Objava enotnega dokumenta iz člena 94, odstavek 1, točka (d), Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter sklica na objavo specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju

(2022/C 293/09)

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo v dveh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Corrèze“

PDO-FR-02407

Datum vložitve vloge: 20. december 2017

1. Ime za registracijo

Corrèze

2. Država članica

Francija

3. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

4. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

15.	Vino iz sušenega grozdja

5. Opis vina

1. Mirna rdeča vina

KRATEK OPIS

Ta vina so običajno rubinasto rdeče do granatne barve z vijoličastimi odsevi. Na splošno imajo značilen vonj z močno izraženimi aromami, predvsem rdečega jagodičja z začimbnimi notami. V ustih so sveža, uravnoteženost pa je harmonična. Včasih zorijo v lesu in takrat imajo svilnate tanine s kompleksnimi aromami, ki segajo od not po tartufih za starejše letnike do bolj praženih in vaniljevih not za mlajša vina. Ta vina so plod zlasti dobro izražene sorte cabernet franc N, včasih zvrščene z dodatnimi sortami, kot sta cabernet-sauvignon N in merlot N, ki prispevata kompleksno in močno aromo. Lahko se uživajo mlada, vendar je zanimivo z njihovo degustacijo počakati vse do pet let.

Ta vina imajo najmanj 11-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.

Vsebujejo največ 4 g/l fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze).

Po obogatitvi skupni volumenski delež alkohola v vinu ne presega 12,5 %.

Jabolčno-mlečnokislinsko vrenje je obvezno za ta vina z vsebnostjo jabolčne kisline ≤ 0,4 g/l.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2. Suha mirna bela vina

KRATEK OPIS

Suha bela vina, narejena iz ene same sorte, namreč sorte chenin B, so na splošno bledo rumene barve z zlatimi odsevi. To so zelo aromatična vina s pridihom cvetja in belega sadja, včasih pa z aromami medu. V ustih so sveža in sadna, živahna in močna z dolgim pookusom s cvetnimi in mineralnimi notami.

Ta vina imajo najmanj 10-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.

Vsebujejo največ 4 g/l fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze). Ta vsebnost se lahko zviša na 9 g/liter, če vsebnost skupnih kislin, izraženih v gramih vinske kisline na liter, ni več kot 2 g nižja od ostanka sladkorja.

Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 12,5 %.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

3. Vina z zaščitenim tradicionalnim izrazom „vin de paille“

KRATEK OPIS

Ta vina, narejena iz sušenega grozdja, ki se ni sušilo na trti, sort cabernet franc N, cabernet-sauvignon N, chardonnay B, merlot N in sauvignon B, imajo visoko naravno vsebnost preostalega sladkorja. Imajo barvni ton, ki sega od barve starega zlata do jantarjeve barve. Zanje je značilen vonj z notami prezrelega sadja, zelo močnimi aromami suhega ali kandiranega sadja in, v nekaterih primerih, z rahlo noto žlahtno oksidiranega vina (rancio). V ustih imajo sladek uvod, živahnost in dolg zaton. Pri stiskanju imajo ta vina najmanj 18-odstotni volumenski delež naravnega alkohola in minimalno vsebnost sladkorja 320 g/l. Ta vina imajo najmanj 12,5-odstotni volumenski delež dejanskega alkohola in vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) ≥ 68 g/l. Za ta vina ni dovoljena uporaba obogatitve ali tehnik koncentriranja, kot so kriokoncentracija ali sušenje v peči ali sušilnici. Ta vina zorijo najmanj do 15. novembra tretjega leta po trgatvi, od tega morajo vsaj 18 mesecev zoreti v lesu.

Ta proizvod spada v kategorijo 15 vino iz sušenega grozdja iz Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	30
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	300

6. Enološki postopki

a. Osnovni enološki postopki

Postopek gojenja

Na parcelah je najmanjša gostota zasaditve vinske trte 4 000 trsov na hektar.

Vsak trs ima na razpolago največ 2,50 kvadratnega metra površine. Ta največja površina se pridobi tako, da se zmnoži razdalja med vrstami z razdaljo med trsi.

Razdalja med vrstami te vinske trte je največ 2,50 metra, razdalja med trsi v isti vrsti pa najmanj 0,85 metra.

Te določbe se ne uporabljajo pri terasasti zasaditvi vinske trte. Parcela s terasasto zasaditvijo vinske trte pomeni parcelo, ki je posebno oblikovana po obstoječem nagibu zemljišča pred zasaditvijo vinske trte. Ta oblika je takšna, da se ne uporablja običajni zasaditveni razmik in ni možen prehod mehanizacije med zaporednima ravnema. Pri parcelah s terasasto zasaditvijo vinske trte je razmik med trsi v isti vrsti od 0,80 metra do 1 metra.

