.

2.2. Sprememba kombinacije sort vinske trte za „Montefalco bianco“ („Montefalco“ belo)

Ta sprememba se nanaša na spremembe kombinacije sort vinske trte, da bi se poudaril pomen lokalne sorte trebbiano spoletino.

Natančneje je bila prejšnja sestava sort vinske trte naslednja:

grechetto: ne manj kot 50 %;

trebbiano toscano: med 20 % in 35 %;

druge bele sorte vinske trte: do 30 %.

Nadomeščena je bila z naslednjo:

trebbiano spoletino: ne manj kot 50 %;

druge bele sorte vinske trte: do 50 %.

Razlog

Potrebna se je zdela posodobitev kombinacije sort vinske trte za vrsto „Montefalco bianco“ tako, da se sorta trebbiano toscano, ki na tem območju ni avtohtona, zamenja z lokalno sorto trebbiano spoletino. Slednja obrodi vino, ki je glede svojih organoleptičnih značilnosti ter svojih kemijskih in fizikalnih lastnosti boljše kakovosti.

Zlasti v primerjavi s sorto trebbiano toscano ima lokalna sorta trebbiano spoletino nižji hektarski donos in je bolje prilagojena lokalnim podnebnim razmeram. Tako pridobi „Montefalco bianco“ svoje posebne kakovostne lastnosti, povezane z območjem, v skladu s pričakovanji potrošnikov.

Dejansko je sorta trebbiano spoletino pritegnila interes nosilcev dejavnosti in potrošnikov zaradi svojih posebnih lastnosti, ki so v družini sort vinske trte trebbiano bistveno višje kakovosti. To je proizvajalce spodbudilo, da zahtevajo spremembo specifikacije.

Hkrati je uvedba nove vrste vina „Montefalco grechetto“, navedene zgoraj, pomembna tudi za zmanjšanje odstotka sorte grechetto v vinu „Montefalco bianco“. Medtem ko je ta sorta prej z več kot 50-odstotnim deležem prevladovala, sedaj v kombinaciji z drugimi belimi sortami vinske trte zajema manj kot 50 %.

Ta sprememba se nanaša na člen 2 specifikacije in točko 7 enotnega dokumenta (Glavne sorte vinske trte).

2.3. Sprememba kombinacije sort vinske trte za „Montefalco rosso“ („Montefalco“ rdeče) in „Montefalco rosso riserva“

Kombinacija sort za proizvodnjo vrst vina „rosso“ in „rosso riserva“ v obstoječi specifikaciji je naslednja:

sangiovese: 60 % do 70 %;

sagrantino: 10 % do 15 %;

ostale rdeče sorte vinske trte, ki so primerne za gojenje v regiji Umbrija: do največ 30 %.

Spremenjena je bila, kot sledi:

sangiovese: 60 % do 80 %;

sagrantino: 10 % do 25 %;

preostali delež do 100 % predstavljajo druge nearomatične rdeče sorte vinske trte.

Povečana sta bila zlasti največja odstotna deleža sort sangiovese in sagrantino. Obenem ni več obvezna uporaba ene ali več dodatnih rdečih sort vinske trte. Njihova uporaba je sedaj neobvezna.

Razlog za to spremembo je potreba po dajanju prednosti zgoraj navedenima lokalnima sortama, da se izrazi rastišče. To ima prednost pred mešanicami, ki vsebujejo tudi mednarodne sorte, ki ne prispevajo morebitnih posebnih lastnosti kakovosti ali kraja.

Ta sprememba se nanaša na člen 2 specifikacije, vendar ne zadeva enotnega dokumenta.

2.4. Vključitev gostote zasaditve vinske trte in sprememb k hektarskemu donosu grozdja in vina

Za „Montefalco rosso“ in „riserva“ je bila uvedena minimalna gostota poselitve 4 000 vinskih trt na hektar, za „Montefalco bianco“ in „Montefalco grechetto“ pa 3 000 vinskih trt na hektar.

