24.2.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 88/46

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2022/C 88/06)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI, KI SPREMINJA ENOTNI DOKUMENT

„Rioja“

PDO-ES-A0117-AM09

Datum obvestila: 25. november 2021

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Prepoved mešanih vinogradov

Opis

Vinogradi, v katerih se pridelujejo različne sorte grozdja iz obdobja pred začetkom veljavnosti odloka z dne 2. junija 1976 in v katerih različnih sort v praksi ni mogoče trgati popolnoma ločeno, so bili prepovedani.

V skladu s tem sta bila spremenjena oddelek 3(a)(1) specifikacije proizvoda in oddelek 5(a) enotnega dokumenta.

Gre za standardno spremembo, saj ne ustreza nobeni od vrst iz člena 14(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33.

Razlogi

Ti mešani vinogradi, v katerih sort ni mogoče trgati ločeno, so bili v povezavi s proizvodnjo ZOP „Rioja“ prepovedani od leta 1976. Ta sprememba pomeni, da je prepoved vključena v ustrezni standard, tj. specifikacijo proizvoda.

2.   Razvrstitev zemljišč in sporočanje sprememb vinogradov

Opis

Navedeno je bilo, da je regulativni svet za ZOP „Rioja“ pristojen za razvrstitev zemljišč na proizvodnem območju, ki je primerno za zasaditev vinogradov, ter za sporočanje sprememb zaradi novih ali ponovno zasajenih vinogradov in zaradi spremenjenih okoliščin, ki bi lahko vplivale na skladnost s specifikacijo proizvoda.

Ta sprememba se nanaša na oddelek 4 specifikacije proizvoda in ne vpliva na enotni dokument.

Gre za standardno spremembo, saj ne ustreza nobeni od vrst iz člena 14(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33.

Razlogi

Regulativni svet mora kot organ za upravljanje in spremljanje ZOP „Rioja“ preverjati kakovost zemljišč, na katerih naj bi se zasadili vinogradi, katerih grozdje se lahko uporabi pri proizvodnji zaščitenega vina. Preverjati mora tudi, da so morebitne spremembe teh vinogradov skladne s specifikacijo proizvoda.

3.   Opredelitev novih manjših geografskih enot, imenovanih „posamezni vinorodni kraji“

Opis

Priznanih je bilo več novih manjših geografskih enot, ki so bile poimenovane in opredeljene v specifikaciji proizvoda.

Sprememba se nanaša na oddelek 4 specifikacije proizvoda in oddelek 6 enotnega dokumenta.

Gre za standardno spremembo, saj ne ustreza nobeni od vrst iz člena 14(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33.

Razlogi

V skladu z zakonodajo EU (člen 55(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33) morajo biti manjše geografske enote natančno opredeljene v specifikaciji proizvoda in enotnem dokumentu.

4.   Zahteve, ki veljajo za prostore, v katerih poteka staranje

Opis

Specifikacija proizvoda je bila dopolnjena tako, da vključuje zahteve, ki veljajo za prostore, v katerih naj bi potekalo staranje vin, tj. preprečiti je treba tresljaje, prostori morajo biti dobro prezračevani, veljajo pa tudi omejitve glede temperature in vlažnosti. Prav tako so bile določene zahteve glede minimalnih ravni zalog, minimalnega števila sodov in prostornine sodov.

Ta sprememba se nanaša na oddelek 8(b)(10)(11) specifikacije proizvoda in ne vpliva na enotni dokument.

Gre za standardno spremembo, saj ne ustreza nobeni od vrst iz člena 14(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33.

Razlogi

Za namene spremljanja in kakovosti so bile določene zahteve za te prostore, v katerih poteka staranje.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

Rioja

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

5.

Kakovostno peneče vino

4.   Opis vina

1.   Bela vina in vina rosé (suha in polsuha)

KRATEK OPIS

Bela vina: slamnato rumene barve z odtenki limete, čista in svetla. Aroma zelenega sadja, cvetja in rastlinja, ki je značilna za sorto. Zmerna vsebnost kislin z občutkom svežine.

