Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2022/C 130/17)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI, KI SPREMINJA ENOTNI DOKUMENT

„Mittelrhein“

PDO-DE-A1269-AM01

Datum obvestila: 28. december 2021

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Opis vin/proizvodov vinske trte ter analitske in/ali organoleptične lastnosti

Opis:

Sprememba najmanjšega deleža naravnega alkohola in najmanjše vsebnosti sladkorja v moštu (ki sta bila prestavljena iz točke 5.1 v točko 3.2 specifikacije proizvoda) za kakovostno vino („Qualitätswein“), proizvedeno iz sorte vinske trte dornfelder v letih z izjemnimi vremenskimi razmerami.

Standardne vrednosti za kakovostno vino iz sorte dornfelder: 8,8 vol. % skupnega alkohola/68 °Oe.

DODATEK:

„Najmanjši delež naravnega alkohola/najmanjša vsebnost sladkorja v moštu sorte vinske trte dornfelder se lahko določi na 8,3 vol. % skupnega alkohola/65 °Oe v letih z izjemnimi vremenskimi razmerami, in sicer s sklepom odbora priznanega združenja za zaščito vina ‚Mittelrhein‘ (Schutzgemeinschaft Mittelrhein). Taka ureditev velja izključno za letnik, za katerega je bil sprejet sklep. Sklep združenja za zaščito se objavi z ustreznimi načini objave.“

Različni proizvodi so označeni z imenom, z informacijami o njihovem najmanjšem deležu naravnega alkohola/najmanjši vsebnosti sladkorja v moštu in opisom njihovih organoleptičnih lastnosti.

DODATEK:

Skupni volumenski delež alkohola vina z ZOP „Mittelrhein“, proizvedenega brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Razlogi za spremembo:

Cilj rahlega zmanjšanja najmanjšega deleža alkohola/najmanjše vsebnosti sladkorja v moštu sorte dornfelder je omogočiti zgodnejšo trgatev, da se čim bolj zmanjšajo negativni učinki novih škodljivih organizmov. Leta 2014 je na primer plodova vinska mušica postala grožnja za zgodnje sorte rdečega grozdja. Odložitev trgatve zaradi najmanjše vsebnosti sladkorja v moštu, ki se je uporabljala doslej, pomeni tveganje za znatno zmanjšanje kakovosti in količine potrganega grozdja v takih letih.

Opisi organoleptičnih lastnosti so zdaj bolj razločevalni, da bi bolje odražali različne proizvode.

Pri dodajanju deleža skupnega alkohola v vinu, proizvedenem brez obogatitve, se uporablja uvodna klavzula iz uredbe EU.

2. Razmejitev območja

Opis:

Območje ZOP „Mittelrhein“ je bilo na novo razmejeno.

DODATEK:

Navedene so bile posamezne občine, vključno z okrožji in številkami okrožij.

Natančna razmejitev je prikazana na zemljevidih, ki prikazujejo vinograde v zgoraj navedenih občinah, razmejenih s parcelami. Zemljevidi so na voljo na www.ble.de/eu-qualitaetskennzeichen-wein.

Razlogi za spremembo:

Ta sprememba v zvezi z razmejitvijo območja ni samovoljna, temveč je potrebna, da se preprečijo znatne pomanjkljivosti za vinogradništvo in kmetijstvo, širšo javnost in ekosistem ter obdelano pokrajino regije Mittelrhein, ki se je sčasoma razvijala.

Razlogi za razmejitev območja so podrobneje pojasnjeni v nadaljevanju:

Zaprti vinogradi so potrebni za zagotavljanje kakovosti, zlasti v zvezi z ukrepi za varstvo rastlin.

V vinogradništvu so potrebni ukrepi za varstvo rastlin, vendar niso vedno združljivi z drugimi pridelki. Postavitev vinogradov ob zemljiščih za druge namene (npr. zemljišče za pašnike, poljedelstvo, pridelavo sadja ali zelenjave) pogosto povzroča težave, zato se je taki postavitvi treba čim bolj izogibati:

Manj ko je stičnih točk med zemljišči, ki se uporabljajo za vinogradništvo, in zemljišči za druge namene (zemljišča za poljedelstvo, sadjarstvo, pašnike itd.), manj je s tem povezanih negativnih učinkov na pridelavo in kakovost vina.

To je posledica posebnih zahtev upravljanja na področju vinogradništva, zlasti varstva rastlin. Uporabljena fitofarmacevtska sredstva se včasih znatno razlikujejo, zlasti glede področja uporabe, dovoljenja za posamezni pridelek ali karence. Poleg tega se na številnih zgodovinskih pobočjih regije Mittelrhein varstvo rastlin izvaja s škropljenjem s helikopterjem, pri katerem je iz tehničnih in fizičnih razlogov večje tveganje za zanašanje škropiva. Geometrični sistem škropljenja v obliki dolgih, ravnih sledi vzdolž pobočja je koristen za učinkovito škropljenje s helikopterjem in zahteva neprekinjeno vinogradniško območje.

Kmetje in vinogradniki morajo preprečiti širjenje fitofarmacevtskih sredstev na druge pridelke in neciljna območja, tudi tako da upoštevajo zahteve glede razdalje. Zato ni mogoče škropiti vinske trte blizu meje vinograda, kar onemogoča gojenje. Enako velja za orna zemljišča, pašnike in zemljišča za sadjarstvo, ki mejijo na vinograde. Zelo razpršeni vinogradi povzročajo finančne izgube za vse kmete. Težava je še posebej izrazita v primerih, ko se uporablja škropljenje s helikopterjem, saj morajo helikopterji izpolnjevati posebno stroge zahteve glede razdalje zaradi povečanega tveganja zanašanja škropiva. Če se vinogradi premaknejo na območja, kjer se uporablja škropljenje s helikopterjem, postanejo prej omenjeni vinogradi neciljna območja, za katera veljajo zahteve glede razdalje. Zaradi tega so ti vinogradi v slabšem gospodarskem položaju.

