25.3.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 134/40


Objava zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2022/C 134/14)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAŠČITENE OZNAČBE POREKLA/ZAŠČITENE GEOGRAFSKE OZNAČBE, KI NI MANJŠA

Zahtevek za odobritev spremembe v skladu s členom 53(2), prvi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012

„Valašský frgál“

EU št.: PGI-CZ-0805-AM01-28.8.2020

ZOP ( ) ZGO ( X )

1.   Skupina vložnikov in pravni interes

Sdružení Valašské lidové tradice [Združenje za ljudsko izročilo v regiji Valašsko]

Pavla Stoklasová, Velké Karlovice 326

756 06 Velké Karlovice

Tel. +420 736136364

E-naslov: stoklasova.pavla@seznam.cz

Pravni interes izhaja iz dejstva, da je združenje (vložnik) zakoniti proizvajalec in uporabnik imena „Valašský frgál“ ter da člani združenja upravljajo podjetja na opredeljenem območju.

2.   Država članica ali tretja država

Češka

3.   Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

☐ Ime proizvoda

☒ Opis proizvoda

☐ Geografsko območje

☐ Dokazilo o poreklu

☒ Metoda proizvodnje

☐ Povezava

☐ Označevanje

☐ Drugo [Navedite.]

4.   Vrsta sprememb

☒ Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, ki se ne šteje za manjšo v skladu s členom 53(2), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012.

☐ Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, za katero enotni dokument (ali enakovredni dokument) ni bil objavljen, pri čemer se sprememba ne šteje za manjšo v skladu s členom 53(2), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012.

5.   Spremembe

I.   Spremembe v zvezi z opisom proizvoda:

1.   Sprememba

i.

Točka 4.2(1) specifikacije proizvoda

a.

Za sedmo povedjo odstavka 1 je treba dodati naslednji dve povedi: „Pri distribuciji za prodajo za takojšnje zaužitje se lahko pecivo prevaža tudi nepakirano v primernih zabojnikih, da se ohranita kakovost in higiena, če so izpolnjene zahteve za označevanje iz veljavne zakonodaje. Pecivo se ne sme prepakirati, saj je po prevozu namenjeno izključno neposredni prodaji.“

b.

Obrazložitev: ta sprememba je odziv na povpraševanje potrošnikov (na trgih in sejmih) po prodaji nepakiranih proizvodov za takojšnje zaužitje ter omogoča tudi, da lahko pecivo „Valašský frgál“ kot celoto sestavljajo deli z različnimi nadevi.

ii.

Točka 3.2(6) enotnega dokumenta

a.

Prva poved odstavka 6 bi se morala spremeniti tako, da se doda besedilo „in pri distribuciji za prodajo za takojšnje zaužitje“, za spremenjeno prvo povedjo odstavka 1 pa bi bilo treba dodati naslednji dve novi povedi: „Nepakirano pecivo je treba prevažati v primernih zabojnikih, da se ohranita kakovost in higiena, pri čemer morajo biti izpolnjene zahteve za označevanje iz veljavne zakonodaje. Pecivo se ne sme prepakirati, saj je po prevozu namenjeno izključno neposredni prodaji.“

b.

Novo besedilo odstavka 6: „Na mestu proizvodnje in pri distribuciji za prodajo za takojšnje zaužitje se lahko pecivo prodaja nepakirano. Nepakirano pecivo je treba prevažati v primernih zabojnikih, da se ohranita kakovost in higiena, in izpolnjene morajo biti zahteve za označevanje iz veljavne zakonodaje. Pecivo se ne sme prepakirati, saj je po prevozu namenjeno izključno neposredni prodaji.“

c.

Obrazložitev: glej del I, prva sprememba, in točko i(b), druga sprememba.

2.   Sprememba

i.

Točka 4.2 specifikacije proizvoda, „Značilnosti“, šesta alinea, in skladno s tem točka 4.5, „Metoda priprave različnih nadevov“, šesti odstavek (v zvezi z borovničevim nadevom), specifikacije proizvoda

a.