Namen tega ukrepa je izboljšati kakovost proizvodnje grozdja.

Visoka gostota zasaditve, ki je opredeljena kot število vinskih trt na hektar v vinogradu, prinaša večjo tekmovalnost med rastlinami, ki iščejo hranila, prisotna v tleh. Ta tekmovalnost omejuje razvoj rastja, listov in sadežev, zaradi česar so grozdi in grozdne jagode manjši. Z manjšim premerom jagod se povečuje njihovo razmerje med površino in prostornino, s čimer se izboljšuje kakovost proizvodnje. Rastline z manjšimi listi so tudi manj izpostavljene boleznim in škodljivcem, kot so glivice, bakterije, insekti in virusi. Obenem korenine rastejo navzdol in ne vstran, saj se morajo širiti globlje v zemljo, da najdejo vodo in osnovne minerale. Tako se pridelata grozdje in vino boljše kakovosti.

Donos na hektar, določen za bele sorte vinske trte, se je zmanjšal s 13 000 na 12 000 kilogramov. Enak donos 12 000 kilogramov je bil dodan za nova vina vrste „Montefalco grechetto“.

Hkrati se je v primeru vrste „Montefalco grechetto“ donos predelave vina zmanjšal z 72 % na 70 %, kar je enako, kot velja za druge vrste.

Namen teh ukrepov je doseči višjo raven kakovosti.

Te spremembe se nanašajo na člena 4 in 5 specifikacije ter točko 5 enotnega dokumenta (Glavne sorte vinske trte – Največji donosi).

2.5. Uvedba nujnega namakanja

Uvedeno je bilo nujno namakanje. Ta sprememba je rezultat spremenjenih podnebnih razmer v zadnjih letih. Med slednjimi so malo padavin ter visoke povprečne in najvišje temperature poleti, zlasti na celinskih podnebnih območjih, kot je območje „Montefalco“.

Ta sprememba se nanaša na člen 4 specifikacije, vendar ne zadeva enotnega dokumenta.

2.6. Povečanje deleža naravnega alkohola grozdja za „Montefalco bianco“ in dodajanje istega parametra za „Montefalco grechetto“

Najmanjši volumenski delež naravnega alkohola za grozdje za proizvodnjo vrste „Montefalco bianco“ se je povečal z 10,50 % na 11,00 %.

Isti 11-odstotni volumenski delež je bil določen za vrsto „Montefalco grechetto“.

Ta sprememba je bila uvedena za izpolnitev zahtev glede kakovosti grozdja, da bi se lahko proizvajala vina polnega telesa.

Ta sprememba se nanaša na člen 4 specifikacije, vendar ne zadeva enotnega dokumenta.

2.7. Uvedba zahteve po polnjenju na razmejenem območju

Sprememba zadeva določbo o stekleničenju na razmejenem območju proizvodnje.

Pri tej spremembi si proizvajalci vina z ZOP „Montefalco“ prizadevajo za odpravo pomanjkljivosti v izvirnem besedilu specifikacije proizvoda, odobrenem konec leta 1979, ko splošna pravila o nacionalnih označbah porekla ali označbah porekla EU niso določala, da morata stekleničenje in pakiranje potekati na razmejenem območju. To splošno pravilo je bilo uvedeno po sodbi Sodišča Evropske unije z dne 16. maja 2000 v zadevi C-388/95.

Razlog za spremembo je potreba po ohranjanju kakovosti vin z ZOP „Montefalco“, jamčenju njihovega porekla in zagotavljanju, da je nadzor učinkovit in pravočasen.

Zdi se, da lahko prevoz in stekleničenje zunaj območja proizvodnje poslabšata kakovost vina „Montefalco“, saj je lahko izpostavljeno redoks reakcijam, nenadnim spremembam temperature in mikrobiološki kontaminaciji. Zlasti lahko ti pojavi negativno vplivajo na fizikalne in kemijske lastnosti (najnižja vsebnost skupnih kislin, najmanjši ekstrakt brez sladkorja itd.) ter organoleptične (barva, vonj in okus) lastnosti.