Trte se obrežejo najkasneje pred fenološko fazo E, torej ko so na prvih dveh očesih razviti po trije listi.

Trte se obrežejo z rezjo na enojni guyot, dvojni guyot, v enojno ali dvojno kordonsko obliko.

Pri rezi število oči ne sme presegati 16 očes na trs.

Pri nastavku grozdja (fenofaza 27 po Lorenzu) mora biti število rodnih mladik manjše ali enako 12 mladikam na trs.

1. Posebne določbe za trgatev

Pridelovalna praksa

Vina z zaščitenim tradicionalnim izrazom „vin de paille“ so pridobljena iz ročno potrganega grozdja.

2. Posebne določbe o vinih z zaščitenim tradicionalnim izrazom „vin de paille“

Posebni enološki postopek

Grozdje, namenjeno proizvodnji teh vin, se suši na lesah ali slami najmanj 6 tednov v posebnih naravno ali umetno prezračevanih prostorih. V slednjih se prezračevanje vedno izvaja pri temperaturi zunanjega zraka. Ta zrak se lahko razvlažuje s hladnim in suhim zrakom.

Ta vina zorijo najmanj do 15. novembra tretjega leta po trgatvi, od tega morajo vsaj 18 mesecev zoreti v lesu.

b. Največji donosi

1. Mirna rdeča vina

60 hektolitrov na hektar

2. Suha mirna bela vina

65 hektolitrov na hektar

3. Vina z zaščitenim tradicionalnim izrazom „vin de paille“

24 hektolitrov na hektar

7. Razmejeno geografsko območje

Trgatev ter vinifikacija in obdelava vina potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Corrèze:

Allassac, Beaulieu-sur-Dordogne, Bilhac, Branceilles, Brivezac, La Chapelle-aux-Saints, Chauffour-sur-Vell, Collonges-la-Rouge, Curemonte, Donzenac, Ligneyrac, Marcillac-la-Croze, Meyssac, Noailhac, Nonards, Puy-d’Arnac, Queyssac-les-Vignes, Saillac, Saint-Bazile-de-Meyssac, Saint-Julien-Maumont, Sioniac, Turenne, Végennes in Voutezac.

Za zaščiteni tradicionalni izraz „vin de paille“ trgatev grozdja, sušenje, vinifikacija, obdelava in zorenje vina potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Corrèze:

Beaulieu-sur-Dordogne, Bilhac, Branceilles, Brivezac, La Chapelle-aux-Saints, Chauffour-sur-Vell, Collonges-la-Rouge, Curemonte, Ligneyrac, Marcillac-la-Croze, Meyssac, Noailhac, Nonards, Puy-d’Arnac, Queyssac-les-Vignes, Saillac, Saint-Bazile-de-Meyssac, Saint-Julien-Maumont, Sioniac, Turenne in Végennes.

8. Glavne sorte vinske trte

Cabernet franc N

Cabernet-sauvignon N

Chardonnay B

Chenin B

Merlot N

Sauvignon B – sauvignon blanc

9. Opis povezave

Geografsko območje ZOP „Corrèze“ na jugozahodu departmaja Corrèze se nahaja na območju predgorja povodij rek Brive in Meyssac. Na vzhodnem robu sovpada z vznožjem Centralnega masiva, na zahodu z gričevjem Périgorda in s kraško visoko planoto Martel, medtem ko ga na jugu zamejuje reka Dordogne.

Geomorfologija in podnebje departmaja Corrèze znatno omejujeta možnosti za zasaditev vinogradov. Edino povodji rek Brive in Meyssac imata primerno lego, topografijo in nadmorsko višino za pridelavo vinske trte. Kar zadeva podnebje, ima ta regija z nizko nadmorsko višino in dobro zaščito zmerno in blago podnebje v nasprotju z bolj celinskim podnebjem na planoti Limousin. Poletja so topla, zime pa zmerno mrzle. Padavine so dobro razporejene čez vse leto in so v povprečju med 800 mm in 900 mm. To oceansko podnebje, ki ga v nekaterih letih spremljajo jesenske depresije z manj padavinami, ki pridejo iz Akvitanije, ali nasprotno tople in sončne pozne jeseni, je ugodno za proizvodnjo kakovostnih vin. Tudi kar zadeva pedološke razmere, so samo rjava tla na lapornem apnencu ali peščenjaku južno od povodja reke Meyssac in tista na vertikalnem skrilavcu severno od povodja reke Brive ugodna za vinogradništvo. Vinogradniško območje običajno leži med 150 metri in 300 metri nadmorske višine. Nad nadmorsko višino 320 metrov oziroma severno od razpok Meyssac, Donzenac in Juillac se na kristalinski podlagi ne prideluje vino.