Tudi če so bila fitofarmacevtska sredstva pravilno uporabljena, jih lahko zanese na sosednje parcele z drugačno rabo, kar povzroča neželeno poškodovanje vegetacije na neciljnih območjih ter zmanjšuje kakovost in tržljivost proizvodov zaradi prisotnosti nekaterih ostankov. Ker se nekatera fitofarmacevtska sredstva ne smejo uporabljati na pridelkih, ki se gojijo, se lahko z raziskavami za ugotavljanje ostankov na podlagi natančne analize in nizkih mejnih vrednosti ostankov ugotovi, da proizvod ni primeren za prodajo na trgu. V praksi se taki primeri pogosto pojavljajo. Medtem ko so lahko za takšno škodo odgovorni onesnaževalci, lahko ohranjanje zaprtih vinogradov zmanjša obrobna območja in tako odpravi težave.

Zaščita splošne javnosti in ekosistema z upravljanjem strmih pobočij

Danes imajo strma pobočja ključno vlogo pri preprečevanju erozije tal in odtekanja. Terasasto vinogradništvo in vinogradniški zidovi preprečujejo, da bi površinske vode odtekale navzdol. Vinska trta in travna ruša stabilizirata tla in se vzdržujeta s stalnimi vzdrževalnimi deli. Ustrezno upravljanje tal zagotavlja dobro strukturo tal in visoko pronicanje vode v tla. Erozija tal je torej čim manjša, voda se v primeru močnega dežja puferira, prepreči pa se tudi odtekanje hranil (predvsem fosfatov) v površinsko vodo. Brez aktivnega upravljanja bi se terasasti tereni in zidovi zrušili. Tla bi se zarasla z grmičevjem ter izgubila rodovitnost in strukturo. Posledice tega bi bili erozija, odtekanje tal in hranil ter zemeljski plazovi v primeru močnega dežja. To bi ogrozilo prebivalce in promet ter povzročilo škodo.

Združeni vinogradi omogočajo učinkovite metode upravljanja in zaščite na področju vinogradništva.

Strategije za varstvo rastlin z majhnim vplivom s kvalitativnimi, okoljskimi in gospodarskimi koristmi so pomembne za zagotavljanje trajnostne proizvodnje visokokakovostnih vin:

Feromoni se na primer uporabljajo za boj proti vinskim moljem. Ta zaščitni ukrep deluje samo, če so razpršilniki feromona, ki so potrebni za omejitev razmnoževanja in zmedo škodljivih organizmov, čim bolj razširjeni. V tem okviru je bistveno ceneje, če se izognemo dvojnemu nameščanju na robovih (meje z drugimi pridelki, rabami ali vegetacijo), kar je potrebno iz tehničnih razlogov. Zaprti vinogradi lahko znatno zmanjšajo breme, povezano z razpršilniki feromonov. Poleg tega je zvezna dežela Porenje - Pfalška uvedla razvojni program „EULLE“ (okoljski ukrepi, razvoj podeželja, kmetijstvo in hrana), s katerim se zagotavlja podpora biotehničnim praksam za varstvo rastlin na področju vinogradništva za neprekinjene vinogradniške površine v velikosti vsaj 2 ha. Če pa parcele zaradi selitve posameznih vinogradov na orna zemljišča pokrivajo manj kot 2 ha, ta podpora RAK ni več na voljo za preostale vinograde. To slabo vpliva na finančno stanje kmetov v teh vinogradih. Vendar brez te finančne podpore biotehnično varstvo rastlin ni gospodarsko vzdržno. Posledica tega je povečanje uporabe insekticidov, kar negativno vpliva na ekosistem.

Zaprti vinogradi so potrebni tudi s tehničnega in gospodarskega vidika, da se zrelo grozdje zaščiti pred škodo, ki jo povzročijo ptice, saj je to edini način za zagotovitev učinkovite zaščite. V nasprotju s tem zelo razpršeni vinogradi beležijo višje stroške in večjo obremenitev s hrupom.

Zaprti vinogradi prav tako pomagajo preprečiti škodo, ki jo povzroča divjad:

Zmanjšanje prevelike populacije divjih prašičev je pomembno vprašanje z vidika vinogradništva. To zmanjšanje je med drugim potrebno, ker škoda, ki jo povzroča divjad v vinogradih dežele Porenje - Pfalška, običajno ni predmet nadomestila. Zaprti vinogradi prav tako zmanjšujejo tveganje za izbruh afriške prašičje kuge, ki jo je treba obvezno prijaviti, in predstavlja visoko tveganje za živinorejo v Nemčiji. Upravljanje divjih prašičev v zaprtih vinogradih je namreč lažje in cenejše kot na območjih za gojenje različnih pridelkov (npr. grozdja, poljščin in sadja), ki imajo pogosto več pribežališč za divje prašiče.

Kapljično namakanje postaja vse pomembnejše v suhih poletjih, zlasti v primeru mladih vinogradov. Brez tega vinske trte ne bi mogle rasti. Zaprti vinogradi so precejšnja prednost pri gradnji in upravljanju potrebne infrastrukture (vodnjaki, cevi itd.). Omogočajo učinkovitejšo in cenejšo skupno oskrbo z vodo ter skupno uporabo prometnih in distribucijskih vodov.

