EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.11.2022

COM(2022) 686 final

2022/0414(NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Madžarsko

{SWD(2022) 686 final}

2022/0414 (NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Madžarsko

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost 1 in zlasti člena 20 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Izbruh COVID-19 negativno vpliva na gospodarstvo Madžarske. V letu 2019 je bruto domači proizvod na prebivalca (BDP na prebivalca) Madžarske znašal 48 % povprečja EU. Realni BDP Madžarske se je v letu 2020 zmanjšal za 4,5 %, v obdobju 2020–2021 pa povečal za skupno 2,3 %. Dlje prisotni izzivi, ki vplivajo na srednjeročno gospodarsko uspešnost, vključujejo rast produktivnosti, razpoložljivost usposobljene delovne sile, naložbe v človeški kapital in kakovost institucij.

(2)Svet je 9. julija 2019, 20. julija 2020 in 12. julija 2022 v okviru evropskega semestra na Madžarsko naslovil priporočila. Svet je Madžarski priporočil zlasti, naj nadaljuje vključevanje najbolj ranljivih skupin na trg dela, izboljša ustreznost socialne pomoči in nadomestil za brezposelnost, izboljša rezultate izobraževanja in poveča udeležbo prikrajšanih skupin v kakovostnem rednem izobraževanju. Svet ji je prav tako priporočil, naj poveča odpornost zdravstvenega sistema in izboljša dostop do kakovostnih preventivnih storitev in storitev primarnega zdravstvenega varstva. Svet je priporočil tudi, naj okrepi protikorupcijski okvir, vključno z izboljšanjem prizadevanj tožilstva in dostopa do javnih informacij, ter okrepi neodvisnost sodstva, zagotovi učinkovito vključevanje socialnih partnerjev in deležnikov v proces oblikovanja politik in izboljša konkurenco na področju javnih naročil. Madžarski je priporočil, naj nadaljuje s poenostavitvijo davčnega sistema, obenem pa naj ga okrepi proti tveganju agresivnega davčnega načrtovanja, izboljša konkurenco in regulativno predvidljivost v terciarnem sektorju ter naj pri poslih sistematično uporablja nadzor konkurence. Svet je Madžarski priporočil tudi, naj zagotovi, da so vsi izredni ukrepi strogo sorazmerni in ne posegajo v poslovne aktivnosti. Poleg tega je Svet Madžarski priporočil, naj izvede ukrepe za zagotavljanje likvidnostne podpore za mala in srednja podjetja v okviru pandemije, naj da prednost javnim naložbenim projektom in spodbuja zasebne naložbe za pospešitev gospodarskega okrevanja. Priporočil ji je tudi, naj izboljša dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema in hkrati ohrani njegovo ustreznost, zlasti z obravnavanjem dohodkovnih neenakosti. Madžarski je priporočil, naj osredotoči naložbe na zeleni in digitalni prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije, trajnostni prevoz in digitalno infrastrukturo za šole, ter naj spodbuja reforme in naložbe v trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri, ravnanje z odpadki in krožnost gospodarstva, digitalizacijo podjetij, zelene in digitalne spretnosti in znanja ter raziskave in inovacije. Madžarski je priporočil tudi, naj zmanjša splošno odvisnost od fosilnih goriv s pospešitvijo uvajanja obnovljivih virov energije, zlasti z racionalizacijo postopkov izdaje dovoljenj in nadgradnjo infrastrukture za električno energijo, diverzificira uvoz fosilnih goriv, med drugim z okrepitvijo medsebojnih povezav s sodelovanjem drugih držav, zmanjša odvisnost od fosilnih goriv v stavbnem sektorju in prometu z okrepitvijo prizadevanj v zvezi z ukrepi za energijsko učinkovitost za vse, zlasti v stanovanjskih hišah, in elektrifikacijo prometa.

(3)Priporočila, ki so bila naslovljena na Madžarsko 20. julija 2020, so vsebovala podrobnejše smernice politike za premagovanje pandemije COVID-19. Komisija je po oceni napredka pri izvajanju navedenih priporočil za posamezno državo ob predložitvi načrta za okrevanje in odpornost ugotovila, da je bilo priporočilo o sprejetju potrebnih ukrepov za učinkovit odziv na pandemijo COVID-19, ki naj ohranjajo gospodarstvo in podpirajo okrevanje, ki bo sledilo, v celoti izvedeno. Znaten napredek je bil dosežen v zvezi s priporočilom o zagotavljanju likvidnostne podpore malim in srednjim podjetjem ter spodbujanju zasebnih naložb.

(4)Madžarska je 11. maja 2021 Komisiji predložila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) 2021/241. Predložitev je sledila postopku posvetovanja, izvedenem v skladu z nacionalnim pravnim okvirom, v katerem so sodelovali lokalni in regionalni organi, socialni partnerji, organizacije civilne družbe, mladinske organizacije in drugi deležniki. Madžarska je različico, predloženo maja 2021, dopolnila in posodobila v skladu s členom 19(1) Uredbe (EU) 2021/241, prečiščena različica pa je bila Komisiji predložena 3. novembra 2022. Prevzemanje odgovornosti za načrte za okrevanje in odpornost na nacionalni ravni je temelj za njihovo uspešno izvajanje in trajen učinek na nacionalni ravni ter verodostojnost na evropski ravni. Komisija je na podlagi člena 19 navedene uredbe ocenila ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost načrta za okrevanje in odpornost v skladu s smernicami za ocenjevanje iz Priloge V k navedeni uredbi.

(5)Načrti za okrevanje in odpornost bi morali slediti splošnim ciljem mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/241, in instrumenta EU za okrevanje, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EU) 2020/2094 2 , da bi podprli okrevanje po krizi zaradi COVID-19. Spodbujati bi morali ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije s prispevanjem k šestim stebrom iz člena 3 Uredbe (EU) 2021/241.

(6)Izvajanje načrtov držav članic za okrevanje in odpornost bo pomenilo usklajena prizadevanja z naložbami in reformami po vsej Uniji. Z usklajenim hkratnim izvajanjem reform in naložb ter izvajanjem čezmejnih projektov se bodo te reforme in naložbe vzajemno krepile in ustvarile pozitivne učinke prelivanja po vsej Uniji. Približno tretjina učinka instrumenta na rast in ustvarjanje delovnih mest v državah članicah bo tako posledica prelivanja iz drugih držav članic.