Vina rosé: jagodne barve z malinastim odtenkom (odtenek lososa pri vinih „crianza“), svetla, čista. Aroma rdečega jagodičja in cvetlične note. V ustih ravnotežje kislega in sadnega z občutkom svežine.

V obeh primerih se aromi med procesom staranja pomešata z drugimi aromami hrastovega lesa (vanilja, opečene in dimljene note), kislost pa se poveže z notami opečenega lesa.

*

 Delež alkohola se razlikuje po podobmočju in staranju.

*

 Večja nihanja pri vinih, starejših od enega leta.

*

 Najvišja vsebnost SO2 je 180 mg/l, če je vsebnost sladkorja < 5 g/l.

*

 Za vse omejitve, ki niso zajete, se uporablja trenutna zakonodaja.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

10,5

Najnižja vsebnost skupnih kislin

3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

13,3

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

240

2.   Bela vina in vina rosé (polsladka in sladka)

KRATEK OPIS

Bela vina: slamnato rumene barve z odtenki limete, čista in svetla. Aroma zelenega sadja, cvetja in rastlinja, ki je značilna za sorto. Zmerna kislost, občutek svežine in sladkosti v ustih, odvisno od vrste.

Vina rosé: jagodne barve z malinastim odtenkom (odtenek lososa pri vinih „crianza“), svetla, čista. Aroma rdečega jagodičja in cvetlične note. Ravnotežje med kislim in sadnim okusom, občutek svežine in sladkosti v ustih, odvisno od vrste.

V obeh primerih se aromi med procesom staranja pomešata z drugimi aromami hrastovega lesa (vanilja, opečene in dimljene note), kislost pa se poveže z notami opečenega lesa.

*

 Delež alkohola se razlikuje po podobmočju in staranju.

*

 Večja nihanja pri vinih, starejših od enega leta.

*

 Najvišja vsebnost SO2 je 180 mg/l, če je vsebnost sladkorja < 5 g/l.

*

 Za vse omejitve, ki niso zajete, se uporablja trenutna zakonodaja.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

10,5

Najnižja vsebnost skupnih kislin

3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

25

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

240

3.   Rdeča vina (suha in polsuha)

KRATEK OPIS

Mlada vina so škrlatne barve z vijoličnimi odtenki. Vina „crianza“ so kostanjevo rjava in češnjevo rdeča. Vina „reserva“ so češnjevo rdeča z nadihom rubinaste. Vina „gran reserva“ so rubinasta z rdečerjavimi toni. Vonj: intenzivno saden, sortne in cvetlične note, pri vinih „crianza“ tudi arome opečenega hrastovega lesa. Vonj vin „reserva“ in „gran reserva“ je kompleksnejši, s pikantnimi aromami. Okus: poln, z uravnoteženo vsebnostjo kislin/alkohola/tanina. S staranjem se poudari mehkoba in podaljša obstojnost v ustih.

*

 Omejitve deleža alkohola se razlikujejo glede na območje in staranje.

*

 Vsebnost hlapnih kislin: suha vina, starejša od enega leta, največ 1 g/l do deleža alkohola 10 vol. % in 0,06 g/l za vsako stopnjo alkohola nad 10 vol. %.

*

 SO2: najvišja vsebnost 140 mg/l, če je vsebnost sladkorja < 5 g/l.

*

 Za vse omejitve, ki niso zajete, se uporablja trenutna zakonodaja.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

11,5

Najnižja vsebnost skupnih kislin

3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

13,3

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

180

4.   Kakovostna peneča vina (bela ali rosé)

KRATEK OPIS

Vino, v katerem se ob natakanju stalno sprošča ogljikov dioksid v obliki drobnih mehurčkov.

Kakovostno peneče vino je tako kot osnovno vino po prvem vrenju bistro in brez plavajočih delcev ter ima različne odtenke rumene ali rožnate barve.

Njegova aroma ima pozitivne lastnosti svežine in sadja ter kompleksnost, ki je posledica ležanja na drožeh med drugim vrenjem. To je najbolj opazno pri vinih „reserva“ in „gran añada“ (velika letina). Biti morajo brez pomanjkljivosti, zlasti tistih, ki so posledica oksidacije ali redukcije.