Zahteve glede upravljanja so drugačne na primer pri vinogradništvu kot pri poljedelstvu. Če se ta območja ne bi več uporabljala za vinogradništvo, obstaja nevarnost, da bi tla pokrilo grmičevje, zlasti na strmih pobočjih, saj niso primerna za poljedelstvo ali pašo. Gostiteljske rastline za neželene škodljive organizme, kot je plodova vinska mušica, bi lahko začele rasti na teh neobdelanih površinah (npr. robide), kar bi ogrozilo zdravje in kakovost grozdja v sosednjih vinogradih.

Za zaščiteno označbo porekla „Mittelrhein“ in njen sloves sta značilna obdelana pokrajina, ki se je sčasoma razvijala, in naravna pokrajina, ki vključuje tradicionalne vinograde.

Vinogradništvo v tradicionalnih vinogradih, ki zaznamujejo pokrajino, opredeljuje značaj vinske regije za domačine, člane vinskega sektorja regije, strokovnjake in potrošnike. To je razvidno tudi iz dejstva, da oglaševanje vina pri predstavitvi vinske regije redno uporablja fotografije, posnete v tradicionalnih vinogradih.

Prenos pridelave vina na tradicionalno orno zemljišče bi spremenil značilno pokrajino in ustrezno vplival na obdelano pokrajino, ki se je razvila in jo je Unesco celo priznal kot območje svetovne dediščine. Unesco v zvezi z izjemno univerzalno vrednostjo območja ter veljavnimi zahtevami glede varstva in upravljanja navaja: „Namen ukrepov, sprejetih na zemljišču [zgornje srednje doline Rena], je predvsem [...] ohraniti tradicijo vinogradništva na strmih pobočjih doline, zavarovati habitate za redke živalske in rastlinske vrste ter na splošno zagotoviti nespremenjeno stanje okolja.“

Vino ima pomembno vlogo tudi na področju turizma v povezavi s tradicionalno vinogradniško regijo in tradicionalnimi vinogradi. Tradicionalna vinogradniška regija zagotavlja gospodarsko podlago za številna podjetja, ki delujejo v turističnem sektorju, kot so restavracije in hoteli, zahvaljujoč pokrajini in turističnim izkušnjam, ki jih ponujajo vinogradniške pokrajine (npr. vinske poti v regiji Mittelrhein, pohodniška pot Rheinsteig in Renska grajska pot). Če v specifikaciji proizvoda ne bi razmejili območja, bi vinograde lahko preselili na zemljišča, kjer so trenutno pašniki ali orna zemljišča. Kot je bilo že navedeno, bi lahko grmičevje ogrozilo številne tradicionalne vinograde, saj zaradi svoje majhnosti, značilnosti in pogosto slabe dostopnosti niso primerni za druge namene kot za vinogradništvo. Poleg ugotovljenih okoljskih posledic bi imelo razširjanje grmičevja tudi gospodarske posledice, saj take pokrajine za turiste niso vizualno privlačne.

Vina, predstavljena v specializiranih publikacijah, ki močno vplivajo na dojemanje in sloves ZOP „Mittelrhein“, pogosto izvirajo iz tradicionalnih, združenih vinogradov (npr. Bopparder Hamm, Bacharacher Hahn, Oberweseler Ölsberg, Leutesdorfer Gartenlay).

Javnost, industrija, potrošniki in turisti torej pozitivno gledajo na ZOP „Mittelrhein“ z neprekinjenimi vinogradniškimi površinami, ki zaznamujejo pokrajino. Nakup in pitje vina „Mittelrhein“ pri potrošnikih prikličeta podobe tradicionalnih vinogradov, ki so zaradi morebitnih počitniških izkušenj še močnejši. Zaradi tega je ZOP „Mittelrhein“ izjemna in edinstvena.

Iz zgoraj navedenih razlogov je razvidno, da ima gojenje vinogradov na enem samem in po možnosti zaprtem območju številne različne prednosti za lastnike in upravljavce vinogradov, pa tudi za okolje in širšo javnost. Zato se trenutno zelo nizek delež vinogradov, ki so razpršeni na več območjih, ne bi smel povečati glede na številne zgoraj opisane različne pomanjkljivosti.

3. Sorte vinske trte

Opis:

Do zdaj so bile v točki 7 specifikacije proizvoda (ki bo postala točka 8) navedene naslednje sorte vinske trte:

V zvezni deželi Porenje - Pfalška:

Belo vino

Auxerrois, bacchus, chardonnay, ehrenbreitsteiner, ehrenfelser, faberrebe, findling, früher malingre, gelber muskateller, grauer burgunder, grüner silvaner, grüner veltliner, helios, huxelrebe, johanniter, kerner, müller-thurgau, muskat-ottonel, nobling, optima, ortega, osteiner, phoenix, reichensteiner, roter traminer, sauvignon blanc, scheurebe, schönburger, weißer riesling, würzer.

Rdeča vina in vina rosé

Blauer frühburgunder, blauer portugieser, blauer spätburgunder, cabernet dorsa, cabernet sauvignon, dakapo, deckrot, dornfelder, dunkelfelder, regent, rotberger, saint-laurent.

V zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija:

Belo vino

Auxerrois, bacchus, ehrenfelser, faberrebe, freisamer, früher malingre, gelber muskateller, grüner silvaner, grüner veltliner, huxelrebe, kanzler, kerner, morio-muskat, müller-thurgau, muskat-ottonel, optima, ortega, perle, phoenix, reichensteiner, rieslaner, roter traminer, ruländer, scheurebe, siegerrebe, solaris, weißer burgunder, weißer elbling, weißer gutedel, weißer riesling, würzer.

Rdeča vina in vina rosé

Blauer frühburgunder, blauer limberger, blauer portugieser, blauer spätburgunder, domina, dornfelder, dunkelfelder, früher roter malvasier, helfensteiner, heroldrebe, regent, rotberger, roter gutedel, saint-laurent.

Seznama sort vinske trte za deželi Porenje - Pfalško in Severno Porenje - Vestfalija sta bila združena v skupni seznam.

DODATEK:

Seznam sort vinske trte je dopolnjen z naslednjimi sortami:

Bela vina

Albalonga, arnsburger, blauer silvaner, bronner, cabernet blanc, calardis blanc, chardonnay rosé, felicia, früher roter malvasier, goldmuskateller, goldriesling, hibernal, hölder, juwel, kernling, merzling, muscaris, orion, prinzipal, regner, roter elbling, roter gutedel, roter müller-thurgau, roter muskateller, roter riesling, saphira, sauvignon cita, sauvignon gryn, sauvignon sary, sauvitage, septimer, silcher, sirius, souvignier gris, staufer, trebbiano di soave, villaris.

Rdeča vina in vina rosé

Accent, acolon, allegro, baron, blauburger, blauer trollinger, blauer zweigelt, bolero, cabernet cantor, cabernet carbon, cabernet carol, cabernet cortis, cabernet cubin, cabernet dorio, cabernet franc, cabernet mitos, cabertin, calandro, färbertraube, hegel, merlot, monarch, müllerrebe, muskattrollinger, neronet, palas, pinotin, piroso, prior, reberger, rondo, rosenmuskateller, rubinet, syrah, tauberschwarz, wildmuskat.

Dodane so bile sopomenke za sorte vinske trte.

Razlogi za spremembo:

Prejšnji seznam sort vinske trte je bil nepopoln. Razširjen je bil z navedbo vseh do zdaj razvrščenih sort vinske trte in njihovih sopomenk.

4. Veljavne zahteve v skladu z zakonodajo EU ali nacionalno zakonodajo

Opis:

V točki 10 specifikacije proizvoda so določene dodatne zahteve za označevanje.

Manjše geografske enote:

DODATEK:

Register vinogradov je seznam imen območij, velikih vinogradov in posameznih vinogradov ter sistemov odprtega polja, ki se lahko uporabljajo kot manjše geografske enote. V njem so navedene meje enot in območij v smislu katastrskih referenc (okrožje, podokrožje, sistem odprtega polja, parcele). Upravlja ga kmetijska zbornica zvezne dežele Porenje - Pfalška. V zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija ga upravlja kmetijska zbornica zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija. Register vinogradov se vzpostavi in vzdržuje na podlagi:

—	oddelka 23(3) in (4) zakona o vinu („Weingesetz“);

—	oddelka 29 uredbe o vinu („Weinverordnung“);

—	zakona zvezne dežele o določitvi enot in območij ter registra vinogradov (zakona vinogradov) („Landesgesetz über die Festsetzung von Lagen und Bereichen und über die Weinbergsrolle“ („Weinlagengesetz“));

—	uredbe o izvajanju zakonodaje o vinu („Verordnung zur Durchführung des Weinrechts“ („WeinR-DVO NRW“));

—	oddelka 2(16) uredbe zvezne dežele o odgovornostih na področju zakonodaje o vinu („Landesverordnung über Zuständigkeiten auf dem Gebiet des Weinrechts“).

Meje manjše geografske enote se lahko spremenijo samo s soglasjem pristojne organizacije v skladu z oddelkom 22g zakona o vinu, ki mora o vseh spremembah obvestiti zvezni urad za kmetijstvo in prehrano.

Razlogi za spremembo:

Določbe o označevanju je treba dopolniti tako, da bodo zajemale manjše geografske enote, ki bi odražale veljavno zakonodajo.

5. Nadzorni organi

Opis:

Dodatki v zvezi z nadzornimi organi, imenovanimi v točki 11 specifikacije proizvoda, in njihovimi nalogami.

DODATEK:

Kmetijski zbornici pri izvajanju nalog spremljanja pomaga:

Urad za testiranje zvezne dežele Porenje - Pfalška (Landesuntersuchungsamt Rheinland-Pfalz)

Mainzer Straße 112

56068 Koblenz

DEUTSCHLAND

Tel. +49 26191490

Faks +49 2619149190

E-naslov: poststelle@lua.rlp.de

V zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija:

Direktor kmetijske zbornice zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija kot komisar zvezne dežele:

Fachgebiet 63 – Gartenbau

Gartenstraße 11

50765 Köln-Auweiler

DEUTSCHLAND

Tel. +49 2215340561

Faks +49 2215340196561

E-naslov: weinbau@lwk.nrw.de

Agencija zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija za naravo, okolje in varstvo potrošnikov (Landesamt für Natur, Umwelt und Verbraucherschutz NRW)

Leibnizstraße 10

45659 Recklinghausen

DEUTSCHLAND

Tel. +49 23613050

Faks +49 23613053786

E-naslov: abteilung8@lanuv.nrw.de

Razlogi za spremembo:

Urad za testiranje zvezne dežele Porenje - Pfalška (Landesuntersuchungsamt Rheinland-Pfalz) je treba dodati kot nadzorni organ, saj opravlja naloge spremljanja na tem področju. Naslov kmetijske zbornice zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija se je spremenil.