Uravnotežen odziv, ki prispeva k šestim stebrom

(7)V skladu s členom 19(3), točka (a), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.1, k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost v veliki meri (ocena A) predstavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere ter s tem ustrezno prispeva k vsem šestim stebrom iz člena 3 navedene uredbe ob upoštevanju specifičnih izzivov, s katerimi se sooča zadevna država članica, in dodeljenih finančnih sredstev zadevne države članice.

(8)Načrt za okrevanje in odpornost vključuje ukrepe, ki prispevajo k vsem šestim stebrom, več komponent pa obravnava več stebrov. Načrt za okrevanje in odpornost vsebuje širok nabor ukrepov s posebnim poudarkom na zelenem prehodu, digitalni preobrazbi, krepitvi gospodarske, socialne in institucionalne odpornosti ter politikah za prihodnje generacije. Načrt za okrevanje in odpornost vključuje tudi ukrepe, ki podpirajo pametno, trajnostno in vključujočo rast ter socialno in teritorialno kohezijo, v skladu z evropsko industrijsko strategijo.

(9)Načrt za okrevanje in odpornost znatno prispeva k zelenemu prehodu in digitalni preobrazbi. Zeleni prehod je podprt zlasti z reformami in naložbami na področju trajnostnega prometa, energije, gospodarjenja z vodami in krožnega gospodarstva. Med ključnimi ukrepi so naložbe v brezemisijski javni prevoz, razvoj energetskega omrežja in proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Več komponent vključuje ukrepe za izboljšanje energijske učinkovitosti javnih in stanovanjskih stavb. Digitalna preobrazba je podprta zlasti z ukrepi za spodbujanje digitalizacije izobraževanja in javne uprave ter digitalizacije zdravstvenega, energetskega in prometnega sektorja ter razvoja digitalnih spretnosti in znanj.

(10)Številne reforme in naložbe v načrtu za okrevanje in odpornost so namenjene izboljšanju zdravstvenega varstva ter gospodarske, socialne in institucionalne odpornosti. Pričakuje se, da bodo ukrepi v zdravstvenem sektorju izboljšali učinkovitost zdravstvene oskrbe in dostop do nje za vse. Ukrepi vključujejo tudi izboljšanje stanovanjskih razmer za prebivalce najrevnejših naselij. Ključne institucionalne reforme naj bi povečale odpornost gospodarstva, in sicer s krepitvijo boja proti korupciji in krepitvijo neodvisnosti sodstva. Predvidene reforme so namenjene poenostavitvi davčnega sistema in njegovi krepitvi pred tveganjem agresivnega davčnega načrtovanja ter krepitvi vloge javnega posvetovanja in ocen učinka v zakonodajnem postopku, s čimer naj bi se povečali regulativna kakovost in stabilnost. Pričakuje se, da bo pametna, trajnostna in vključujoča rast dosežena zlasti z različnimi ukrepi za izboljšanje konkurence v javnem naročanju, vključno s ciljno usmerjenimi ukrepi za olajšanje sodelovanja malih in srednjih podjetij, ter ukrepi za spodbujanje raziskav in inovacij.

(11)Socialna in teritorialna kohezija naj bi se spodbujali s širokim naborom ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost, zlasti z reformami in naložbami, ki podpirajo razvoj usposobljene in konkurenčne delovne sile, vključno z razvojem digitalnih in poklicnih znanj in spretnosti, ter z reformami za izboljšanje vzdržnosti javnih financ. Poleg tega je več ukrepov namenjenih obravnavanju specifičnih izzivov, s katerimi se soočajo najbolj prikrajšana naselja, ukrepi na področju zdravstvenega varstva pa prispevajo k celovitejšim storitvam primarnega zdravstvenega varstva in dostopnosti kakovostne bolnišnične oskrbe. Pomemben del načrta za okrevanje in odpornost predstavljajo politike za prihodnje generacije, zlasti digitalizacija izobraževalnega sistema, izboljšanje dostopa do kakovostnega in vključujočega izobraževanja ter povečanje razpoložljivosti ponudbe vzgoje in varstva predšolskih otrok.

Obravnava vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v priporočilih za posamezno državo

(12)V skladu s členom 19(3), točka (b), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.2, k navedeni uredbi se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov (ocena A), opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezno državo, vključno z njihovimi fiskalnimi vidiki, naslovljenih na zadevno državo članico, ali izzivov, opredeljenih v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra.

(13)Načrt za okrevanje in odpornost vključuje obsežen sklop reform in naložb, ki se vzajemno krepijo in prispevajo k učinkovitemu reševanju vseh ali znatnega števila gospodarskih in socialnih izzivov, opredeljenih v priporočilih za posamezno državo, ki jih je Svet naslovil na Madžarsko v okviru evropskega semestra v letih 2019, 2020 in 2022, zlasti v zvezi z zelenim in digitalnim prehodom, izobraževanjem, trgom dela, socialno politiko, zdravstvenim varstvom, protikorupcijskim okvirom, neodvisnostjo sodstva, konkurenco v javnem naročanju, kakovostjo in preglednostjo odločanja, obdavčitvijo in agresivnim davčnim načrtovanjem ter pokojninskim sistemom.

(14)Načrt za okrevanje in odpornost vsebuje več ustreznih ukrepov za obravnavanje izzivov v zvezi z zelenim prehodom. Kar zadeva proizvodnjo energije in energijsko učinkovitost, načrt vključuje reforme za izboljšanje postopkov za izdajo dovoljenj za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, poenostavitev priključitve malih elektrarn za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na omrežje in odpravljanje ovir za razvoj vetrne energije. Madžarska se je zavezala, da bo do leta 2026 povečala skupno zmogljivost za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov z dovoljenjem za priključitev na omrežje na vsaj 10 000 MW. Načrt za okrevanje in odpornost vključuje tudi naložbe za povečanje proizvodnje sončne energije in izboljšanje elektroenergetskega omrežja, da se lahko nanj varno priključi energija, proizvedena iz obnovljivih virov. Načrt za okrevanje in odpornost vključuje tudi več naložb v energijsko učinkovito prenovo javnih stavb, zlasti na področju izobraževanja in zdravstvenega varstva, ter stanovanjskih stavb. Kar zadeva trajnostni promet, načrt za okrevanje in odpornost vključuje naložbe za razvoj primestnega železniškega omrežja, železniškega omrežja na koridorjih TEN-T, brezemisijskega avtobusnega prevoza in centralnega upravljanja prometa na železniških progah v omrežju TEN-T. Madžarska bo uvedla enoten državni sistem za določanje cen, vozovnice in obveščanje potnikov v avtobusnem in železniškem prometu. Načrt za okrevanje in odpornost vsebuje tudi ukrepe za spodbujanje reform in naložb v krožno gospodarstvo ter trajnostno ravnanje z odpadki in trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri, vključno s spodbujanjem naravnega zadrževanja vode.