*

 Za vse omejitve, ki niso zajete, se uporablja trenutna zakonodaja.

*

 Največji delež dejanskega alkohola: 13 %.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

11

Najnižja vsebnost skupnih kislin

5,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

10,83

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

140

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

Pridelovalna praksa

Šteje se, da se proizvodnja v vinogradih začne v njihovem četrtem rastnem ciklu (po predhodni odobritvi tudi prej).

Mešani vinogradi, v katerih popolnoma ločeno trganje sort ni mogoče, so prepovedani, razen v nekaterih primerih.

Gostota: najmanj 2 850 trsov/ha in največ 10 000 trsov/ha.

Načini rezi/oblikovanja: kotlasta oblika in različice, dvojni kordon, rez na guyot, samostojen ali enostranski kordon, dvojni guyot (le za sorte chardonnay, sauvignon blanc, verdejo, maturana blanca, tempranillo blanco in turruntés).

Največja obremenitev: 12 očes/vinsko trto; 16 za navedene bele sorte in 14 za sorto garnacha. Možne so izjeme.

Namakanje: dovoljeno med 15. avgustom in trgatvijo, pri čemer se uporabljajo samo lokalni sistemi; 24 ur prej je treba pisno obvestiti; namakanje z razprševanjem je mogoče, če se pridobi dovoljenje; druge metode so prepovedane.

Pri kakovostnih penečih vinih se grozdje trga ročno (strojna trgatev je prepovedana).

Posebni enološki postopek

Delež sort glede na vrsto vina:

RDEČE: najmanj 95 % rdečih sort, če je grozdje pecljano, in 85 %, če je grozdje celo.

BELO: 100 % belega grozdja.

ROSÉ: najmanj 25 % rdečega grozdja.

KAKOVOSTNA PENEČA VINA (BELA IN ROSÉ): z belim in/ali rdečim grozdjem. Vina rosé morajo vsebovati vsaj 25 % rdečega grozdja.

Grozdje različnih barv se poljubno meša po oddaji.

Lastnosti grozdja: zdravo in z najmanjšim deležem naravnega alkohola 11 vol. % za rdeča vina, 10,5 vol. % za bela vina in 9,5 vol. % za kakovostna peneča vina.

Največji donos predelave:

—

70 litrov na 100 kg potrganega grozdja pri vinih. V izjemnih primerih so možna odstopanja, vendar znotraj omejitev,

—

62 litrov na 100 kg potrganega grozdja pri kakovostnih penečih vinih. V izjemnih primerih so možna odstopanja, vendar znotraj omejitev,

—

65 litrov na 100 kg potrganega grozdja pri vinih z izrazom „viñedo singular“ (posamezni vinorodni kraj). Odstopanja niso dovoljena.

Ustrezna omejitev pri proizvodnji vin

Prepovedi:

—

uporaba frakcij mošta ali vina, pridobljenih z neustreznim pritiskom, pri zaščitenih vinih,

—

uporaba kontinuiranih vijačnih stiskalnic, strojev za tlačenje s centrifugiranjem, predgretje grozdja ali gretje mošta ali vina ob prisotnosti tropin, da bi se dosegla ekstrakcija barvil,

—

uporaba trsk iz hrastovega lesa pri proizvodnji, staranju in shranjevanju,

—

mešanje različnih vrst vina, da bi se pridobilo vino, drugačno od vin, uporabljenih v zvrsti.

Posebni pogoji vinifikacije:

—

vrenje v sodu: samo pri belih vinih in vinih rosé, ki morajo ostati v sodu vsaj en mesec,

—

karbonska maceracija: največji odstotek belega grozdja, dovoljenega pri proizvodnji rdečih vin, je 5 %, če je grozdje pecljano, in 15 %, če je grozdje celo,

—

kakovostno peneče vino: po tradicionalni metodi. Med dodajanjem vrelnega likerja in degoržiranjem mora preteči vsaj 15 zaporednih mesecev, pri čemer vino ostane v isti steklenici. Celoten postopek proizvodnje, vključno z označevanjem, mora potekati v isti vinski kleti. Delež dejanskega alkohola pri drugem vrenju ne sme preseči 1,5 vol. %. S sladilnim likerjem se delež dejanskega alkohola ne sme povečati za več kot 0,5 vol. %. Po degoržiranju se vino lahko pretoči in brez filtriranja polni v steklenice s prostornino do 0,75 l ali vsaj 3 l. Dokisanje in razbarvanje sta prepovedana.