Šesto alineo bi bilo treba spremeniti tako, da se doda besedilo „enako velja za jagodni nadev, brusnični nadev in nadev iz gozdnih sadežev, pri čemer lastnosti ustrezajo vrsti uporabljenega sadja“, na koncu odstavka 6 (v zvezi z borovničevim nadevom) pa bi bilo treba dodati besedilo „enako velja za jagodni nadev, brusnični nadev in nadev iz gozdnih sadežev“.

b.

Obrazložitev: izbor vrst sadja, ki se uporablja za nadeve, je treba razširiti, kar je posledica inovacij, ki jih spodbujata povpraševanje potrošnikov in izboljšana razpoložljivost surovin.

ii.

Točka 3.2(3) enotnega dokumenta in skladno s tem tudi točka 3.3(10) enotnega dokumenta

a.

Na seznam sadja v oklepajih v prvi povedi točke 3.2(3) bi bilo treba dodati besedilo „jagode, brusnice, gozdni sadeži“.

b.

Prvo poved točke 3.3(10) bi bilo treba spremeniti tako, da se doda naslednje besedilo: „enako velja za jagodni nadev, brusnični nadev in nadev iz gozdnih sadežev“.

c.

Obrazložitev: glej del I, druga sprememba, točka i(b).

3.   Sprememba

i.

Točka 4.2, „Sestava“, prva poved, „Specifikacije proizvoda“

a.

Izbrisati bi bilo treba besedi „polostra“ in besedilo „ali mešanica gladke, polostre in ostre moke“.

b.

Obrazložitev: proizvajalci tradicionalno uporabljajo različne mešanice vrst pšenične moke, kar ne vpliva na končne značilnosti proizvoda, zato bi bilo treba zaradi jasnosti izbrisati informacije o vrstah pšenične moke.

ii.

Točka 3.3(1) enotnega dokumenta

a.

Izbrisati bi bilo treba besedilo „polostra pšenična moka in/ali mešanica treh vrst moke (gladka, polostra in ostra)“.

b.

Obrazložitev: glej del I, tretja sprememba, točka i(b).

4.   Sprememba

i.

Točka 4.2 in naslednje specifikacije proizvoda

a.

Beseda „sladilo“ se zato v celotnem dokumentu nadomesti z besedilom „naravno sladilo (fruktoza)“.

b.

Obrazložitev: eno od surovin (vrsto sladila) je treba zaradi terminološke točnosti in jasnosti uskladiti v celotnem dokumentu.

ii.

Točka 3.3 in naslednje enotnega dokumenta

a.

Beseda „sladilo“ se zato v celotnem dokumentu nadomesti z besedilom „naravno sladilo (fruktoza)“.

b.

Obrazložitev: glej del I, četrta sprememba, točka i(b).

5.   Sprememba

i.

Točka 4.2 in naslednje specifikacije proizvoda

a.

Izrazu „jajčni rumenjaki“ bi moral v celotnem dokumentu slediti izraz „ali cela jajca“.

b.

Obrazložitev: glede na razlike med družinskimi recepti posameznih proizvajalcev, ki izhajajo iz trenutne specifikacije proizvoda, uporabe celih jajc ni mogoče izključiti, čeprav gre za razmeroma redek pojav, saj ne vpliva na končne značilnosti proizvoda.

ii.

Točka 3.3 in naslednje enotnega dokumenta

a.

Izrazu „jajčni rumenjaki“ bi moral v celotnem dokumentu slediti izraz „ali cela jajca“.

b.

Obrazložitev: glej del I, peta sprememba, točka i(b).

6.   Sprememba

i.

Točka 4.2, „Sestava“, prva poved, „Specifikacije proizvoda“

a.