(15)Načrt za okrevanje in odpornost vključuje tudi več ustreznih ukrepov za obravnavanje izzivov v zvezi z digitalnim prehodom. Načrt vključuje ukrepe za zagotavljanje prenosnih računalnikov in ustreznega usposabljanja za učitelje in učence v javnem šolstvu ter naprav informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) za osnovne in srednje šole, vključno s šolami za poklicno izobraževanje in usposabljanje, univerze in ustanove za izobraževanje odraslih ter ukrepe za povečanje digitalizacije zdravstvenega in prometnega sektorja. Poleg tega načrt za okrevanje in odpornost vsebuje nekatere ukrepe za obsežnejšo digitalizacijo javne uprave, zlasti z elektronskimi platformami za poročanje o davčnih zadevah, nadaljnjim razvojem elektronskega sistema za javno naročanje in izboljšanjem sistema za upravljanje sodnih spisov državnega tožilstva.

(16)Načrt za okrevanje in odpornost vključuje več ukrepov za reševanje izzivov na področju izobraževanja. V načrtu so predvidene reforme za povečanje privlačnosti učiteljskega poklica, in sicer z mehanizmom, ki zagotavlja postopen dvig učiteljskih plač na vsaj 80 % povprečne plače diplomantov s terciarno izobrazbo, ter reforme za zmanjšanje segregacije v šolah in zagotavljanje dostopa do kakovostnega šolstva, zlasti tako, da se učencem in učiteljem zagotovijo potrebne naprave za udeležbo v sodobnem digitaliziranem izobraževanju ter da se razvijajo njihove digitalne spretnosti in znanja. Načrt za okrevanje in odpornost vsebuje tudi naložbe, katerih namen je učiteljem nuditi priložnosti za preusposabljanje, ravnateljem in podravnateljem šol pa posebno usposabljanje za vodenje, podpiranje vključevanja učencev s posebnimi učnimi potrebami v redne izobraževalne programe in začetek pripojitve razredov na majhnih in manj uspešnih šolah na nižji sekundarni ravni večjim šolam, s čimer bi se izboljšali učinkovitost in kakovost izobraževanja. Poleg tega so obravnavani tudi izzivi na področju raziskav in inovacij, in sicer z ustanovitvijo nacionalnih laboratorijev, ki bi izboljšali ekosistem na področju znanosti in inovacij.

(17)Priporočilo za posamezno državo o vključevanju najranljivejših skupin na trg dela je obravnavano z odprtjem dodatnih mest v otroških jaslih, spodbujanjem zaposlitvenih možnosti za prebivalce najbolj prikrajšanih naselij in naložbami v digitalno učno opremo in vsebine, tečaje usposabljanja za odrasle ter posodobitev učnega okolja v ustanovah za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter na univerzah.

(18)Načrt za okrevanje in odpornost vključuje različne ukrepe za obravnavanje posebnih izzivov, povezanih s socialnimi politikami, in sicer z zagotavljanjem celovite podpore prebivalcem, ki živijo v 300 najbolj prikrajšanih naseljih. Cilj teh ukrepov je spodbujati zaposlovanje in razvoj znanj in spretnosti z upoštevanjem lokalnih posebnosti, doseči boljše rezultate izobraževanja z v skupnost usmerjenim pedagoškim pristopom, izgraditi in prenoviti socialna stanovanja in vzpostaviti socialne sončne elektrarne.

(19)Načrt za okrevanje in odpornost določa obsežen nabor reform in naložb za reševanje najbolj kritičnih izzivov na področju zdravstvene oskrbe. Ta vključuje zlasti naložbe v nadgradnjo bolnišnične infrastrukture in opreme, optimizacijo omrežja bolnišnične oskrbe ter razvoj storitev primarnega zdravstvenega varstva in preventivnih storitev z ustanavljanjem skupnosti zdravnikov splošne medicine, ki zagotavljajo celostne zdravstvene storitve. Dopolnjujejo pa jih naložbe v digitalno zdravstvo, kot so programi digitalizacije in spremljanja oseb na daljavo na področju oskrbe starejših. Vključen je tudi ukrep, ki podpira odpravo podarjanja daril v zdravstvenem sistemu.

(20)Načrt za okrevanje in odpornost vsebuje več ukrepov za okrepitev protikorupcijskega okvira. Mednje spada tudi ustanovitev organa za integriteto, ki bo namenjen učinkoviti krepitvi preprečevanja, odkrivanja in odpravljanja goljufij, nasprotja interesov, korupcije in drugih nezakonitosti in nepravilnosti v zvezi z izvajanjem podpore Unije na Madžarskem, s posebnim poudarkom na javnem naročanju in zagotavljanju resničnosti navedb v prijavah premoženjskega stanja. Organ za integriteto bi moral v skladu z načrtom za okrevanje in odpornost imeti široka pooblastila za ukrepanje v primerih, v katerih pristojni nacionalni organi po njegovem mnenju ne sprejmejo potrebnih ukrepov za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, nasprotja interesov, korupcije in drugih nezakonitosti ali nepravilnosti, ki vplivajo na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali finančne interese Unije oziroma za to obstaja resna nevarnost. Zagotoviti bi bilo treba popolno neodvisnost organa za integriteto, vključno s postopkom izbire osebja in vodstva ter postopkom za sprejetje njegovega proračuna. Med ukrepi je tudi ustanovitev projektne skupine za boj proti korupciji, v kateri naj bi sodelovale številne neodvisne nevladne organizacije in ki bo stalno pregledovala obstoječe protikorupcijske ukrepe in pripravljala predloge glede izboljšav za odkrivanje, preiskovanje, pregon in kaznovanje korupcije in drugih praks, kot so nepotizem, favoriziranje in pojav vrtljivih vrat med javnim in zasebnim sektorjem. Projektni skupini bi moral v skladu z načrtom za okrevanje in odpornost predsedovati predsednik organa za integriteto, kljub temu pa bi morala ta delovati neodvisno od tega organa. Načrt za okrevanje in odpornost vključuje tudi ukrepe za podporo okrepljenemu sodelovanju z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), za razširitev osebnega in materialnega področja uporabe zahtev za prijavo premoženjskega stanja ter okrepitev nadzora in preglednosti nad tem, kako fundacije za upravljanje premoženja v javnem interesu, ki opravljajo dejavnost v javnem interesu, in pravne osebe, ki jih te ustanovijo ali upravljajo, uporabljajo podporo Unije. Načrt za okrevanje in odpornost vključuje tudi več reform, ki so namenjene krepitvi zakonodajnih, institucionalnih ter praktičnih ureditev za učinkovitejše preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije, nasprotja interesov in drugih nezakonitosti pri uporabi podpore Unije. Načrt za okrevanje in odpornost vsebuje tudi reformo za okrepitev protikorupcijskega okvira, in sicer z vzpostavitvijo možnosti sodnega nadzora nad odločitvami tožilstva ali preiskovalnega organa o tem, da zavrže določeno prijavo kaznivega dejanja ali ustavi kazenski postopek. Ukrep predvideva tudi celovito izvajanje veljavne madžarske nacionalne strategije in akcijskega načrta za boj proti korupciji ter pripravo nove nacionalne strategije in akcijskega načrta na to temo. Več ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost prispeva k večji preglednosti javnih podatkov in dostopu do njih, tudi z namenom krepitve protikorupcijskega okvira, in sicer z olajšanjem neodvisnega nadzora. Med te ukrepe spadajo vzpostavitev in upravljanje osrednjega registra o porabi javnih sredstev, ki bi omogočal iskanje, odprava ali omejitev stroškov, povezanih z zahtevki za informacije javnega značaja, skrajšanje sodnih postopkov v zadevah, povezanih z dostopom do informacij javnega značaja, in redni pregledi javnih organov za oceno, ali ti izpolnjujejo zahteve glede zagotavljanja dostopa do podatkov v javnem interesu.