6. Drugo

Opis:

Redakcijske spremembe v skladu z zahtevami EU.

Razlogi za spremembo:

Za uskladitev z zahtevami EU so bile potrebne redakcijske spremembe.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime proizvoda

Mittelrhein

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

5.	Kakovostno peneče vino

8.	Biser vino

4. Opis vina

1. Kakovostno belo vino („Qualitätswein“)

KRATEK OPIS

Različne tvorbe tal dajejo proizvodom „Mittelrhein“ značilne lastnosti.

Belo vino

Bela vina imajo običajno svetlo zeleno do intenzivno temno zlato ali celo jantarno barvo. Arome se običajno gibljejo od svežega do eksotičnega sadja, včasih pa so lahko cvetlične ali začimbne. Odvisno od tega, kako se vino stara, ima lahko tudi nežno do izrazito fenolno in praženo aromo. Bela vina imajo običajno nežen do močen okus in elegantno do močno strukturo kislin.

Skupni volumenski delež alkohola vina z ZOP „Mittelrhein“, proizvedenega brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Veljavno pravo se uporablja za analitske lastnosti, za katere ni nobenega številčnega podatka.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2. Kakovostno rdeče vino („Qualitätswein“)

KRATEK OPIS

Različne tvorbe tal dajejo proizvodom „Mittelrhein“ značilne lastnosti.

Rdeče vino

Rdeča vina imajo vodeno rdečo do temno vijolično barvo, včasih celo modrikasto, tudi z rjavkastimi odtenki. Ta vina običajno razvijejo sadne arome s pridihom jagodičja. Imajo lahko tudi začimbne, zemeljske in čokoladne note. Odvisno od tega, kako se ta vina starajo, imajo lahko tudi nežno do izrazito fenolno in praženo aromo. Običajno imajo nežen do bogat okus in žametno mehko do zmerno strukturo kislin.

Skupni volumenski delež alkohola vina z ZOP „Mittelrhein“, proizvedenega brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Veljavno pravo se uporablja za analitske lastnosti, za katere ni nobenega številčnega podatka.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

3. Kakovostno vino rosé, weißherbst in blanc de noir („Qualitätswein“)

KRATEK OPIS

Različne tvorbe tal dajejo proizvodom „Mittelrhein“ značilne lastnosti.

Vino rosé, weißherbst, blanc de noir

Vina rosé imajo običajno rahlo do močno svetlo rdečo barvo. Vina weißherbst so rahlo do zmerno rožnata. Vina blanc de noir so barve belega vina. Običajno jih spremljajo sadne arome z notami rdečega jagodičja in rdečega sadja. Lahko jih spremljajo tudi začimbne arome. Vina blanc de noir običajno razvijejo sadne in sveže arome z notami jagodičja in včasih tudi rahle cvetlične ali začimbne lastnosti. Običajno imajo nežen do bogat okus, podprt z mehko do poživljajočo kislino.

Skupni volumenski delež alkohola vina z ZOP „Mittelrhein“, proizvedenega brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Veljavno pravo se uporablja za analitske lastnosti, za katere ni nobenega številčnega podatka.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

4. Kakovostno vino rotling („Qualitätswein“)

KRATEK OPIS

Različne tvorbe tal dajejo proizvodom „Mittelrhein“ značilne lastnosti.

Vina rotling imajo običajno slabo do močno svetlo rdečo barvo. Običajno razvijejo sadne ali nekoliko začimbne arome, z notami jagodičja, pečkastega sadja in agrumov. Običajno imajo nežen do bogat okus in poživljajočo strukturo kislin.

Skupni volumenski delež alkohola vina z ZOP „Mittelrhein“, proizvedenega brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Veljavno pravo se uporablja za analitske lastnosti, za katere ni nobenega številčnega podatka.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Vino s posebno lastnostjo „Kabinett“ („Prädikatswein Kabinett“)

KRATEK OPIS

Različne tvorbe tal dajejo proizvodom „Mittelrhein“ značilne lastnosti.

Vino s posebno lastnostjo „Kabinett“

Vina „Mittelrhein“ s posebno lastnostjo „Kabinett“ so običajno sadna in sveža vina s poživljajočo kislino in zmernim deležem alkohola.

Skupni volumenski delež alkohola vina z ZOP „Mittelrhein“, proizvedenega brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Veljavno pravo se uporablja za analitske lastnosti, za katere ni nobenega številčnega podatka.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

6. Vino s posebno lastnostjo „Spätlese“ (pozna trgatev) („Prädikatswein Spätlese“)

KRATEK OPIS

Različne tvorbe tal dajejo proizvodom „Mittelrhein“ značilne lastnosti.

Vino s posebno lastnostjo „Spätlese“

Vina „Mittelrhein“ s posebno lastnostjo „Spätlese“ imajo intenzivne arome rumenega sadja ter nežno in harmonično strukturo kislin.

Skupni volumenski delež alkohola vina z ZOP „Mittelrhein“, proizvedenega brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Veljavno pravo se uporablja za analitske lastnosti, za katere ni nobenega številčnega podatka.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

7. Vino s posebno lastnostjo „Auslese“ (izbor) („Prädikatswein Auslese“)

KRATEK OPIS

Različne tvorbe tal dajejo proizvodom „Mittelrhein“ značilne lastnosti.