Besedilo „sadni sokovi (limona, jabolko, hruška)“ bi bilo treba premakniti in vstaviti za prvo povedjo kot drugo poved z naslednjim besedilom: „Dodajo se lahko sadni sokovi (limona, jabolko, hruška).“

b.

Obrazložitev: zaradi skladnosti s prvo povedjo „Sestave“ je treba spremeniti seznam sestavin. Poleg tega je treba spremeniti tudi pravila glede uporabe sadnih sokov zaradi razlik med družinskimi recepti posameznih proizvajalcev, ki izhajajo iz trenutne specifikacije proizvoda. Do razlik prihaja zaradi trenutne ubeseditve zadnje povedi točke 4.2, „Sestava“.

ii.

Točka 3.3(1) enotnega dokumenta

a.

Besedilo „sadni sokovi (limona, jabolko, hruška)“ bi bilo treba premakniti in vstaviti za prvo povedjo kot drugo poved z naslednjim besedilom: „Dodajo se lahko sadni sokovi (limona, jabolko, hruška).“

b.

Obrazložitev: glej del I, šesta sprememba, točka i(b).

7.   Sprememba

i.

Točka 4.2, „Sestava“, „Specifikacije proizvoda“

a.

V celotnem odstavku bi bilo treba besedilo „celotna teža testa“ nadomestiti z besedilom „celotna teža moke“.

b.

Obrazložitev: po registraciji geografske označbe so natančna preverjanja razmerij surovin, ki se uporabljajo za pripravo testa, razkrila oblikovno napako, saj so bila razmerja posameznih surovin, ki se uporabljajo za pripravo testa, pomotoma navedena v zvezi s končno težo testa. Dejansko bi morala biti navedena v zvezi s težo moke. Razmerja surovin morajo biti navedena glede na moko, saj bi bilo testo sicer neuporabno.

ii.

Točka 3.3(2) enotnega dokumenta

a.

V celotnem odstavku bi bilo treba besedilo „celotna teža testa“ nadomestiti z besedilom „celotna teža moke“.

b.

Obrazložitev: glej del I, sedma sprememba, točka i(b).

II.   Spremembe v zvezi z „Metodo proizvodnje“:

1.   Sprememba

i.

Točka 4.5(1), zadnja poved, specifikacije proizvoda

a.

Za zadnjo povedjo odstavka 1 je treba dodati naslednji dve povedi: „Pri distribuciji za prodajo za takojšnje zaužitje se morajo nepakirane slaščice prevažati v primernih zabojnikih, da se ohranita kakovost in higiena, pri čemer morajo biti izpolnjene zahteve za označevanje iz veljavne zakonodaje. Slaščice se ne smejo prepakirati, saj je po prevozu namenjeno izključno neposredni prodaji.“

b.

Obrazložitev: glej del I, prva sprememba, točka i(b).

2.   Sprememba

i.

Točka 4.5, „Metoda priprave različnih nadevov“ v tretjem odstavku (v zvezi s korenjevim nadevom), specifikacije proizvoda

a.

Drugi povedi bi bilo treba dodati naslednje besedilo: „ali le pitna voda, odvisno od lokalnih navad,“.

b.

Druga poved bi se morala zdaj glasiti: „Dodajo se sladkor ali naravno sladilo in mleko ali le pitna voda, odvisno od lokalnih navad, in mešanica zavre.“

c.

Obrazložitev: spremeniti je treba pravila glede uporabe nekaterih sestavin v tej vrsti nadeva zaradi razlik med družinskimi recepti posameznih proizvajalcev, ki izhajajo iz trenutne specifikacije proizvoda.

3.   Sprememba

i.

Točka 4.5, „Metoda priprave različnih nadevov“ v šestem odstavku (v zvezi z borovničevim nadevom), specifikacije proizvoda

a.

Besedilo celotnega odstavka je treba preoblikovati.

b.

Prejšnje besedilo: „Borovničev nadev je kombinacija borovničeve marmelade, primerne za peko, in svežih, dušenih ali zmrznjenih borovnic, ki so potresene po borovničevi marmeladi.“

c.