Z zajetjem večjih razdalj se ta tveganja povečujejo. Nasprotno pa stekleničenje na območju porekla, pri čemer serije vina potujejo kratke razdalje, če se sploh prevažajo, pomaga ohraniti lastnosti in kakovost proizvoda.

Z leti so si proizvajalci označbe porekla „Montefalco“ pridobili izkušnje ter trdno tehnično in znanstveno znanje o posebnih lastnostih vin. V kombinaciji z zgoraj navedenim ti dejavniki omogočajo izvedbo polnjenja na območju porekla z največjimi tehnološkimi previdnostnimi ukrepi. Cilj je ohraniti vse fizikalne, kemijske in organoleptične lastnosti vin, zajetih s specifikaciji.

Drugi cilj stekleničenja na območju proizvodnje je zagotoviti, da lahko pristojni organ svoje naloge spremljanja opravi čim učinkoviteje, uspešneje in stroškovno smotrneje. Teh zahtev zunaj območja proizvodnje ni mogoče enako izpolniti.

Nadzorni organ, ki izvaja letno preverjanje skladnosti z določbami specifikacije proizvoda, lahko v skladu z ustreznim načrtom nadzora hitro časovno razporedi inšpekcijske obiske v vseh podjetjih, vključenih v območje proizvodnje, v času stekleničenja vina „Montefalco“.

Cilj je sistematično zagotavljati, da se pošiljke vina „Montefalco“ lahko stekleničijo šele, ko so bile certificirane kot pošiljke, ki so opravile fizikalne, kemijske in organoleptične preskuse inšpekcijskega organa. To omogoča doseganje boljših rezultatov uspešnosti preverjanja z omejenimi stroški za proizvajalce, s čimer potrošniki dobijo čim večja jamstva glede pristnosti vina.

Ta sprememba se nanaša na člen 5 specifikacije in točko 9 enotnega dokumenta (Bistveni dodatni pogoji).

2.8. Vključitev opisa analitskih in organoleptičnih lastnosti za vrsto „Montefalco grechetto“

Naslednji opis analitskih in organoleptičnih lastnosti je bil dodan za novo vrsto „Montefalco grechetto“.

Barva: slamnato rumena različne intenzivnosti, ki prehaja v zlato, občasno z zelenkastimi odtenki.

Vonj: nežen, prefinjen, saden (jabolko, hruška, breskev, včasih ananas ali citrusi) in cvetličen (glog, včasih košeničica ali kamilica).

Okus: skladen, svež, s prijetno grenkobo, dobro strukturiran, saden (jabolko, hruška, breskev, včasih ananas ali citrusi).

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,50 %

Najnižja vsebnost skupnih kislin: 5,0 grama na liter.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 17,0 grama na liter.

Ta sprememba se nanaša na člen 6 specifikacije proizvoda in točko 4 enotnega dokumenta (Opis vin).

2.9. Znižanje najnižje skupne vsebnosti kislin

Najnižja skupna vsebnost kislin v vinih se je znižala za 0,5 grama na liter, s čimer se pridobijo naslednje ravni:

„Montefalco bianco“: najnižja vsebnost skupnih kislin: 5 gramov na liter;

„Montefalco rosso“ in „riserva“: najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,5 grama na liter.

Sčasoma se je pokazalo, da so se ravni skupne vsebnosti kislin postopno zmanjšale, tudi zaradi nespornih podnebnih sprememb.

Rahlo znižanje ne vpliva na kakovost vin, v vsakem primeru pa je najnižja meja za ta parameter višja od tiste, ki je določena v trenutni zakonodaji EU (3,5 grama na liter).

Ta sprememba se nanaša na člen 6 specifikacije in točko 4 enotnega dokumenta (Opis vin).