5.2.   Največji donosi

1.

Rdeče sorte vinske trte

6 500 kilogramov grozdja na hektar

2.

Rdeče sorte vinske trte

45,5 hektolitra na hektar

3.

Bele sorte vinske trte

9 000 kilogramov grozdja na hektar

4.

Bele sorte vinske trte

63 hektolitrov na hektar

5.

Rdeče grozdje za „viñedo singular“

5 000 kilogramov grozdja na hektar

6.

Rdeče grozdje za „viñedo singular“

32,5 hektolitra na hektar

7.

Belo grozdje za „viñedo singular“

6 922 kilogramov grozdja na hektar

8.

Belo grozdje za „viñedo singular“

44,99 hektolitra na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

RIOJA ALTA

Avtonomna skupnost Rioja

Ábalos

Alesanco

Alesón

Anguciana

Arenzana de Abajo

Arenzana de Arriba

Azofra

Badarán

Bañares

Baños de Río Tobía

Baños de Rioja

Berceo

Bezares

Bobadilla

Briñas

Briones

Camprovín

Canillas

Cañas

Cárdenas

Casalarreina

Castañares de Rioja

Cellórigo

Cenicero

Cidamón

Cihuri

Cirueña

Cordovín

Cuzcurrita de Río Tirón

Daroca de Rioja

Entrena

Estollo

Foncea

Fonzaleche

Fuenmayor

Galbárruli

Gimileo

Haro

Hervías

Herramélluri

Hormilla

Hormilleja

Hornos de Moncalvillo

Huércanos

Lardero

Leiva

Logroño

Manjarrés

Matute

Medrano

Nájera

Navarrete

Ochánduri

Ollauri

Rodezno

Sajazarra

San Asensio

San Millán de Yécora

San Torcuato

San Vicente de la Sonsierra

Santa Coloma

Sojuela

Sorzano

Sotés

Tirgo

Tormantos

Torrecilla sobre Alesanco

Torremontalbo

Treviana

Tricio

Uruñuela

Ventosa

Villalba de Rioja

Villar de Torre

Villarejo

Zarratón

Pokrajina Burgos (Miranda de Ebro): El Ternero (enklava)

RIOJA ORIENTAL

Avtonomna skupnost Rioja

Agoncillo

Aguilar del Río Alhama

Albelda

Alberite

Alcanadre

Aldeanueva de Ebro

Alfaro

Arnedillo

Arnedo

Arrúbal

Ausejo

Autol

Bergasa

Bergasilla

Calahorra

Cervera del Río Alhama

Clavijo

Corera

Cornago

El Redal

El Villar de Arnedo

Galilea

Grávalos

Herce

Igea

Lagunilla de Jubera

Leza del Río Leza

Molinos de Ocón

Murillo de Río Leza

Muro de Aguas

Nalda

Ocón (La Villa)

Pradejón

Préjano

Quel

Ribafrecha

Rincón de Soto

Santa Engracia de Jubera (severni del)

Santa Eulalia Bajera

Tudelilla

Villamediana de Iregua

Villarroya

Avtonomna skupnost Navarra

Andosilla

Aras

Azagra

Bargota

Mendavia

San Adrián

Sartaguda

Viana

RIOJA ALAVESA

Pokrajina Álava

Baños de Ebro

Barriobusto

Cripán

Elciego

Elvillar de Álava

Labastida

Labraza

Laguardia

Lanciego

Lapuebla de La barca

Leza

Moreda de Álava

Navaridas

Oyón

Salinillas de Buradón

Samaniego

Villabuena de Álava

Yécora

Vinogradi, ki v občini Lodosa ležijo na desnem bregu reke Ebro in so bili 29. aprila 1991 vpisani v register vinogradov sveta, ostanejo registrirani, dokler obstajajo.

V primeru sprememb meja občine, vključene v proizvodno območje, registrirani vinogradi ne bodo črtani iz registra vinogradov.