Novo besedilo (skupaj z drugo spremembo v „Spremembah v zvezi z opisom proizvoda“ tega zahtevka): „Borovničev nadev je izdelan iz svežih, dušenih ali zmrznjenih borovnic, ki se lahko potresejo po marmeladi, primerni za peko, in enako velja tudi za jagodni nadev, brusnični nadev in nadev iz gozdnih sadežev.“

d.

Obrazložitev: izbor vrst sadja, ki se uporablja za nadeve, je treba razširiti, kar je posledica inovacij, ki jih spodbujata povpraševanje potrošnikov in izboljšana razpoložljivost surovin. Poleg tega je treba pravila v zvezi s to vrsto nadeva spremeniti glede na razlike med družinskimi recepti posameznih proizvajalcev v skladu s trenutno specifikacijo proizvoda, do katerih prihaja zaradi družinskih in lokalnih tradicij ter različnih družbenih položajev pekov in njihovih strank.

4.   Sprememba

i.

Točka 4.5, „Metoda priprave različnih nadevov“ v sedmem odstavku (v zvezi z mareličnim nadevom), specifikacije proizvoda

a.

Besedilo celotnega odstavka je treba preoblikovati.

b.

Novo besedilo: „Marelični nadev je izdelan iz svežih, dušenih ali zmrznjenih marelic, razrezanih na manjše koščke, ki se lahko potresejo po marmeladi, primerni za peko.“

c.

Obrazložitev: glej del II, tretja sprememba, točka i(d).

5.   Sprememba

i.

Točka 4.5, „Metoda priprave različnih nadevov“ v enajstem odstavku (v zvezi s korenjevim nadevom), specifikacije proizvoda

a.

Beseda „dodana“ v drugi povedi bi se morala nadomestiti z besedilom „dodajo se lahko“.

b.

Obrazložitev: pravila glede te vrste nadeva je treba spremeniti zaradi razlik med družinskimi recepti posameznih proizvajalcev, ki izhajajo iz trenutne specifikacije proizvoda. Do razlik prihaja zaradi trenutne ubeseditve zadnje povedi točke 4.2, „Sestava“.

ii.

Točka 3.3 v odstavku 15 enotnega dokumenta.

a.

Besedilo „makova semena“ bi se moralo vstaviti na koncu odstavka 15 z naslednjim besedilom: „dodajo se lahko makova semena.“

b.

Novo besedilo: Korenjev nadev: sveže korenje, pesni sladkor ali naravno sladilo, vaniljin sladkor, maslo, rastlinska mast, rastlinsko olje, gladka pšenična moka, pitna voda, mleti cimet, sol; dodajo se lahko makova semena.

c.

Obrazložitev: glej del I, peta sprememba, točka i(b).

III.   Redakcijske spremembe

1.   Sprememba

Točka 5 enotnega dokumenta je bila v skladu z novo obliko enotnega dokumenta prestrukturirana tako, da so bile odstranjene podvojene informacije in pojasnjeno celotno besedilo za namene nove oblike. Gre zgolj za redakcijsko spremembo, ki ne spreminja specifikacije proizvoda.

2.   Sprememba

Oštevilčenje v enotnem dokumentu je treba v skladu s spremembami zakonodaje uskladiti s trenutno obliko.

3.   Sprememba

V točki 2 specifikacije proizvoda, „Skupina“, je treba spremeniti ime skupine, naslov za pogodbeno dokumentacijo in kontaktne podatke.

IV.   Spremembe, ki zadevajo le enotni dokument

1.   Sprememba

Točka 3 enotnega dokumenta – Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

a.

V prvo poved bi bilo treba vstaviti besedo „rezanje“.

b.