(21)Priporočilo za posamezno državo glede okrepitve neodvisnosti sodstva je obravnavano v več reformah iz načrta za okrevanje in odpornost, ki naj bi okrepile neodvisnost in nepristranskost sodišč in sodnikov z zakonsko podlago v skladu s členom 19 PEU in ustreznim pravnim redom EU, s čimer bi se dvignil standard sodnega varstva in izboljšalo naložbeno okolje na Madžarskem. Načrt vključuje ukrepe za okrepitev relativne vloge in pooblastil državnega sodnega sveta v primerjavi s pooblastili predsednika državnega urada za sodstvo. Učinkovito nadziranje predsednika državnega urada za sodstvo s strani državnega sodnega sveta bi moralo po pričakovanjih zmanjšati možnost sprejemanja samovoljnih odločitev glede osrednjega upravljanja sodišč, tudi v zvezi z imenovanjem sodnikov, kar bi okrepilo neodvisnost sodstva. To bi bilo v skladu z načrtom za okrevanje in odpornost treba doseči zlasti z uvedbo zahteve po obrazloženem zavezujočem mnenju državnega sodnega sveta o posameznih odločitvah, kot so primernost kandidatov za mesto predsednika in podpredsednika državnega urada za sodstvo glede na merila primernosti, razveljavitev postopkov imenovanj za sodnike in na izvršne položaje v sodstvu, premeščanje sodnikov in izključevanje sodnikov iz skupine sodnikov, ki obravnavajo posebne zadeve, tudi upravne. Državni sodni svet bi moral podati tudi obrazloženo zavezujoče mnenje o predpisih, kot so sistem točkovanja za sodniška mesta, pogoji za dodelitev bonusov, usposabljanje sodnikov, delovna obremenitev na državni ravni in število sodniških mest. Sodniki, ki so člani državnega sodnega sveta, bi morali imeti možnost, da so ponovno izvoljeni za naslednji mandat, državni sodni svet pa bi moral imeti dostop do vseh dokumentov, pravno sposobnost in avtonomijo pri razpolaganju s svojim proračunom ter pravico, da sproži postopek pred pristojnim ali ustavnim sodiščem ter tako brani svoje pristojnosti. Uvesti bi bilo treba tudi nediskrecijska pravila o imenovanju začasnih predsednikov sodišč in prepovedati vključevanje sodnikov na sodišča višje stopnje po napotitvi. Pričakuje se, da bo z reformo okrepljena neodvisnost vrhovnega sodišča (Kúria), zlasti s spremembo pravil o izvolitvi njegovega predsednika, ki bi moral imeti najmanj pet let izkušenj na sodniškem položaju in ne bi smel imeti možnosti ponovne izvolitve. Državni sodni svet bi moral podati obrazloženo zavezujoče mnenje o ustreznosti kandidatov za predsednika in podpredsednika vrhovnega sodišča. Reforma bi morala tudi odpraviti možnost, da so člani ustavnega sodišča imenovani na vrhovno sodišče brez upoštevanja običajnega prijavnega postopka, izboljšati sistem dodeljevanja zadev in okrepiti pooblastila sodnega sveta vrhovnega sodišča. Pričakuje se, da bodo nadaljnje reforme odpravile ovire za predložitev predlogov za sprejetje predhodnih odločb Sodišču Evropske unije in odpravile možnost, uvedeno leta 2019, da lahko javni organi izpodbijajo pravnomočne sodne odločbe pred ustavnim sodiščem, kar bi zagotovilo, da pravnomočne sodbe podajajo pristojna neodvisna sodišča.

(22)Načrt za okrevanje in odpornost vključuje tudi več ukrepov za reševanje izzivov, povezanih s konkurenco v javnem naročanju, vključno s krepitvijo neoporečnosti postopkov javnega naročanja. Ena od reform vključuje razvoj in trajno uporabo orodja za spremljanje deleža postopkov javnega naročanja, na katere prispe ena sama ponudba, in oceno razlogov za ta pojav. Ločena reforma pa je namenjena vzpostavitvi okvira za merjenje uspešnosti, ki bo namenjen rednemu ocenjevanju uspešnosti in stroškovne učinkovitosti javnega naročanja ter iskanju vzrokov za omejeno konkurenco v sektorjih, za katere je nizka raven konkurence najznačilnejša. Pripraviti in izvajati bi bilo treba akcijski načrt, ki bi temeljil na dobrih mednarodnih praksah, s katerim bi povečali konkurenco v javnem naročanju. Poleg navedenih reform je v načrt za okrevanje in odpornost vključena zaveza Madžarske, da bo delež javnih naročil s samo eno ponudbo zmanjšala in ohranila na ravni pod 15 %, in sicer tako za naročila, ki se v celoti ali delno financirajo iz podpore Unije, kot tudi za naročila, ki se financirajo izključno iz nacionalnih virov. Poleg teh reform načrt za okrevanje in odpornost vključuje priložnosti za usposabljanje in program podpore za poenostavitev sodelovanja mikro, malih in srednjih podjetij v postopkih javnega naročanja ter ukrepe za razvoj elektronskega sistema javnega naročanja, s katerim bi olajšali izvajanje neodvisnega nadzora in analiz konkurence v javnem naročanju.