2.10. Uvedba določbe o uporabi izraza „vigna“

Uporaba izrazov „vigna“ ali „vigneto“ (ki oba pomenita „vinograd“) skupaj z ustreznim krajevnim imenom je bila uvedena kot neobvezna praksa označevanja. Ta ukrep omogoča podrobnejši opis vina „Montefalco“, proizvajalci pa imajo možnost, da na etiketi navedejo vinograde porekla.

Gre za neobvezno določbo, ki se pojavlja v specifikaciji informacij, saj tudi ustrezna zakonodaja EU in nacionalna zakonodaja omogočata, da etikete vsebujejo take izraze za namene trženja.

Ta sprememba se nanaša na člen 7 specifikacije, vendar ne zadeva enotnega dokumenta.

2.11. Povečanje največje prostornine posod

Največja prostornina steklenic, v katere se lahko stekleničijo vina „Montefalco“, se je povečala s 5 litrov na 18 litrov.

Samo v primeru vrste „Montefalco rosso riserva“ pa je za zgoraj navedene posode še naprej obvezna uporaba v celoti vstavljenih plutovinastih zamaškov.

Ti ukrepi, ki so bolj omejevalni kot splošna evropska zakonodaja o posodah, so namenjeni utrditvi ugleda in prepoznavnosti vin z ZOP „Montefalco“. Pomembno je tudi dejstvo, da so zaradi določenih zahtev v gostinstvu zelo cenjene steklenice s prostornino več kot 5 litrov in do 18 litrov.

Ta sprememba se nanaša na člen 8 specifikacije in točko 9 enotnega dokumenta (Dodatni pogoji).

2.12. Posodobitev opisa povezave z geografskim območjem

Uvedena je bila nova vrsta „Montefalco grechetto“, za vrsto „Montefalco bianco“ pa je bila posodobljena kombinacija sort, pri čemer je bila sorta trebbiano toscano nadomeščena s sorto trebbiano spoletino. Opis povezave z geografskim območjem je zato posodobljen glede tradicionalnih pogojev za gojenje teh lokalnih sort na območju proizvodnje te ZOP.

Ta sprememba se nanaša na člen 9 specifikacije proizvoda in točko 8 enotnega dokumenta (Povezava z geografskim območjem).

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime proizvoda

Montefalco

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. OPIS Vin

4.1. Montefalco bianco

Barva: različno intenzivna slamnato rumena, občasno z zelenkastimi odtenki.

Vonj: nežen, vinski, z notami rumenega mesnatega sadja, citrusov in tropskega sadja različne intenzivnosti. S cvetličnimi notami.

Okus: svež ali rahlo kiselkast, izrazit in dolgotrajen. Saden, skladen. Prijetna grenkoba v pookusu.

Najmanjši volumenski delež naravnega alkohola: 11,00 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 17,0 grama na liter.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5,0 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

4.2. Montefalco grechetto

Barva: slamnato rumena različne intenzivnosti, ki prehaja v zlato, občasno z zelenkastimi odtenki.

Vonj: nežen, prefinjen, saden (jabolko, hruška, breskev, včasih ananas ali citrusi) in cvetličen (glog, včasih košeničica ali kamilica).

Okus: skladen, svež, s prijetno grenkobo, dobro strukturiran, saden (jabolko, hruška, breskev, včasih ananas ali citrusi).

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,50 %

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 17,0 grama na liter.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5,0 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

4.3. Montefalco rosso

Barva: rubinasto rdeča.

Vonj: značilni odtenki češenj in gozdnih sadežev, malin in borovnic.

Okus: suh, skladen, z dobro uravnoteženim telesom.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12 %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 23,0 grama na liter.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

4.4. Montefalco riserva

Barva: rubinasto rdeča, ki s staranjem prehaja v granatno.

Vonj: intenziven, saden, včasih z začimbnimi in balzamičnimi notami.