Vino s posebno lastnostjo „Auslese“

Vina „Mittelrhein“ s posebno lastnostjo „Auslese“ imajo običajno intenzivno barvo in arome rumenega sadja, ki so včasih eksotične. Prisotnost jagod s plemenito plesnijo lahko privede tudi do prefinjenih medu podobnih in balzamičnih not.

Skupni volumenski delež alkohola vina z ZOP „Mittelrhein“, proizvedenega brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Veljavno pravo se uporablja za analitske lastnosti, za katere ni nobenega številčnega podatka.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

8. Vino s posebno lastnostjo „Beerenauslese“ (jagodni izbor) („Prädikatswein Beerenauslese“)

KRATEK OPIS

Različne tvorbe tal dajejo proizvodom „Mittelrhein“ značilne lastnosti.

Vino s posebno lastnostjo „Beerenauslese“

Vina „Mittelrhein“ s posebno lastnostjo „Trockenbeerenauslese“ so proizvedena iz prezrelih ali sušenih jagod ali jagod s plemenito plesnijo, zato imajo pogosto intenzivno zlato rumeno do jantarno barvo in rahlo povečano viskoznost. Njihov okus je običajno izrazito sadno sladkast in nežen, vendar z izrazito strukturo kislin. Običajno jih spremljajo intenzivne sadne do začimbne ali celo zeliščne arome z notami zrelega do prezrelega sadja, suhega sadja in medu.

Skupni volumenski delež alkohola vina z ZOP „Mittelrhein“, proizvedenega brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Veljavno pravo se uporablja za analitske lastnosti, za katere ni nobenega številčnega podatka.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

9. Vino s posebno lastnostjo „Eiswein“ (ledeno vino) („Prädikatswein Eiswein“)

KRATEK OPIS

Različne tvorbe tal dajejo proizvodom „Mittelrhein“ značilne lastnosti.

Vino s posebno lastnostjo „Eiswein“

Vina „Mittelrhein“ s posebno lastnostjo „Eiswein“ se stisnejo iz naravno zamrznjenega grozdja, kar pomeni, da so sestavine grozdja visoko koncentrirane. Za ledena vina je običajno značilna močna sladkost v kombinaciji z močno kislino. Arome so večinoma sadne in manj določne s plemenito plesnijo kot pri vinih „Beerenauslese“ in „Trockenbeerenauslese“.

Skupni volumenski delež alkohola vina z ZOP „Mittelrhein“, proizvedenega brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Veljavno pravo se uporablja za analitske lastnosti, za katere ni nobenega številčnega podatka.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

10. Vino s posebno lastnostjo „Trockenbeerenauslese“ (suhi jagodni izbor) („Prädikatswein Trockenbeerenauslese“)

KRATEK OPIS

Različne tvorbe tal dajejo proizvodom „Mittelrhein“ značilne lastnosti.

Vino s posebno lastnostjo „Trockenbeerenauslese“

Skupni volumenski delež alkohola vina z ZOP „Mittelrhein“, proizvedenega brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Veljavno pravo se uporablja za analitske lastnosti, za katere ni nobenega številčnega podatka.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

11. Kakovostno peneče vino, biser vino

KRATEK OPIS

Različne tvorbe tal dajejo proizvodom „Mittelrhein“ značilne lastnosti.

Kakovostno peneče vino

Kakovostna peneča vina imajo značilno do močno penjenje, na splošno razvijejo saden do zrel in kvasast okus ter imajo živahno strukturo kislin. Aromo določa vrsta osnovnega vina, uporabljene sorte vinske trte in čas, ki ga vino preleži na svojih drožeh.

Vina crémants imajo intenzivno in fino penjenje. Njihov okus običajno sega od sadnih in zrelih do kvasastih in začimbnih z nežno strukturo kislin. Aromo določa vrsta osnovnega vina, uporabljene sorte vinske trte in čas, ki ga vino preleži na svojih drožeh.

Skupni volumenski delež alkohola vina z ZOP „Mittelrhein“, proizvedenega brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Biser vino

Biser vina imajo fino do značilno penjenje ter so sadna in sveža. Glede na vrsto vina njihove arome ustrezajo aromam, opisanim za bela vina, vina rosé in rdeča vina.

Skupni volumenski delež alkohola vina z ZOP „Mittelrhein“, proizvedenega brez obogatitve, lahko presega 15 vol. %.

Veljavno pravo se uporablja za analitske lastnosti, za katere ni nobenega številčnega podatka.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

1.	Vsi proizvodi

Posebni enološki postopki

Uporablja se veljavna zakonodaja.

2.	Vsi proizvodi

Ustrezne omejitve pri proizvodnji vin

Uporablja se veljavna zakonodaja.

3.	Vsi proizvodi

Pridelovalni postopki

Uporablja se veljavna zakonodaja.