(23)Načrt za okrevanje in odpornost vsebuje reforme za izboljšanje kakovosti in preglednosti postopkov odločanja, in sicer z učinkovitim socialnim dialogom, sodelovanjem z drugimi deležniki in rednimi ocenami učinka. Namen s tem povezanih ukrepov je zagotoviti, da je za osnutke zakonodajnih aktov, ki jih pripravi vlada, sistematično na voljo dovolj dolgo časovno obdobje za javno posvetovanje, razen če zato ne obstajajo utemeljeni razlogi, in da se ocene učinka dosledno pripravljajo in javno objavijo za vse osnutke zakonodajnih aktov. Pri več ukrepih v načrtu za okrevanje in odpornost je predpogoj za njihovo izvajanje izrecna vključenost socialnih partnerjev in deležnikov v odločanje. Sodelovanje deležnikov je predvideno tudi pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost in njegovem nadzoru, in sicer z ustanovitvijo in delovanjem odbora za spremljanje, v katerem bi morala biti vsaj polovica članov iz organizacij civilne družbe, ki so popolnoma neodvisne od javnih organov.

(24)V načrt za okrevanje in odpornost so vključeni tudi ukrepi v zvezi s poslovnim okoljem, zlasti za izboljšanje davčnega sistema. Načrt za okrevanje in odpornost vsebuje reforme, namenjene učinkovitejšemu boju proti agresivnemu davčnemu načrtovanju, kot so obsežnejše sporočanje podatkov o transfernih cenah, uvedba zahtev o minimalni dejavnosti v zvezi z davkom od dohodkov pravnih oseb za slamnata podjetja in razširitev področja uporabe pravil o neodbitnosti za plačila v tuje jurisdikcije z nizko ali ničelno davčno stopnjo. Kar zadeva poenostavitev davčne ureditve, načrt vključuje ukrepe za zmanjšanje števila davčnih obveznosti in digitalno preobrazbo postopkov za izpolnjevanje davčnih obveznosti.

(25)Načrt za okrevanje in odpornost vključuje načrt reform za izboljšanje srednje- in dolgoročne vzdržnosti madžarskega pokojninskega sistema in okrepitev ustreznosti prejemkov upokojencev z nižjimi dohodki. Pričakuje se tudi, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k vzdržnosti javnih financ, in sicer z izvajanjem pregledov porabe.

(26)Za priporočila v zvezi s takojšnjim odzivom fiskalne politike na pandemijo se lahko šteje, da ne spadajo na področje uporabe načrta za okrevanje in odpornost Madžarske, ne glede na dejstvo, da se je Madžarska v letih 2020, 2021 in 2022 na splošno ustrezno in zadostno odzvala na takojšnjo potrebo gospodarstva po podpori s fiskalnimi sredstvi v skladu s splošno odstopno klavzulo Pakta za stabilnost in rast.

Prispevek k potencialu rasti, ustvarjanju delovnih mest ter gospodarski, socialni in institucionalni odpornosti

(27)V skladu s členom 19(3), točka (c), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.3, k navedeni uredbi se pričakuje, da bo imel načrt za okrevanje in odpornost velik vpliv (ocena A) na krepitev potenciala rasti, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarsko, socialno in institucionalno odpornost Madžarske, s tem pa prispeval k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, vključno s spodbujanjem politik za otroke in mlade, ter na ublažitev gospodarskih in socialnih posledic krize zaradi COVID-19 ter s tem okrepil ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in konvergenco v Uniji.

(28)Simulacije, ki so jih opravile službe Komisije, kažejo, da bi lahko načrt za okrevanje in odpornost ter preostali ukrepi Instrumenta Evropske unije za okrevanje do leta 2025 povečali BDP Madžarske za 1,0 % do 1,4 %, kar ne vključuje morebitnega pozitivnega učinka strukturnih reform, ki je lahko znaten. Z načrtom za okrevanje in odpornost naj bi se spodbudila pametna, trajnostna in vključujoča rast, veliko pa bodo prispevale naložbe, ki podpirajo uspešen zeleni in digitalni prehod, spodbujajo inovacije, digitalizirajo javno upravo in javne storitve ter krepijo konkurenčnost v javnem naročanju. Pričakuje se, da bosta z ukrepi povečana energijska učinkovitost v javnih stavbah in delež energije, proizvedene iz obnovljivih virov. Prav tako naj bi se izboljšali digitalne spretnosti in znanja ter rezultati na področju zdravja.

(29)Srednje- in dolgoročno se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost povečal ponudbo usposobljenih delavcev, in sicer z reformami in naložbami v javno izobraževanje, poklicno usposabljanje in visoko šolstvo. Pričakuje se, da bo načrt za okrevanje in odpornost zlasti prispeval k digitalnim spretnostim in znanju, in sicer z večjo uporabo digitalnih orodij in rešitev v izobraževanju in zdravstvenem varstvu. Tudi reforme in naložbe v zdravstveno varstvo lahko pozitivno prispevajo k ponudbi delovne sile. Inovacijski potencial gospodarstva naj bi se okrepil z naložbami, ki spodbujajo sodelovanje različnih akterjev na področju raziskav in razvoja na več področjih strateškega pomena. Ukrepi, namenjeni izboljšanju konkurence v javnem naročanju, boju proti korupciji, krepitvi neodvisnosti sodstva ter izboljšanju kakovosti zakonodaje in porabe javnofinančnih odhodkov, lahko prav tako spodbudijo potencialni BDP, in sicer s povečanjem kakovosti naložb, zlasti v javnem sektorju.