Okus: suh, skladen, dobro strukturiran in dolgotrajen.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12,50 %

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 23,0 grama na liter.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

a. Osnovni enološki postopki

Posebni enološki postopki

Vrsta „Montefalco rsso“ lahko nosi označbo „riserva“, če za grozdje velja posebno letno poročanje in je vneseno v register proizvodnje vina, vino pa je bilo starano vsaj 30 mesecev, od tega 12 mesecev v sodih, od 1. novembra leta pridelave grozdja.

b. Največji donosi

Montefalco bianco

12 000 kilogramov grozdja na hektar

Montefalco bianco

84 hektolitrov na hektar

Montefalco grechetto

12 000 kilogramov grozdja na hektar

Montefalco grechetto

84 hektolitrov na hektar

Montefalco rosso

11 000 kilogramov grozdja na hektar

Montefalco rosso

77 hektolitrov na hektar

Montefalco rosso riserva

11 000 hektolitrov na hektar

Montefalco rosso riserva

77 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Območje proizvodnje ZOP Montefalco se nahaja v občinah Montefalco, Bevagna, Gualdo Cattaneo, Castel Ritaldi in Giano dell’Umbria v pokrajini Perugia.

7. Glavne sorte vinske trte

Grechetto B

Sagrantino N

Sangiovese N

Trebbiano spoletino B – Trebbiano

8. Opis povezave

8.1. ZOP Montefalco

Naravni dejavniki, pomembni za povezavo

Geografsko območje proizvodnje ZOP „Montefalco“ leži v pokrajini Perugia v središču Umbrije. Območje je visoko produktivno, položne parcele so posejane po gričih, na vrhu katerih ležijo srednjeveška naselja. Obdelovalna površina leži na višini med 220 in 472 metri, na najvišjih gričih, vinogradniške parcele pa se med seboj razlikujejo po stopinjah nagiba in izpostavljenosti. Tako nastanejo najrazličnejše mikroklime in pogoji pridelave, kar obenem omogoča posameznim vinarnam, da proizvajajo vina s prepoznavnimi zanimivimi značilnostmi.

Podnebje je subkontinentalno z nekaterimi značilnostmi sredozemskega podnebja. Poletja so vroča, vendar niso soparna, zime pa so dokaj mrzle, vendar ne preveč vlažne. Povprečne poletne temperature segajo od 18 °C do 23 °C, zimske temperature od 4 °C do 6 °C, povprečna letna količina padavin pa znaša med 750 in 1 300 milimetri, pri čemer se najnižja količina doseže poleti, najvišja pa jeseni.

Narava tal – Kar zadeva tla, so za proizvodno območje značilna naslednja štiri podobmočja:

—	rečni/jezerski konglomerati, z značilnim rumenim peskom, včasih strjenim, kar daje vinom njihove mineralne značilnosti;

—	glina in pesek, ki so ju nanesla jezera, s čimer so nastala peščena in prodnata tla z globino in odličnim odvodnjavanjem;

—	obstoječa, mlajša in nižje ležeča aluvialna tla, večinoma peščena in prodnata (holocen), na ravnejših površinah;

—	lapor, značilen za široka območja z značilnimi osamljenimi skalami iz miocena, z značilnim rumenkastim peščenjakom in sivkastim meljastim laporjem ter tudi sivkasto meljasto glino.

Zemljišča, ki so večinoma posajena z vinsko trto znotraj območja, sestojijo iz matičnega apnenca in gline z nekaj omejene vsebnosti kamenja in znatnim odstotkom aktivnega apnenca, katerega delež sega od 5,5 % do 9,2 %.

Glede na obilje fino ločenih karbonatov vedno obstaja določena raven alkalnosti, ki je včasih izrazita (7,8 do 8,2), pri čemer so najnižje ravni prisotne na aluvialnih terasah, najvišje pa na glini.

Organska snov je prisotna v znatnih količinah, ki segajo od 1,5 % do 2,2 %, pogosto pa presegajo 1 % celo na globini enega metra. To je pomembno glede na hitro homogenizacijo tal zaradi obdelave.