5.2. Največji donosi

105 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Območje ZOP zajema vinograde v naslednjih občinah: Bacharach (Bacharach (3503), Steeg (3502)), Bad Ems (0950), Bad Hönningen (0326), Boppard (Boppard (1820), Hirzenach (1824)), Bornich (0905), Braubach (0934), Breitscheid (Landkreis Mainz-Bingen) (0261), Brey (1388), Damscheid (1845), Dattenberg (0315), Dausenau (0947), Dörscheid (0904), Fachbach (0951), Filsen (0932), Hammerstein (Niederhammerstein (0328), Oberhammerstein (0329)), Kamp-Bornhofen (0931), Kasbach-Ohlenberg (Niederkasbach (0307)), Kaub (0902), Kestert (0918), Koblenz (Ehrenbreitstein (1416), Niederberg (1413)), Lahnstein (Oberlahnstein (0961)), Langscheid (1207, 1843), Leubsdorf (0316), Leutesdorf (0330), Linz am Rhein (0310), Manubach (3504), Nassau (0837), Niederburg (1840), Niederheimbach (3507), Nochern (0914), Oberdiebach (3505), Oberheimbach (3506), Obernhof (0832), Oberwesel (Dellhofen (1842), Oberwesel (1841)), Osterspai (0933), Patersberg (0909), Perscheid (1844), Rheinbreitbach (0291), Rheinbrohl (0327), Rhens (1387), Sankt Goar (St. Goar (1837), Werlau(1836)), Sankt Goarshausen (Ehrenthal (0908), St. Goarshausen (0906), Wellmich (0907)), Spay (Oberspay (1390)), Trechtingshausen (3508), Unkel (Heister (0294), Scheuren (0292), Unkel (0293)), Urbar (1355, 1839), Vallendar (1352), Weinähr (0833).

Severno Porenje-Vestfalija

Območje ZOP zajema vinograde v okrožjih Oberdollendorf, Niederdollendorf in Königswinter v mestu Königswinter, okrožju Honnef (Rhöndorf) v mestu Bad Honnef in okrožju Kessenich v mestu Bonn.

Natančna razmejitev je prikazana na zemljevidih, ki prikazujejo vinograde v zgoraj navedenih občinah, razmejenih s parcelami. Zemljevidi so na voljo na www.ble.de/eu-qualitaetskennzeichen-wein.

Kakovostno vino („Qualitätswein“), vino s posebno lastnostjo („Prädikatswein“), kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij („Sekt b.A.“) ali kakovostno biser vino iz opredeljenih regij („Qualitätsperlwein b.A.“) z zaščitenim imenom „Mittelrhein“ se lahko prideluje na območju, ki ni določeno območje, na katerem je bilo grozdje potrgano, in ki je navedeno na etiketi, pod pogojem, da je pridelovalno območje v isti zvezni deželi ali v sosednji zvezni deželi.

7. Glavne sorte vinske trte

accent

acolon

albalonga

allegro

arnsburger

auxerrois – auxerrois blanc, pinot auxerrois

bacchus

baron

blauburger

blauer frühburgunder – frühburgunder, pinot noir precoce, pinot madeleine, madeleine noir

blauer limberger – limberger, lemberger, blaufränkisch

blauer portugieser – portugieser

blauer silvaner

blauer spätburgunder – spätburgunder, pinot nero, pinot noir, samtrot,

blauer trollinger – trollinger, vernatsch

blauer zweigelt – zweigelt, zweigeltrebe, rotburger

bolero

bronner

cabernet blanc

cabernet carbon

cabernet carol

cabernet cortis

cabernet cubin – cubin

cabernet dorio – dorio

cabernet dorsa – dorsa

cabernet franc

cabernet mitos – mitos

cabernet sauvignon

cabertin

calandro

chardonnay

chardonnay rosé

dakapo

deckrot

domina

dornfelder

dunkelfelder

ehrenbreitsteiner

ehrenfelser

faberrebe – faber

findling

freisamer

früher malingre – malinger

früher roter malvasier – malvoisie, malvasier, früher malvasier

färbertraube

gelber muskateller – muskateller, muscat blanc, muscat, moscato

goldriesling

grüner silvaner – silvaner, sylvaner

grüner veltliner – veltliner

hegel

helfensteiner

helios

heroldrebe

hibernal

huxelrebe – huxel

hölder

johanniter

juwel

kanzler

kerner

kernling

merlot

merzling

monarch

morio muskat

muscaris

muskat ottonel

muskat trollinger

müller thurgau – rivaner

müllerrebe – schwarzriesling, pinot meunier

neronet

nobling

optima 113 – optima

orion

ortega

osteiner

palas

perle

phoenix – phönix

pinotin

piroso

prinzipal

prior

reberger

regent

regner

reichensteiner

rieslaner

rondo

rotberger

roter elbling – elbling rouge

roter gutedel – chasselas rouge

roter muskateller

roter riesling

roter traminer – traminer, gewürztraminer, clevner

rubinet

ruländer – pinot gris, pinot grigio, grauburgunder, grauer burgunder

saint laurent – st. laurent, sankt laurent

saphira

sauvignon blanc

sauvignon cita

sauvignon gryn

sauvignon sary

scheurebe

schönburger

septimer

siegerrebe – sieger

silcher

sirius

solaris

souvignier gris

staufer

syrah – shiraz

tauberschwarz

villaris

weißer burgunder – pinot blanc, pinot bianco, weißburgunder

weißer elbling – elbling

weißer gutedel – chasselas, chasselas blanc, fendant blanc. gutedel

weißer riesling – riesling, riesling renano, rheinriesling, klingelberger

wildmuskat

würzer

8. Opis povezave

Vinorodno območje „Mittelrhein“ leži med Bingenom in Bonnom, meji na gorsko območje Siebengebirge in je dolgo približno 110 km. Tla doline so ozka; šele na nadmorski višini 200–220 metrov se ozka dolina v obliki črke V razširi v dolino planote z nivoji, ki so nastali že davno. Območja v dolini Mittelrhein, ki se uporabljajo za vinogradništvo na nadmorski višini od približno 55 do 350 metrov; povprečna nadmorska višina vinogradov je 170 metrov nadmorske višine. Vinogradi v zgornji dolini Mittelrheina so usmerjeni predvsem od jugovzhoda proti jugozahodu; vinogradništvo v spodnji dolini Mittelrheina poteka predvsem na zemljiščih proti jugu in jugozahodu. Če upoštevamo celotno dolino Mittelrhein, je povprečna usmerjenost vinogradov 168° (SSE).