(30)Pričakuje se, da bo načrt za okrevanje in odpornost podprl zeleni prehod in zmanjšal odvisnost od uvoza fosilnih goriv. Reforme in naložbe v zvezi z energijo iz obnovljivih virov ter naložbe v električno omrežje, namenjene povečanju kapacitet za obnovljive vire energije, naj bi znatno povečale delež proizvodnje električne energije brez emisij. Pričakuje se tudi, da se bodo z naložbami v energijsko učinkovitost javnih in stanovanjskih stavb zmanjšale poraba energije iz fosilnih virov in emisije toplogrednih plinov. Ukrepi za trajnostno mobilnost, vključno z izboljšanimi primestnimi železniškimi progami in električnimi avtobusi, naj bi izboljšali kakovost in učinkovitost javnega prevoza ter zmanjšali emisije toplogrednih plinov in izboljšali kakovost zraka, kar bo pozitivno vplivalo na rezultate na področju zdravja in produktivnost.

(31)Ukrepi iz načrta za okrevanje in odpornost, ki naj bi pozitivno vplivali na socialno kohezijo in prispevali k zmanjšanju socialnih in ekonomskih tveganj za ranljive skupine, vključujejo razvoj ustanov za predšolsko vzgojo, spodbujanje digitalnih spretnosti in znanj v šolah, povečanje udeležbe prikrajšanih učencev in učencev s posebnimi učnimi potrebami v kakovostnih rednih izobraževalnih programih, zmanjšanje tveganja za segregacijo v šolah ter sveženj zdravstvenih reform, ki bi z odpravo neformalnega podarjanja daril in naložbami v zdravstveni sektor zagotovil pravičnejši dostop do zdravstvenih storitev. Predviden je tudi celovit sklop ukrepov za podporo najbolj prikrajšanim naseljem v skladu s specifičnimi potrebami.

Načelo, da se ne škoduje bistveno

(32)V skladu s členom 19(3), točka (d), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.4, k navedeni uredbi se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost zagotovil, da noben ukrep (ocena A) za izvajanje reform in naložbenih projektov, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 3 (načelo, da se ne škoduje bistveno).

(33)V skladu s tehničnimi smernicami iz obvestila Komisije „Tehnične smernice za uporabo ,načela, da se ne škoduje bistveno‘ v skladu z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost“ 4 je Madžarska predložila utemeljitve, da noben ukrep v njenem načrtu za okrevanje in odpornost ne škoduje bistveno nobenemu okoljskemu cilju. Kjer je potrebno, je Madžarska za preprečitev bistvene škode predlagala izvajanje blažilnih ukrepov, ki bi morali biti vključeni v zadevne mejnike in cilje.

(34)Posebna pozornost je namenjena ukrepom, katerih vpliv na okoljske cilje je treba natančno preučiti. Zlasti pri ukrepih, ki vključujejo gradnjo in prenovo infrastrukture za oskrbo z vodo, ustrezni mejniki zagotavljajo, da se okolju ne škoduje bistveno, zlasti z izvajanjem rezultatov in pogojev iz presoj vplivov na okolje v skladu z okoljsko zakonodajo EU, ter z zagotavljanjem, da so izdana ustrezna dovoljenja za odvzem vode in da se doseže dobro ekološko stanje površinskih in podzemnih vodnih teles, na katera vplivajo navedene naložbe.

Prispevek k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo

(35)V skladu s členom 19(3), točka (e), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.5, k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki v veliki meri (ocena A) prispevajo k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Za ukrepe, ki podpirajo podnebne cilje, je namenjen znesek, ki predstavlja 48,1 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, izračunanih po metodologiji iz Priloge VI k navedeni uredbi. V skladu s členom 17 navedene uredbe je načrt za okrevanje in odpornost skladen z informacijami iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za obdobje 2021–2030.

(36)Pričakuje se, da bodo reforme in naložbe za povečanje uporabe energije iz obnovljivih virov in nadgradnjo omrežja ter ukrepi za energijsko učinkovitost Madžarski pomagali pri doseganju ciljev za razogljičenje do leta 2030 in podprli prehod na nizkoogljično gospodarstvo. To naj bi bilo po pričakovanjih doseženo zlasti z revizijo pravnega in upravnega okvira za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije. Pričakuje se, da bosta odprava obstoječih splošnih omejitev glede vetrnih elektrarn na kopnem in vzpostavitev namenskih območij v najbolj vetrnih regijah, s katerimi bi dodatno olajšali postavitev vetrnih turbin, omogočili postavitev novih zmogljivosti za vetrno energijo. Izboljšanje postopkov za izdajanje dovoljenj za elektrarne, ki temeljijo na obnovljivih virih energije, naj bi spodbudilo uvajanje energije iz obnovljivih virov. K razvoju obnovljivih virov energije naj bi prispevale tudi boljša preglednost, predvidljivost in razpoložljivost postopkov za priključitev obnovljivih virov na omrežje s ciljem, da se do leta 2026 proizvodnja energije iz obnovljivih virov z dovoljenjem za priključitev na omrežje poveča na 10 000 MW. Te reforme bi bilo treba v skladu z načrtom za okrevanje in odpornost dopolniti z naložbami za razvoj prenosnih in distribucijskih omrežij ter pametnih omrežij, vključno s pametnimi števci, ter za namestitev sončnih panelov in zmogljivosti za shranjevanje energije. K povečanju energijske učinkovitosti bo prispevala prenova javnih stavb, zlasti izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, ter stanovanjskih stavb, predvsem z zamenjavo oken in posodobitvijo njihovega ogrevalnega sistema.

(37)Celovit sveženj reform in naložb v trajnostni promet je namenjen podpiranju javnega potniškega prevoza in železniškega prevoza blaga. Pričakuje se, da bo to spodbudilo splošni ekosistem mobilnosti, kar bi moralo koristiti gospodarstvu, in prispevalo k razogljičenju prometnega sektorja.

(38)Načrt za okrevanje in odpornost vključuje tudi reforme in naložbe za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri, ki so namenjene izboljšanju oskrbe z vodo na določenih območjih, na katerih primanjkuje vode, zlasti z obnovo delov obstoječega sistema za gospodarjenje z vodnimi viri ter vzpostavitvijo novih poti za oskrbo z vodo, razvoju naravnih rešitev za zadrževanje vode, nadgradnji madžarskega sistema za spremljanje gospodarjenja z vodnimi viri na lokalni in nacionalni ravni ter spodbujanju trajnostnih praks gospodarjenja z vodnimi viri med kmeti. Pričakuje se, da bodo naložbe, povezane z gospodarjenjem z vodnimi viri, prispevale k izboljšanju zadrževanja vode na območjih, na katerih primanjkuje vode, in k zaščiti virov podtalnice. Ustrezni mejniki zagotavljajo izvajanje rezultatov in pogojev iz presoj vplivov na okolje v skladu z okoljsko zakonodajo EU, izdajanje ustreznih dovoljenj za odvzem vode in doseganje dobrega ekološkega stanja površinskih in podzemnih vodnih teles, na katera vplivajo navedene naložbe.