Prisotne so visoke ravni dostopnega fosforja in izmenljivega kalija, zlasti v tleh, ki se nahajajo na miocenskih izdankih (največ 43 oziroma 404 ppm).

S spuščanjem korenin v globino se debelina posameznega sloja postopno zmanjšuje (z več kot 150 centimetrov na manj kot 70 centimetrov, ko korenine od aluvialnih tal prek glinenih in peščenih tal prehajajo do turbiditov in konglomeratov v spodnjih plasteh), še vedno pa omogoča dovolj prostora za razvoj korenin. To značilnost dopolnjujejo odlična kapaciteta tal, premišljena izbira podlage s strani vinogradnikov ter upravljanje vodnih virov z uvajanjem najboljših pridelovalnih praks skozi vse leto. Vinogradi lahko tako poleti prenesejo vsakršen vodni stres in obrodijo grozdje, ki lahko doseže prave stopnje zrelosti ter optimalne ravni kislosti in strukturo

8.2. ZOP Montefalco

Zgodovinski in človeški dejavniki, pomembni za povezavo

Montefalco ter občine, ki sestavljajo območje označbe, so vedno bili pomembna „vinogradniška dežela“, kot kažejo mnogi zgodovinski viri, ki pričajo o gričih, namenjenih vinogradništvu.

Zemljišča, zasajena z vinsko trto, so bila v pisnih virih prvič omenjena že v letu 1088. Številni dokumenti, ki segajo v 13. stoletje, pričajo o redni skrbi, ki so jo lokalni vinogradniki posvečali svoji dejavnosti, celo v mestnem središču ter na vrtovih. Tako so ustvarili izviren kmetijski proizvod, ki ga je mogoče še danes spremljati po izjemni poti zgodovinskih vinskih trt. Že v prvi polovici 14. stoletja je lokalna zakonodaja začela ščititi vinsko trto in vina, saj so jim bila posvečena celotna poglavja in oddelki občinskih statutov.

Leta 1622 je kardinal Boncompagni, legat iz Perugie, močno zvišal kazni v občinskih statutih in določil celo „kazen z obešanjem, če bi kdor koli poškodoval vinsko trto“.

Leta 1925 je bilo mesto na umbrijskem vinskem sejmu opisano kot najpomembnejše vinogradniško središče regijo („Montefalco zavzema prvo mesto v obdelovanju posebnih vinogradov“). Dokumenti pričajo tudi o kompleksnosti vinogradniške kulture na območju ter o različnih vinih, tako belih kot rdečih, ki so se tedaj proizvajala.

Človeški dejavniki so vplivali na razvoj vinogradniških in proizvodnih tehnik za vina Montefalco, med njimi tudi na tehnične proizvodne vidike, določene v specifikacije označbe.

Med temi dejavniki so zlasti izbor kombinacije sort vinske trte ter tradicionalne oblike gojenja: prvotno je to bila pahljačasta gojitvena oblika ali „éventail“, kratko obrezana kordonska oblika in nato guyot.

Obiranje na splošno poteka pozno v obdobjih zorenja grozdja, zlasti pri sortah sagrantino, trebbiano spoletino ter tudi sangiovese in grechetto. Obiranje poteka, ko je grozdje zdravo in ima visoko vsebnost sladkorja.

Prakse, ki se nanašajo na proizvodnjo vin, so na območju tradicionalno uveljavljene. Zlasti uporaba sort sangiovese in sangrantino pri proizvodnji vina zagotavlja najvišji izraz kakovosti. To vključuje proizvodne tehnike za kar največjo ekstrakcijo barve in fenolnih spojin, sledijo pa jim srednja do dolga obdobja zorenja, s katerimi nastanejo strukturirana rdeča vina. V primeru belih vin je namen uporabljenih tehnik ohranjanje naravne svežine in aromatičnih lastnosti.

8.3. ZOP Montefalco

Vzročna zveza med kakovostjo, lastnostmi proizvoda in geografskim okoljem, z naravnimi in človeškimi dejavniki.