Na območju doline Mittelrhein prevladujejo devonske kamnine. Zelo sta razširjena kremenov peščenjak in skrilavec; v manjši meri se pojavljajo železov in silicijev skrilavec v gomoljasti obliki ter kvarciti. Terciarne kamnine so samo na območju okoli mesta Königswinter. Te vključujejo trahite, trahitske tufe, bazalte in latite (vulkanske efuzijske kamnine), ki dokazujejo preteklo vulkansko aktivnost. Poplavne ravnice Rena običajno vsebujejo več metrov debelega peska in gline, ki so pogosto karbonatni. Vinske trte v dolini Mittelrhein so večinoma ukoreninjene v tleh, katerih izvorna kamnina je devonski skrilavec. Rjava tla in regosoli so prevladujoče vrste tal na tem območju.

Izprane rjave prsti so zelo razširjene na rodovitnih puhličnih in ilovnato puhličnih nanosih.

Vinogradništvo se izvaja tudi na delih poplavnih ravnic v nižjih teras. Kar zadeva tipologijo tal, so za ta območja značilne rjave prsti poplavnih ravnic in rjava tla. Na terciarnih vulkanskih kamninah najdemo rjava tla, regosole in rankerje.

Glede na vremenske podatke je povprečna letna temperatura 9,7 °C, povprečna temperatura v rastni sezoni pa 14,2 °C. Povprečna letna količina padavin je 665 mm, od tega približno 60 % v rastni sezoni.

V tem obdobju imajo vinske trte na območju „Mittelrhein“ v povprečju približno 615 000 Wh/m2 neposrednega sonca. Dolga rastna doba, skupaj s posebno topografijo pridelovalnega območja, mikroklimatskimi razmerami, značilno sestavo tal in visoko stopnjo človeškega vložka, določa tipologijo vin.

Majhna struktura in strma pobočja omejujejo uporabo tehničnih strojev v vinogradih, zato so vinogradi zelo delovno intenzivni, kar ima stabilizacijski učinek na donos. To znatno prispeva h kakovosti trgatve glede na najmanjši delež naravnega alkohola, značilne arome in ravnotežje kislin vin. Človeški vpliv temelji na stoletni vinogradniški tradiciji. Pri gojenju primarnega proizvoda (grozdje), namenjenega proizvodnji vina „Prädikatswein“ (predikatno vino), lahko vinogradnik v rastni sezoni izvaja posebne ukrepe za nego rastlin, kot je odstranjevanje listja okoli grozdja ali redčenje grozdov, da se doseže boljša kakovost in intenzivnejša sestava sestavin grozdja. Poleg tega lahko različne metode zorenja, ki temeljijo na tehnologiji kleti, kot dodatni človeški dejavnik oblikujejo vina „Prädikatswein“ (predikatna vina), ki se na koncu proizvajajo.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Vino, kakovostno peneče vino, biser vino

Pravni okvir:

Nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

Dodatne določbe v zvezi z označevanjem

Opis pogoja:

Da se lahko tradicionalni izrazi uporabijo na etiketah kakovostnega vina („Qualitätswein“), vina s posebno lastnostjo („Prädikatswein“), kakovostnega biser vina iz opredeljenih regij („Qualitätsperlwein b.A.“) ali kakovostnega penečega vina iz opredeljenih regij („Sekt b.A.“), morajo opraviti tudi uradni pregled vina. Na etiketi mora biti navedena dodeljena številka pregleda („amtliche Prüfungsnummer“ ali „A.P.-Nr.“). Ta nadomesti številko serije.

Poleg obstoječega zaščitenega imena vina morajo biti vino in vinski proizvodi označeni z enim od tradicionalnih izrazov iz točke 5(a) specifikacije proizvoda. Uporaba tradicionalnih izrazov iz točke 5(b) specifikacije proizvoda ni obvezna.

Register vinogradov je seznam imen območij, velikih vinogradov in posameznih vinogradov ter sistemov odprtega polja, ki se lahko uporabljajo kot manjše geografske enote. V njem so navedene meje enot in območij v smislu katastrskih referenc (okrožje, podokrožje, sistem odprtega polja, parcele). Upravlja ga kmetijska zbornica zvezne dežele Porenje - Pfalška. V zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija se upravlja v skladu z uredbo o izvajanju zakonodaje o vinu („Verordnung zur Durchführung des Weinrechts“ („WeinR-DVO NRW“)). Register vinogradov se vzpostavi in vzdržuje na podlagi:

—	oddelka 23(3) in (4) zakona o vinu („Weingesetz“);

—	oddelka 29 uredbe o vinu („Weinverordnung“);

—	zakona zvezne dežele o določitvi enot in območij ter registra vinogradov (zakona vinogradov) („Landesgesetz über die Festsetzung von Lagen und Bereichen und über die Weinbergsrolle“ („Weinlagengesetz“));

—	uredba o izvajanju zakonodaje o vinu („WeinR-DVO NRW“);

—	oddelka 2(16) uredbe zvezne dežele o odgovornostih na področju zakonodaje o vinu („Landesverordnung über Zuständigkeiten auf dem Gebiet des Weinrechts“).

Povezava na specifikacijo proizvoda

www.ble.de/eu-qualitaetskennzeichen-wein

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.