Proizvodno območje vključuje manjše geografske enote, opredeljene kot „viñedos singulares“ (posamezni vinorodni kraji). Te enote so manjše od občine in lahko vključujejo eno samo katastrsko parcelo ali več različnih parcel. Vinska trta mora biti stara vsaj 35 let.

Priznani posamezni vinorodni kraji so razmejeni v prilogi k odredbi APA/816/2019 z dne 28. junija 2019 (uradni list Španije št. 181 z dne 30. julija 2019) (https://www.boe.es/boe/dias/2019/07/30/pdfs/BOE-A-2019-11186.pdf), prilogi k odredbi APA/780/2020 z dne 3. avgusta 2020 (uradni list Španije št. 214 z dne 8. avgusta 2020) (https://www.boe.es/boe/dias/2020/08/08/pdfs/BOE-A-2020-9446.pdf), prilogi k odredbi APA/468/2021 z dne 5. maja 2021 (uradni list Španije št. 115 z dne 14. maja 2021) (https://www.boe.es/boe/dias/2021/05/14/pdfs/BOE-A-2021-8011.pdf) in popravku odredbe APA/468/2021 z dne 5. maja 2021 (uradni list Španije št. 137 z dne 9. junija 2021) (https://www.boe.es/boe/dias/2021/06/09/pdfs/BOE-A-2021-9611.pdf).

7.   Glavne sorte vinske trte

ALARIJE – MALVASÍA RIOJANA

ALBILLO MAYOR – TURRUNTÉS

CHARDONNAY

GARNACHA BLANCA

GARNACHA TINTA

GRACIANO

MACABEO – VIURA

MATURANA BLANCA

MATURANA TINTA

MAZUELA

SAUVIGNON BLANC

TEMPRANILLO

TEMPRANILLO BLANCO

VERDEJO

8.   Opis povezave

8.1.   Vino

Za vina, pridelana iz grozdja z območja Rioja Alta, je značilen poseben vpliv atlantskega podnebja, ki jim daje zmeren delež alkohola, polno telo in visoko vsebnost kislin. Zaradi teh lastnosti so vina primerna za staranje v sodih. Na tem območju je v rastnem ciklu manj ur dnevne svetlobe kot na južnejšem območju, zajetem z označbo. Poleg tega je za to območje značilna večja količina padavin, kar neposredno vpliva na vsebnost kislin v vinih. Ti dejavniki skupaj z zaščito, ki jo daje gorovje Sierra de Cantabria, krepijo opisane lastnosti vin, bodisi sortnih vin s tega območja bodisi vin, ki se zvrščajo z vini z drugih območij. Vina, pridelana na območju Rioja Alavesa, imajo zaradi skupnega vpliva atlantskega in sredozemskega podnebja nekoliko večji delež alkohola kot prej navedena vina. Poleg tega imajo nekoliko nižjo vsebnost kislin in so bolj vsestranska, saj jih je mogoče uživati mlada, obenem pa so tudi primerna za staranje. To območje je na severu še bolje zaščiteno z gorovjem Sierra de Cantabria. Število ur dnevne svetlobe je podobno kot na območju Rioja Alta, količina padavin pa je nekoliko manjša. Vina so zaradi svoje vsestranskosti idealna tudi za uporabo v proizvodnji zvrstnih vin. Nazadnje, za najjužnejše območje, tj. Rioja Oriental, sta značilna manjša količina padavin in izrazito sredozemsko podnebje, za katero je na splošno značilno več sonca. Ta vina imajo večji delež alkohola, so bogata z ekstrakti in idealna za zvrščanje v proizvodnji vin, namenjenih staranju. Lahko se uživajo tudi mlada.

Analiza tal kaže tri glavne vrste tal. Na najsevernejšem delu območja, ki ga zajema označba, so tla glinasto-apnenčasta. Ta tla so osnovni vir gojenja vinske trte na območjih Rioja Alavesa in Rioja Alta. Na območjih Rioja Alta in Rioja Oriental so tudi aluvialna in z železom bogata glinasta tla, na katerih se pridelujejo vina z manj polnim telesom od prej navedenih vin.