„Montefalco bianco“ in „Montefalco grechetto“

Vino „Montefalco bianco“ ima slamnato rumeno barvo različne intenzivnosti. Lahko se pojavljajo zelenkasti odtenki. Vonj je nežen, vinski, z notami rumenega mesnatega sadja, citrusov in tropskega sadja različne intenzivnosti ter cvetličnimi notami.

Okus je svež in rahlo kiselkast, izrazit in dolgotrajen, saden, značilen, skladen s prijetno grenkobo v pookusu.

Vino Montefalco grechetto je slamnato rumene barve različne intenzivnosti, ki prehaja v zlato, včasih z zelenkastimi odtenki. Vonj je nežen, prefinjen, saden (jabolko, hruška, breskev, včasih ananas ali citrusi) in cvetličen (glog, včasih košeničica ali kamilica). Okus ima grenkobo, je dobro strukturiran in saden, posebej z odtenki jabolka, hruške, breskve ter včasih ananasa ali citrusov.

Obe vini imata dobro raven kislin (najmanj 5 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina) in ekstrakta brez sladkorja (najmanj 17 gramov na liter), ki poudarjata svežino in strukturo. Dejansko gre za vini, ki ju je mogoče uživati še mladi, s starostjo pa se lahko še izboljšata.

Te značilnosti so posledica talnih in podnebnih razmer geografskega območja proizvodnje. Teren je gričevnat, podnebje pa prehaja med sredozemskim in subkontinentalnim. Poletja so vroča, vendar niso soparna, zime pa so dokaj mrzle, vendar ne preveč vlažne. Ti dejavniki določajo razpon temperature in omogočajo idealno zorenje grozdja ter dobre ravni sladkorja, organskih kislin ter fenolnih in aromatičnih spojin. Take sestavine nato pridejo do izraza v analitskih in organoleptičnih lastnostih vin ter v njihovih svežih notah.

Primerne ravni dostopnega fosforja in kalija v tleh omogočijo, da se izrazi okus vin.

Poleg tega je strokovna usposabljenost vinogradnikov očitno pri izbiri tradicionalnih gojitvenih oblik vinske trte: kratko obrezane kordonske oblike in oblike guyot. Pri takih gojitvenih oblikah nastane manjše število očes, obenem pa so idealne za spremljanje živahnosti in produktivnosti vinske trte. Temu sledijo še dejavnosti proizvodnje vina s sodobno proizvodno tehnologijo. Vsi ti dejavniki skupaj omogočajo, da se izrazijo zgoraj navedene analitske in senzorične lastnosti v vinih.

„Montefalco rosso“ in „Montefalco rosso riserva“

Vino „Montefalco rosso“ je rubinasto rdeče barve z značilnimi notami češnje in gozdnega jagodičevja, maline in borovnice. Je sadnega značaja, s suhim in skladnim okusom ter dobro uravnoteženim telesom.

Vino „Montefalco rosso riserva“ je rubinasto rdeče barve, ki s staranjem prehaja v granatno. Vonj je intenziven, saden, včasih z začimbnimi in balzamičnimi notami.

Okus je suh, skladen, dobro strukturiran in dolgotrajen.

Obe vini imata dobro raven kislin (najmanj 4,5 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina) in ekstrakta brez sladkorja (najmanj 23 gramov na liter), ki poudarjata močno strukturo.

Vini imata visoko sposobnost za staranje. Lahko se razvijata v steklenici, s primernim shranjevanjem pa lahko zlasti „Rosso riserva“ ohranja svoje optimalne lastnosti več kot pet let.

Te značilnosti so posledica talnih in podnebnih razmer geografskega območja proizvodnje.