(39)Načrt za okrevanje in odpornost vključuje reforme za trajnostno ravnanje z odpadki in naložbe vanj, za katere se pričakuje, da bodo prispevale k zelenemu prehodu, in sicer z ustvarjanjem stabilnega in ugodnega pravnega okolja, ki bo spodbujalo prehod na krožno gospodarstvo, ter s podpiranjem uporabe sekundarnih surovin. Pričakuje se, da bodo navedeni ukrepi Madžarski pomagali doseči cilje Unije na področju ravnanja z odpadki za leti 2025 in 2030.

(40)Čeprav v načrtu za okrevanje in odpornost ni posebnih ukrepov v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, načrt vsebuje ukrepe, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb, kar pomeni, da bi ti lahko koristili tudi ohranjanju biotske raznovrstnosti, saj so podnebne spremembe ena večjih groženj biotski raznovrstnosti. Madžarska je izvedla sistematično oceno skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, iz katere je razvidno, da noben od predlaganih ukrepov ne škoduje biotski raznovrstnosti.

Prispevek k digitalnemu prehodu

(41)V skladu s členom 19(3), točka (f), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.6, k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki v veliki meri (ocena A) prispevajo k digitalnemu prehodu ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Za ukrepe, ki podpirajo digitalne cilje, je namenjen znesek, ki predstavlja 29,8 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, izračunanih po metodologiji iz Priloge VII k navedeni uredbi.

(42)Načrt za okrevanje in odpornost vključuje več ukrepov za izboljšanje digitalnih spretnosti in znanj v izobraževanju na vseh ravneh, zagotavljanje širokega dostopa do digitalnega izobraževanja za učence, dijake, študente in učitelje ter vključevanje rešitev za digitalno izobraževanje v poklicno izobraževanje in usposabljanje ter visoko šolstvo. Za izpolnitev teh ciljev načrt za okrevanje in odpornost predvideva digitalno usposabljanje učiteljev in naložbe v opremljanje šol, učiteljev in učencev z opremo IKT, zlasti najbolj prikrajšanih učencev. Načrt podpira tudi razvoj digitalnih učnih vsebin za poklicno in terciarno izobraževanje.

(43)V načrt za okrevanje in odpornost so vključeni ukrepi za digitalizacijo nekaterih sektorjev, zlasti zdravstvenega, prometnega in energetskega sektorja. Digitalizacija zdravstva zajema širok nabor pobud, kot so vzpostavitev centra za diagnostiko na daljavo, uvedba sistema za službo za nujno pomoč, ki naj bi temeljil na umetni inteligenci, ter razvoj mobilnih aplikacij na področju zdravstva in sistem spremljanja starejših pacientov na daljavo. Uvedba centralnega sistema za upravljanje železniškega prometa in enotnega državnega sistema za določanje cen in obveščanje potnikov v avtobusnem in železniškem prometu naj bi izboljšala varnost, kakovost in privlačnost javnega prevoza. Pričakuje se, da bo razvoj pametnega elektroenergetskega omrežja bolje povezal dodatne decentralizirane zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov z obstoječim sistemom ter tako omrežja prilagodil prihodnjim potrebam in omogočil boljšo ureditev proizvodnje energije.

(44)Pričakuje se tudi, da bodo ukrepi za okrepitev vladnih rešitev in storitev informacijske in komunikacijske tehnologije prispevali k posodobitvi in izboljšanju javne uprave. Načrt za okrevanje in odpornost med drugim vsebuje ukrepe za digitalno preobrazbo postopkov za izpolnjevanje davčnih obveznosti, nadaljnji razvoj elektronskega sistema za javno naročanje in sistem za upravljanje sodnih spisov državnega tožilstva.

Trajen učinek

(45)V skladu s členom 19(3), točka (g), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.7, k navedeni uredbi se pričakuje, da bo imel načrt za okrevanje in odpornost v veliki meri (ocena A) trajen učinek na Madžarsko.

(46)Trajni učinek načrta za okrevanje in odpornost temelji na vrsti ukrepov v različnih sektorjih. Med reformami, ki podpirajo zeleni prehod, so učinkovitejši upravni in pravni okvir za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, nov okvir politike za krožno gospodarstvo ter boljše spremljanje vodnih virov in ozaveščanje o trajnostnem gospodarjenju z vodnimi viri. K trajnemu učinku načrta naj bi prispevala tudi večja učinkovitost javnih storitev, in sicer z digitalizacijo, tudi na področju zdravstvenega varstva. Drugi ukrepi s trajnim učinkom se nanašajo na izboljšanje vključevanja najranljivejših skupin na trg dela ter izboljšanje rezultatov izobraževanja in povečanje udeležbe prikrajšanih skupin in najmanj razvitih območij v izobraževalnem sistemu. Vse to dopolnjujejo naložbe v digitalne spretnosti in znanja.

(47)Pričakuje se, da bo načrt za okrevanje in odpornost znatno prispeval h krepitvi institucionalne odpornosti Madžarske. To naj bi bilo po pričakovanjih doseženo z okrepitvijo protikorupcijskega okvira in neodvisnosti sodstva ter izboljšanjem kakovosti in preglednosti postopkov odločanja. Poslovno okolje naj bi se izboljšalo z ukrepi za izboljšanje davčnega sistema in regulativne predvidljivosti ter povečanje konkurence v javnem naročanju. Pričakuje se tudi, da bo načrt za okrevanje in odpornost s pregledi porabe prispeval k vzdržnosti madžarskega pokojninskega sistema in dobremu proračunskemu upravljanju.

(48)Trajni učinek načrta za okrevanje in odpornost je mogoče okrepiti tudi s sinergijami med načrtom za okrevanje in odpornost in drugimi podpornimi programi, vključno s programi, ki se financirajo iz skladov kohezijske politike, zlasti z vsebinskim obravnavanjem globoko zakoreninjenih ozemeljskih izzivov in spodbujanjem uravnoteženega razvoja.

Spremljanje in izvajanje

(49)V skladu s členom 19(3), točka (h), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.8, k navedeni uredbi so ureditve, predlagane v načrtu za okrevanje in odpornost za zagotovitev učinkovitega spremljanja in izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, vključno s predvidenim časovnim razporedom, mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki, ustrezne (ocena A).