Novo besedilo: „Vse faze, od izdelave testa (zaradi uporabljene metode: ker testo vsebuje kvas, med posameznimi fazami izdelave ne sme biti premorov) do nanosa nadeva in peke peciva ter nato rezanja in pakiranja, morajo potekati na opredeljenem geografskem območju, da se ohranita kakovost in higiena.“

c.

Obrazložitev: pojasnilo je potrebno za odpravo pomembnih dvoumnosti, saj je zaradi logičnega zaporedja ravnanja s pecivom informacija o rezanju bistvenega pomena za opredelitev celotnega postopka proizvodnje peciva, kar je v skladu s štirinajsto povedjo odstavka 4.5(1).

2.   Sprememba

Točka 3 enotnega dokumenta, „Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.“

a.

Dodati bi se morala naslednja poved: „Pecivo se lahko prodaja nepakirano za takojšnje zaužitje.“

b.

Obrazložitev: sprememba je potrebna zaradi ubeseditve sedme povedi točke 4.2(1) specifikacije proizvoda in prve spremembe, ki je posledica dela I tega zahtevka.

ENOTNI DOKUMENT

„VALAŠSKÝ FRGÁL“

EU št.: PGI-CZ-0805-AM01 – 28.8.2020

ZOP ( ) ZGO ( X )

1.   Ime [ZOP ali ZGO]

„Valašský frgál“

2.   Država članica ali tretja država

Češka

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda (v skladu s Prilogo XI)

Skupina 2.3

Kruh, fino pecivo, slaščice, keksi in drugi pekovski izdelki

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Okroglo pecivo s premerom 30–32 cm. Pogovorno znano tudi kot „vdolek“, „pecák“ ali „lopaťák“, iz finega kvašenega testa s nadevom.

Pecivo je po pečenju zlate barve, medtem ko je barva nadeva odvisna od uporabljenega nadeva; površina se potrese s svetlim drobljenim posipom, ki se lahko naredi z drobtinami iz medenjakov in mletim cimetom, pokaplja z maslom in potrese s sladkorjem.

Uporabijo se lahko naslednje vrste nadeva: nadev iz hrušk, skutnega sira, makovih semen, sadne kaše, sadja (sliv, jabolk, borovnic, marelic, jagod, brusnic, gozdnih sadežev), orehov, zelja (svežega ali kislega), korenja in kolerabe. Nadev predstavlja približno 42–48 % celega proizvoda.

Pecivo se položi na okroglo papirnato podlago in se najpogosteje zavije v embalažo, ki se na toploti skrči, ali drugo vrsto embalaže, primerne za živila, ki se uporablja na trgu. Zapakira se lahko tudi v karton, plastično ali leseno škatlo ali zavije v papir, odporen na maščobo.

Vrste embalaže: celo pecivo: 600–700 g; polovičke 300–350 g; četrtine: 150–175 g.

Na mestu proizvodnje in pri distribuciji za prodajo za takojšnje zaužitje se lahko pecivo prodaja nepakirano. Nepakirano pecivo je treba prevažati v primernih zabojnikih, da se zagotovita kakovost in higiena, pri čemer morajo biti izpolnjene zahteve za označevanje iz veljavne zakonodaje. Pecivo se ne sme prepakirati, saj je po prevozu namenjeno izključno neposredni prodaji.

„Valašský frgál“ se lahko prodaja tudi zamrznjen. Zamrzovanje ne spremeni lastnosti proizvoda. V zamrzovalnik se da že zapakiran. Zamrznjeni proizvod se lahko hrani pri temperaturi –18 °C ali nižji temperaturi devet mesecev. Priporočljivo je, da se porabi v 24 urah po odmrznitvi. Potrebne informacije o roku uporabe in shranjevanju so navedene na embalaži.