Gričevnata pokrajina, izpostavljenost ter prepoved sajenja na zemljiščih, ki so pretirano vlažna ali prejmejo premalo sončne svetlobe, so dejavniki, ki se združujejo s podnebjem. Slednje je sredozemsko, ki prehaja v subkontinentalno, z vročimi, vendar ne soparnimi poletji, ter dokaj mrzlimi, vendar ne preveč vlažnimi zimami, z znatnimi temperaturnimi razponi. Tako nastaja ozračje, ki je zračno in svetlo, brez stoječih voda, idealno za gojenje vinske trte in zorenje grozdja.

Obenem sta za teksturo ter kemijsko in fizikalno sestavo tal značilna apnenec in glina s primernimi ravnmi fosforja in kalija. Taka tla omogočajo, da vinska trta v kožicah grozdja razvije fenolne in barvne spojine, ki vinu zagotovijo barvo, arome in strukturo.

Talne in podnebne razmere na proizvodnem območju zlasti pozitivno vplivajo na grozdje sorte sangiovese, ki je ključno za proizvodnjo teh vin. Na tem območju doseže optimalno barvo, strukturo in telo, poleg naravne prefinjenosti, globine in svežine, s katerimi se lahko ponaša ta sorta vinske trte.

Poleg tega je strokovna usposobljenost vinogradnikov očitna tako pri redni skrbi, namenjeni ohranjanju zemljišč in vinogradov, kot pri izbiri tradicionalnih gojitvenih oblik vinske trte: kratko obrezane kordonske oblike in oblike guyot. Pri teh gojitvenih oblikah nastane manjše število očes, obenem pa sta idealni za spremljanje živahnosti in produktivnosti vinske trte. Temu sledijo še postopki proizvodnje vina s sodobno proizvodno tehnologijo. Vsi ti dejavniki skupaj prispevajo k proizvodnji teh močno strukturiranih rdečih vin z odličnimi senzoričnimi lastnostmi.

9. Bistveni dodatni pogoji

Pakiranje na razmejenem območju

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

razlog za stekleničenje na razmejenem območju proizvodnje je potreba po ohranjanju kakovosti vin z ZOP „Montefalco“, jamčenju njihovega porekla in zagotavljanju pravočasnega izvajanja uspešnega in stroškovno učinkovitega nadzora.

Nadzorni organ, ki izvaja letno preverjanje skladnosti z določbami specifikacije proizvoda, lahko v skladu z ustreznim načrtom nadzora zelo hitro časovno razporedi inšpekcijske obiske v vseh podjetjih, vključenih v območje proizvodnje, v času stekleničenja vina „Montefalco“.

Cilj je sistematično zagotavljati, da se pošiljke vina „Montefalco“ lahko stekleničijo šele, ko so bile certificirane kot pošiljke, ki so opravile fizikalne in kemijske ter organoleptične preskuse inšpekcijskega organa. To omogoča doseganje boljših rezultatov uspešnosti preverjanja z omejenimi stroški za proizvajalce, s čimer potrošniki dobijo čim večja jamstva glede pristnosti vina.

Poleg tega lahko polnilnice za zaščito predhodno obstoječih pravic uporabijo odstopanje za nadaljevanje stekleničenja v svojih prostorih zunaj razmejenega območja, če oddajo ustrezno vlogo pri ministrstvu za kmetijsko, živilsko in gozdarsko politiko ter predložijo dokumentacijo, ki izkazuje, da so vina z ZOP „Montefalco“ stekleničile že vsaj dve od petih let pred začetkom veljavnosti spremembe za uvedbo zahteve, da mora stekleničenje potekati na območju. Ni pa nujno, da je to neprekinjeno dveletno obdobje.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Določbe o pakiranju

V skladu z nacionalnimi pravili o embalaži vin z označbo porekla se vina z ZOP „Montefalco“ lahko sprostijo v porabo samo v steklenicah s prostornino največ 18 litrov, zaprtih s plutovinastim ali navojnim zamaškom z dolgo kapsulo.

Samo v primeru vrste „Montefalco rosso riserva“ je še naprej obvezna uporaba v celoti vstavljenega plutovinastega zamaška.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/13898

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.