V ekonomskem smislu vino predstavlja 20 % BDP regije. To poleg tega, da se vino v tej regiji prideluje že od nekdaj, pomeni, da je regija odvisna od sonaravnega vinogradništva in da se v celoti izkoriščajo opisane naravne razmere. Posebnost je zlasti staranje vin, zaradi katerega imajo na tem območju eno od največjih koncentracij hrastovih sodov na svetu.

8.2.   Kakovostno peneče vino

Čeprav je označba povezana predvsem s proizvodnjo mirnih vin, nekatere vinske kleti že od sredine 19. stoletja po tradicionalni metodi proizvajajo kakovostna peneča vina, kar jim je prineslo strokovno znanje in izkušnje.

Svežina in vsebnost kislin sta ključna elementa v proizvodnji kakovostnih penečih vin. Glede na Winklerjev indeks se vino z označbo porekla prideluje na območju s hladnejšimi temperaturami. Zato so rastni cikli kratki, kar omogoča ustrezno fenolno zrelost brez večjega deleža alkohola – lastnosti, ki so idealno izhodišče za proizvodnjo teh vin.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Vina, ki naj bi se tržila s kvalificirano označbo porekla „Rioja“, morajo biti ustekleničena v vinskih kleteh, ki so registrirane in odobrene pri regulativnem svetu. V nasprotnem primeru za vina ni dovoljeno uporabljati označbe.

Ta zahteva je bila določena, ker obstaja večje tveganje poslabšanja kakovosti končnega proizvoda, če se vino prevaža in stekleniči zunaj proizvodnega območja, kot pa če te dejavnosti potekajo znotraj navedenega območja. Namen zahteve je zaščititi dober ugled vina „Rioja“ z večjim nadzorom njegovih posebnih lastnosti in kakovosti. Z zahtevo se zaščiti kvalificirana označba porekla, od katere imajo koristi vsi zadevni proizvajalci. Odločitev je bila potrjena s sodbo Sodišča Evropske unije z dne 16. maja 2000.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Beseda „RIOJA“ mora biti vidno prikazana na etiketi. Naslednji elementi morajo biti navedeni tik pod besedo „RIOJA“: izraz „Denominación de Origen Calificada“ (kvalificirana označba porekla); žig regulativnega organa; ime blagovne znamke; ime ali naziv registrirane vinske kleti ali trgovsko ime.

Izraza „sod“ in „les“ se ne smeta uporabljati pri trženju, oglaševanju ali označevanju vin, dokler zorenje ni končano.

Ime območja ali občine se lahko uporabi, če grozdje izvira od tam in je bilo vino proizvedeno, starano (če je ustrezno) in ustekleničeno tam. (Največ) 15 % grozdja, ki se uporablja za pridelavo vina, lahko izvira iz registriranih vinogradov v občinah, ki mejijo na območje ali občino, v kateri ima sedež nosilec dejavnosti. Predložiti je treba dokaze, da bo zadevni delež grozdja ekskluzivno na voljo vsaj deset zaporednih let.

Pri kakovostnih penečih vinih mora biti izraz „tradicionalna metoda“ naveden tik pod izrazom, ki se nanaša na vsebnost sladkorja, pri čemer velikost pisave ne sme presegati velikosti pisave izraza „Rioja“.

Na etiketi z obveznimi informacijami velikost pisave izraza „tradicionalna metoda“ ne sme biti manjša od 0,3 cm.

Izraz „viñedo singular“ (posamezni vinorodni kraj) mora biti naveden tik pod imenom vinorodnega kraja, ki je registriran kot blagovna znamka, pri čemer so lahko velikost, debelina in barva pisave največ enaki tistim pri izrazu „Rioja“.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Brez poseganja v navedeno morajo biti izpolnjene minimalne zahteve za označevanje iz člena 17(h)(4) zakona št. 6/2015 z dne 12. maja 2015 o zaščitenih označbah porekla in zaščitenih geografskih označbah nad ravnjo avtonomne skupnosti.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.mapa.gob.es/es/alimentacion/temas/calidad-diferenciada/dop-igp/htm/dop_rioja.aspx

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.