Vinska trta je zasajena na najboljših vinorodnih zemljiščih, goji pa se po zahtevnih pravilih o gostoti zasaditve, rezi, špalirni obliki, višini listja in donosu po vrsti pridelanega vina, da se dosežeta najboljša koncentracija in aromatičnost različnih proizvedenih vin.

Rdeča vina z ZOP „Corrèze“ so pridelana predvsem iz sorte cabernet franc N na glinasto-apnenčastih tleh, na katerih rastejo tartufi, na glinastih skrilavcih ali sedimentnih tleh, kar omogoča proizvodnjo vin od rubinasto rdeče do granatne barve z vijoličastimi odsevi ter s prevladujočimi aromami rdečega jagodičja z začimbnimi notami. Poleg tega lahko sorti merlot N in cabernet-sauvignon prispevata k strukturi in aromatični kompleksnosti zvrsti.

Vina z dopolnilnim geografskim imenom „Coteaux de la Vézère“ so pridelana na območjih z glinastimi skrilavci gričevja Vézère severno od reke Brive, kar da rdečim vinom, pridelanim iz sorte cabernet franc N, posebne značilnosti, namreč rubinasto rdečo barvo ter kompleksne arome rdečega in črnega jagodičja. To območje je edino, na katerem se proizvajajo suha bela sortna vina samo iz sorte chenin B, ki dajejo vina z notami cvetja in belega sadja.

Tradicija sušenja za proizvodnjo slamnatega vina „vin de paille“ se nadaljuje na glinasto-apnenčastih tleh povodja reke Meyssac, pri čemer so podnebne razmere jeseni še posebej ugodne za ta postopek. Za slamnato vino sta geomorfologija in posledično mikroklima ključna dejavnika, ki vplivata na pridelavo vina: sedimentna tla ob vznožju kristalinskega masiva, popolna južna lega in oslabljen oceanski vpliv. To območje proizvodnje sestavlja izvirno celoto, lokalno znano pod imenom „Limuzinska riviera“, ki „je ugodna za izražanje polsladke narave slamnega vina, ki ima barvo starega zlata do jantarne barve in arome suhega ali kandiranega sadja. Griči tvorijo amfiteater ob Limuzinskem predgorju (montagne limousine) in se dvigajo nad Dordogno na jugu, kar pojasnjuje naravno prezračevanje in blage jeseni, kar je ugodno za naravno sušenje sadja. Prakse sušenja sadja in rastlin so del dolgoletne tradicije v tej regiji Bas-Limousin. Proizvodnja orehov je zelo razširjena v povodju reke Meyssac, ki je proizvod s priznano ZOP „Noix du Périgord“. Regija je bila tudi pomembna proizvajalka tobaka s prakso sušenja v zadnjem stoletju. François Planchard de la Greze je leta 1821 opisal proizvodnjo slamnega vina. Napisal je, da se grozdje, potrgano po tem, ko je padla rosa, razprostre po slami ali po čistem lesenem podu. Sredi decembra se grozdje zdrozga in stisne. Ta starodavna tradicija, ki omogoča proizvodnjo zelo tipskega sladkega vina, se je skozi čas ohranila kljub razredčenju vinogradov v zadnjem stoletju.

Čeprav se je vinogradniška tradicija skoraj prekinila za celo stoletje po pojavu trtne uši, je omembe vredno, da se je v obeh vinorodnih oazah na območju Corrèze skupina navdušencev združila v skupnem projektu, da bi oživila slavno preteklost. Kakovost vin in trajnost vinogradov, iz katerih izvirajo, sta zagotovljena z njihovim strokovnim znanjem in predanostjo. Vinogradniki so s prilagoditvijo sort vinske trte in postopkov lokalnemu območju razvili visokokakovostne dodatne proizvode, s čimer so obnovili stari sloves regije.

10. Bistveni dodatni pogoji

Tradicionalni izraz „vin de paille“

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Ime označbe je lahko dopolnjeno z geografskim imenom „Coteaux de la Vézère“ za vina, ki izpolnjujejo pogoje pridelave, določene za to vrsto vina.

Dopolnilna geografska imena

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Imenu označbe lahko sledi geografsko ime „Coteaux de la Vézère“ za vina, ki izpolnjujejo pogoje pridelave, določene za to dopolnilno geografsko ime.

Za dopolnilno geografsko ime „Coteaux de la Vézère“ trgatev ter vinifikacija in obdelava vina potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Corrèze: Allassac, Donzenac, Voutezac.

Sklic na objavo specifikacije

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-ffb5421f-1d52-4f8c-b484-b5a93270c83d

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.