3.3.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Za pripravo testa se uporabijo naslednje surovine: pšenična moka, pesni sladkor ali naravno sladilo (fruktoza), rastlinske maščobe ali rastlinsko olje ali svinjska mast ali maslo, pasterizirani ali sveži jajčni rumenjaki ali pasterizirana ali sveža cela jajca, mleko v prahu ali sveže mleko ali pitna voda, pekovski kvas in sol; danes je testu dovoljeno dodati izboljševalec, da proizvod ostane dlje svež. Dodajo se lahko sadni sokovi (limona, jabolko, hruška).

Glavna sestavina je moka, druge sestavine pa morajo biti v naslednjem razmerju glede na maso: mast (rastlinska maščoba ali olje ali svinjska mast ali maslo) – vsaj 20 % celotne teže moke, sladkor ali naravno sladilo (fruktoza) – vsaj 10 % celotne teže moke (če se uporablja naravno sladilo, je uporabljena količina odvisna od njegove sladkosti), jajčni rumenjaki ali cela jajca – vsaj 5 % celotne teže moke. Količina sadnega soka, kvasa, soli in drugih surovin za izboljšanje okusa je odvisna od recepta, ki ga uporabljajo posamezni proizvajalci.

Nadev mora predstavljati približno 42–48 % skupne mase surovega peciva „Valašský frgál“.

Za pripravo nadeva se uporabljajo naslednje surovine:

Hruškov nadev: hruškova kaša iz suhih hrušk, slivova kaša ali sadna marmelada, suha jabolka, naribani medenjaki, aroma na osnovi etiloksihidrata (v nadaljnjem besedilu: aroma), mleti zvezdasti janež, vaniljin sladkor, pitna voda.

Nadev iz skutnega sira: mehek skutni sir, pesni sladkor ali naravno sladilo, pasterizirani ali sveži rumenjaki ali pasterizirana ali sveža cela jajca, pitna voda, rozine, vaniljin sladkor ali vaniljeva krema, sadni sok (po želji), rastlinsko olje, aroma, mleti muškatni orešček, stabilizator skutnega sira, gozdno jagodičevje.

Makov nadev: mleta makova semena, pesni sladkor ali naravno sladilo, mleko v prahu ali sveže mleko, pitna voda, rastlinska mast, gladka pšenična moka, vaniljin sladkor, rozine, krušne drobtine, mleti cimet, aroma.

Nadev iz sadne kaše: slivova kaša, vaniljin sladkor ali naravno sladilo, pitna voda, aroma.

Jabolčni nadev: naribana ali dušena jabolka, pesni sladkor ali naravno sladilo, vaniljin sladkor, mleti cimet, sesekljani oreščki, rozine, pitna voda.

Nadev iz oreščkov: mleti oreščki (orehi, lešniki ali njihova mešanica), pesni sladkor ali naravno sladilo, gladka pšenična moka, mleko, maslo ali rastlinska mast ali rastlinsko olje, krušne drobtine, marelična marmelada, pitna voda, rozine, vaniljin sladkor, aroma.

Korenjev nadev: sveže korenje, pesni sladkor ali naravno sladilo, vaniljin sladkor, maslo, rastlinska mast, rastlinsko olje, gladka pšenična moka, pitna voda, mleti cimet, sol; dodajo se lahko makova semena.

Borovničev nadev: sveže, dušene ali zmrznjene borovnice, borovničeva marmelada. Enako velja za jagodni nadev, brusnični nadev in nadev iz gozdnih sadežev.

Marelični nadev: sveže, dušene ali zmrznjene marelice, marelična marmelada.

Slivov nadev: sveže, dušene ali zmrznjene slive, slivova kaša, mleta makova semena, pesni sladkor ali naravno sladilo.

Zeljni nadev: narezano sveže zelje ali dobro oprano kislo zelje, pesni sladkor ali naravno sladilo, maslo ali rastlinska mast ali rastlinsko olje, gladka pšenična moka, pitna voda, mleti črni poper, sol.

Kolerabin nadev: sveža koleraba, pesni sladkor ali naravno sladilo, maslo ali rastlinska mast ali rastlinsko olje, gladka pšenična moka, limonin ali jabolčni sok, pitna voda, mleti črni poper, svež ali sušen peteršilj, sol.

