Povzetek

Ocena učinka pobude za okrepitev obstoječih pravil in razširitev okvira za izmenjavo informacij na področju obdavčitve z vključitvijo kriptosredstev.

A. Potreba po ukrepanju

Zakaj? V čem je težava?

Glavna težava, ki jo obravnava pobuda, je, davčni organi nimajo dovolj informacij za spremljanje dohodkov, pridobljenih s kriptosredstvi. Nezadostno sporočanje podatkov v zvezi s prihodki in dohodki, ki jih pridobijo uporabniki kriptosredstev, močno omejuje zmožnost davčnih uprav za zagotavljanje dejanskega plačila dolgovanih davkov. Kriptosredstva trenutno ne spadajo na področje uporabe direktive o upravnem sodelovanju (Direktiva Sveta 2011/16/EU), ki določa avtomatično izmenjavo podatkov med državami članicami za davčne namene. 
Z internetnimi produkti, storitvami in aplikacijami, zlasti tistimi, ki izkoriščajo porazdeljena omrežja, kot so kriptosredstva, se zlahka trguje čezmejno. To ustvarja davčne izzive v smislu dostopa do informacij, ki jih je mogoče rešiti le s tesnim upravnim sodelovanjem med državami.

Kaj naj bi prinesla ta pobuda?

Splošni cilj predloga je zagotoviti pravično in učinkovito delovanje enotnega trga s povečanjem splošne davčne preglednosti. To ne bi koristilo le davčnim organom, temveč tudi uporabnikom in ponudnikom storitev. Cilj te pobude je tudi zaščititi davčne prihodke držav članic z razširitvijo in pojasnitvijo obveznosti poročanja v zvezi s kriptosredstvi v Evropski uniji. Natančneje, ta predlog (DAC8) naj bi izboljšal zmožnosti držav članic za odkrivanje davčnih goljufij, davčnih utaj in izogibanja davkom ter za boj proti njim. Prav tako naj bi odvračati od neizpolnjevanja obveznosti.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU? 

Ukrepi držav članic ne zagotavljajo učinkovite in uspešne rešitve problemov, ki so nadnacionalni. Pristop EU se zdi primernejši, da bi preprečili mozaik zahtev glede poročanja, ki bi jih enostransko izvajale nekatere ali vse države članice. Ukrepanje na ravni EU zagotavlja skladnost, zmanjšuje upravno breme za poročevalske subjekte in davčne organe ter deluje trdneje glede morebitnih vrzeli, ki bi nastale zaradi spremenljive narave zadevnih sredstev.

B. Rešitve

Katere zakonodajne in nezakonodajne možnosti politike so se upoštevale? Ali ima katera od njih prednost? Zakaj? 

Preučene so bile naslednje možnosti: (a) nezakonodajna možnost z uporabo mehkega prava in (b) šest morebitnih zakonodajnih pobud. Različne zakonodajne pobude bi alternativo zajemale: (1) poročanje po posamičnih transakcijah; (2) poročanje po posamičnih transakcijah s pragom za MSP; (3) povsem združeno poročanje; (4) povsem združeno poročanje s pragom za MSP; (5) hibridno ali srednjo možnost in 6) hibridno ali srednjo možnost s pragom za MSP. 
Prednostna možnost je zakonodajna pobuda z vmesnim pokritjem. Zato je hibridna ali srednja možnost (možnost 5) najprimernejša za doseganje ciljev pobude. Vsi ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ne glede na njihovo velikost in državo sedeža, bi morali poročati pri opravljanju poslov za stranke, ki so rezidenti v EU. S tem se bo ustvaril nov okvir za poročanje in izmenjavo podatkov med davčnimi upravami. Pobuda bo zajemala tržna kriptosredstva, pri tem pa je cilj izmenjava informacij o transakcijah, vendar z določeno stopnjo združevanja.

Kdo podpira katero možnost? 

Rezultati javnega posvetovanja in posebnega posvetovanja s ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi kažejo trend v podporo zakonodajni pobudi. Tudi večina držav članic je podprla prednostno možnost.

C. Učinki prednostne možnosti

Kakšne so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Pobuda naj bi imela znatne neposredne gospodarske koristi. Pozitivno bo vplivala na pobiranje davkov, saj so dodatni davčni prihodki, ki izhajajo iz transakcij s kriptosredstvi, ocenjeni na 1,7 milijarde EUR. S temi prihodki bi lahko države članice financirale gospodarske in socialne politike. Pobuda naj bi prispevala k vidiku pravičnosti in k večjemu zaupanju v davčne sisteme zaradi pravičnejše porazdelitve bremena med davkoplačevalce.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? 

Rešitev IT, ki bi najbolj olajšala poročanje in izmenjavo podatkov ob najnižjih stroških in največjih koristih za vse udeležene strani – ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, države članice in Komisijo – je osrednja podatkovna zbirka (ki se že uporablja za izmenjave v okviru direktiv DAC3 in DAC6). Stroški davčnih uprav pri obravnavanju kriptosredstev naj bi se po analogiji s prejšnjimi zahtevami glede poročanja po ocenah gibali med 1 milijonom EUR in 12,96 milijona EUR za enkratne (razvojne) stroške ter med 1 milijonom EUR in 5,67 milijona EUR za ponavljajoče se stroške. Ocenjuje se, da bodo imeli ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi približno za 259 milijonov EUR enkratnih stroškov ter za med 22,6 milijona EUR in 24 milijonov EUR ponavljajočih se stroškov. Stroške bo imela tudi Evropska komisija, ti pa naj bi znašali približno 0,48 milijona EUR za enkratne stroške in 0,21 milijona EUR za ponavljajoče se stroške. Vendar te ocene temeljijo na številnih predpostavkah in ekstrapolacijah, zato jih je treba uporabljati previdno.

Kakšen bo vpliv na podjetja, MSP ter mikropodjetja?

Pričakuje se, da bo imela pobuda omejen učinek na mala in srednja podjetja. Podatki, ki jih je treba sporočiti, so v veliki meri na voljo ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi pri njihovih vsakodnevnih dejavnostih. Poleg tega se trg kriptosredstev hitro razvija, enako pa velja tudi za ponudnike storitev. Pobuda bo sicer povzročila stroške zagotavljanja skladnosti, vendar bo za MSP morda ugodneje, če bo vzpostavljen enoten sklop pravil za vso EU, ne pa morebitni mozaik zahtev glede poročanja povsod po EU. Pobuda naj bi zagotovila tudi enake konkurenčne pogoje za vse kategorije akterjev, kar bi moralo koristiti MSP.

Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave? 

Stroški, ki bi nastali nacionalnim upravam, so odvisni od rešitve IT, ki bi se uporabljala za izmenjavo informacij. Koristi za nacionalne proračune v smislu dodatnih davčnih prihodkov znatno presegajo stroške v okviru vsake od možnosti in se ocenjujejo na milijarde EUR (približno 1,7 milijarde EUR pri prednostni možnosti).

Bo imela pobuda druge pomembnejše učinke? 

Pobuda bo skladna s splošno uredbo o varstvu podatkov, zato ne bo negativno vplivala na temeljno pravico do varstva osebnih podatkov.

D. Spremljanje

Kdaj se bo politika pregledala?

Pobuda se bo spremljala na podlagi informacij, zbranih prek letnih ocen in razprav z davčnimi upravami. Celovitejša ocena bo opravljena v skladu s splošnimi določbami direktive o upravnem sodelovanju glede ocenjevanja, ko bo Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstavila poročilo o delovanju Direktive o upravnem sodelovanju na področju neposredne obdavčitve.