3.4.   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze, od izdelave testa (zaradi uporabljene metode: ker testo vsebuje kvas, med posameznimi fazami izdelave ne sme biti premorov) do nanosa nadeva in peke peciva ter nato rezanja in pakiranja, morajo potekati na opredeljenem geografskem območju, da se ohranita kakovost in higiena. Proizvodnja nadeva lahko poteka zunaj opredeljenega območja.

3.5.   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Rezanje in pakiranje morata potekati v proizvajalčevih prostorih, ker je proizvod namenjen za hitro porabo, poleg tega pa se tako ohrani tudi kakovost. Če bi se končni proizvod prevažal nepakiran, bi se njegova kakovost poslabšala zaradi lomljenja ali upogibanja ali kršitve higienskih pravil. Na embalažo proizvoda je treba pritrditi etiketo s podatki o proizvajalcu, sestavinah proizvoda in vsemi drugimi obveznimi podatki, ki zagotavljajo njegovo poreklo z opredeljenega območja in se uporabijo kot podlaga za morebitni inšpekcijski pregled. Pecivo se lahko prodaja nepakirano za takojšnje zaužitje.

3.6.   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Proizvajalci peciva „Valašský frgál“ morajo na embalaži proizvoda jasno navesti ime „Valašský frgál“. Embalaža se opremi tudi z logotipom zaščitene geografske označbe kot informacija za potrošnike, inšpekcijski organ in sledljivost proizvoda. Če se proizvod prodaja nepakiran, mora biti na prodajnem mestu jasno navedeno, da se tam prodaja pecivo „Valašský frgál“, in izpolnjene morajo biti zahteve za označevanje iz veljavne zakonodaje.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Valašsko je geografska regija na jugovzhodu Češke republike. Obsega naslednje občine (od vzhoda proti zahodu): Velké Karlovice, Horní Bečva, Čeladná, Kunčice pod Ondřejníkem, Kozlovice, Měrkovice, Tichá, Vlčovice, Kopřivnice, Štramberk, Lichnov, Veřovice, Mořkov, Hodslavice, Straník, Kojetín, Loučka, Bernartice, Hůrka, Starojická Lhota, Vysoká, Hustopeče, Milotice, Špičky, Skalička, Horní Tešice, Rouské, Všechovice, Provodovice, Komárno, Podhradní Lhota, Rajnochovice, Držková, Rusava, Lukoveček, Fryšták, Mladcová, Zlín-Prštné, Zlín-Jaroslavice, Březnice, Želechovice, Lípa, Zádveřice, Vizovice, Slopné, Haluzice, Vlachovice, Vrbětice, Popov, Jestřábí, Štítná nad Vláří, Bylnice, Brumov, Nedašov, Nedašova Lhota, Študlov, Střelná, Francova Lhota, Valašská Senice, Hovězí, Halenkov in Nový Hrozenkov.

5.   Povezava z geografskim območjem

Ta zahtevek temelji na posebnosti proizvoda in njegovem ugledu na Valašskem ter drugod. Prvi zapisi o velikem pecivu, imenovanem vdolek ali frgál, so v kroniki iz leta 1826 z naslovom „Bromatologia moravo-rustica“, katere avtor je J. H. A. Gallaš. Vsebuje podrobnosti o pecivu, ki se izdeluje iz pšenične ali ržene moke in prelije s skutnim sirom, sadno kašo ali premazom, pripravljenim iz dušenih hrušk ali hruškovega pireja, značilnim za to regijo, ter se izdeluje samo na opredeljenem območju Valašsko.

Pecivo „Valašský frgál“ se izdeluje po tradicionalnih receptih, ki so nastali na opredeljenem območju in so jih našli v zapisih iz leta 1826. Ljudska tradicija peke tega posebnega peciva je povezana zlasti s praznovanji na Valašskem, kot so poroke, krsti, božič in velika noč ter konec žetve. V revnih družinah so ga jedli samo za božič. V premožnejših družinah pa so ga jedli tudi ob nedeljah. Velikost peciva (premer 30–32 cm) je taka zato, ker se je tako uporabila celotna površina lesenega loparja, s katerim so dajali kruh v peč. To pecivo se je izdelovalo predvsem iz doma pridelanih surovin, zlasti iz suhega sadja, skutnega sira, doma mlete moke, masla, svinjske masti, lanenega olja, jajc in mleka.

Najbolj znano je pecivo „Valašský frgál“ s hruškovim nadevom, ki je narejen iz suhih hrušk. Ponavadi je poleg vsake stavbe na Valašskem rasla hruška. Najbolj razširjena sorta hrušk je bila znana pod imenom ovesňanka, ki je kljub temu, da je bila majhna, imela dovolj sočnega in zelo sladkega mesa. Za sušenje so bile primerne tudi druge sorte hrušk, zlasti sorte, ki dozorijo v jesenskih mesecih. Vedno so jih morali pustiti zoreti do prvih zmrzali. Hruške so nato počasi cele sušili v sušilnici, ki so jo ogrevali s kurjenjem lesa, po možnosti iz sadnih dreves. Zelo pomembno je bilo, da so se popolnoma posušile, nato pa so jih shranili v tkane vreče, ki so jih obesili na podstrešje. Recepti za izdelavo kaše iz suhih hrušk ter izdelavo tega velikega peciva z različnimi nadevi so se stoletja prenašali iz roda v rod.

Pecivo „Valašský frgál“ se razlikuje od drugih vrst peciva zlasti po naslednjih značilnostih:

Metoda priprave testa in njegova sestava: najprej se mešajo skupaj bolj tekoče sestavine, dokler ne nastane gladka zmes. Dodajo se maščobe, ki se najprej zmehčajo, in še enkrat se vse zmeša skupaj, da se dobi gladka zmes. Šele tedaj se doda kvas in nato postopno še moka, da se oblikuje gladko testo, ki se mora mešati, dokler ne nastanejo mehurčki (vsebuje veliko zraka) in se neha lepiti.

Testo se razvalja v okroglo obliko z enoročnim valjarjem, ki prav tako izhaja z Valašskega. Ker je testo ravno zvaljano od sredine do robov, je kljub temu, da je tanko, ko je pečeno, gosto, mehko in ima fino teksturo.

Za Valašsko je značilna tudi uporaba ene same vrste namaza ali nadeva na „frgálu“. To je tradicija, saj je tudi v zgodovinskih virih navedeno, da na pecivu „frgál“ ni nikoli več kot ena vrsta nadeva. Najpogosteje se uporabi nadev iz suhih hrušk.

Še ena posebna lastnost peciva „Valašský frgál“ je velika količina nadeva, ki predstavlja približno 42–48 % mase surovega peciva.

V 19. stoletju se je sloves tega peciva razširil vse do glavnega mesta Prage. Ko je bila konec 19. stoletja v Holešovicah v Pragi nacionalna razstava, so ga skupaj z drugimi proizvodi prinesli z Valašskega, in požel je veliko občudovanja. Pecivo „Valašský frgál“ je ohranilo svoj sloves vse do danes (veliko informacij je na voljo na internetu, v regionalnih in nacionalnih tiskanih medijih in turističnih vodnikih) ter dobilo številne nagrade na razstavah in sejmih (Zlatá Salima 2006 in 2008, Perla Zlínska 2006, 2007 in 2008, Trendy 2006, HIT 2006 Moderní obchod, Značka kvality KLASA leta 2007).

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

https://isdv.upv.cz/doc/vestnik/2021/vestnik_UPV_202108.pdf#page=187

Věstník št. 8, 24.2.2021, str. 187 in naslednje.


(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.