(50)Za splošno usklajevanje načrta za okrevanje in odpornost ter spremljanje napredka pri izpolnjevanju mejnikov in ciljev je odgovoren državni podsekretariat za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: nacionalni organ) v okviru ministrstva, pristojnega za izvajanje podpore Unije. Ta je odgovoren tudi za usklajevanje poročanja o mejnikih in ciljih, vključno s povezanimi kazalniki, in zagotavljanje podatkov, kot so podatki o končnih prejemnikih. Nacionalni organ je odgovoren za pripravo zahtevkov za izplačilo, izjav o upravljanju in povzetka revizij. Za izvajanje teh nalog so pristojnosti nacionalnega organa jasno opredeljene, organ pa se za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost zanaša na namensko strukturo. Napredek pri zagotavljanju zadovoljivega izpolnjevanja mejnikov in ciljev se bo spremljal z redno posodobljenimi podatki v informacijskem sistemu za spremljanje, ki bo vzpostavljen še pred predložitvijo prvega zahtevka za izplačilo, skupaj z ustreznimi ureditvami za zagotavljanje pravočasnosti, zanesljivosti in verodostojnosti podatkov v informacijskem sistemu za spremljanje. Poleg tega bi bilo treba vzpostaviti posebne ureditve za spremljanje posameznih ukrepov, da se omogočita zgodnje prepoznavanje tveganj in zamud pri izvajanju ter po potrebi ukrepanje, s čimer se bo zagotovilo, da izvajanje ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost poteka v skladu z načrtom.

(51)Mejniki in cilji načrta za okrevanje in odpornost so ustrezni za spremljanje njegovega izvajanja. Mejniki in cilji ustrezno odražajo splošno raven ambicioznosti načrta za okrevanje in odpornost ter so jasni in realistični. Mejniki in cilji so dobro zasnovani, zanje pa so predvideni ustrezni, sprejemljivi in zanesljivi kazalniki, ki bi morali zagotoviti ustrezno spremljanje med izvajanjem. Mejniki in cilji veljajo tudi za že izvedene ukrepe, ki so upravičeni do financiranja v skladu s členom 17(2) Uredbe (EU) 2021/241. Zahtevek za izplačilo je upravičen, če se navedeni mejniki in cilji zadovoljivo izpolnjujejo v daljšem obdobju.

(52)Države članice bi morale zagotoviti, da se finančna podpora v okviru instrumenta sporoči in navede v skladu s členom 34 Uredbe (EU) 2021/241. V okviru instrumenta za tehnično podporo, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta 5 , se lahko zahteva tehnična podpora za pomoč državam članicam pri izvajanju njihovega načrta za okrevanje in odpornost.

Izračun stroškov

(53)V skladu s členom 19(3), točka (i), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.9, k navedeni uredbi je utemeljitev v načrtu o znesku ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost v srednji meri (ocena B) razumna in verjetna, skladna z načelom stroškovne učinkovitosti ter sorazmerna s pričakovanim nacionalnim gospodarskim in socialnim učinkom.

(54)Madžarska je na splošno predložila podrobne razčlenitve posameznih ocen stroškov za naložbe in reforme s povezanimi stroški, ki so vključene v načrt za okrevanje in odpornost. Ocena stroškov kaže, da je večina stroškov v načrtu za okrevanje in odpornost razumna in verjetna. Z dokazi, ki podpirajo ocene stroškov, so razumno utemeljeni ključni povzročitelji stroškov predlaganih ukrepov, vendar se stopnja in temeljitost predloženih dokazov za posamezne ukrepe razlikujeta. V večini primerov so bili kot merilo za ocene stroškov predstavljeni pretekli projekti, dejanski podatki o razpisih in drugi primerljivi podatki o stroških za glavne povzročitelje stroškov. V nekaterih primerih so podrobnosti o metodologiji in predpostavke, uporabljene za pripravo ocene stroškov, omejene, zato ocen stroškov ni mogoče v celoti oceniti pozitivno. Madžarska je za podkrepitev utemeljitve in dokazovanje ocen stroškov za večino ukrepov predložila tudi podrobno dodatno dokumentacijo. Madžarska je poleg tega predložila zadostne informacije in zagotovila, da stroškov načrta za okrevanje in odpornost ne bodo krili drugi obstoječi ali načrtovani viri financiranja Unije. Poleg tega so ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost v skladu z načelom stroškovne učinkovitosti in sorazmerni s pričakovanim nacionalnim gospodarskim in socialnim učinkom.

Zaščita finančnih interesov Unije

(55)V skladu s členom 19(3), točka (j), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.10, k navedeni uredbi so ureditve, predlagane v načrtu za okrevanje in odpornost, ter dodatni ukrepi iz tega sklepa, ustrezni (ocena A) za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru navedene uredbe, pri čemer se pričakuje, da bodo učinkovito preprečevale dvojno financiranje v okviru navedene uredbe in drugih programov Unije. To ne posega v uporabo drugih instrumentov in orodij za spodbujanje in zagotavljanje skladnosti s pravom Unije, tudi za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov ter zaščito finančnih interesov Unije v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta 6 .

(56)V skladu s členom 20(5), točka (e), Uredbe (EU) 2021/241 bi morali biti opredeljeni mejniki, povezani z zaščito finančnih interesov Unije, da se zagotovi skladnost s členom 22 navedene uredbe, in sicer z ustanovitvijo ustreznega sistema nadzora. Pričakuje se, da bo z zadovoljivo izpolnitvijo navedenih mejnikov zagotovljena primernost sistema notranje kontrole v skladu s členom 19(3), točka (j), Uredbe (EU) 2021/241. Ker so za učinkovito delovanje sistema notranje kontrole potrebni trden in učinkovit protikorupcijski okvir, okrepljene ureditve za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije, nasprotja interesov in drugih nezakonitosti pri izvajanju podpore Unije, konkurenčen in pregleden sistem javnega naročanja ter neodvisnost sodstva, bi morali biti določeni mejniki za ustrezne reforme, njihova izpolnitev pa bi morala biti pogoj za izplačilo iz mehanizma. Ob upoštevanju dejstva, da bi morali biti mejniki oblikovani tako, da se zagotovi, da bodo zaščiteni finančni interesi Unije in da bo vzpostavljen zadovoljiv nadzor, preden Komisija odobri izplačilo iz mehanizma, bi morala Madžarska izpolniti vse mejnike v zvezi s sistemom kontrole 7 še pred predložitvijo prvega zahtevka za izplačilo, izplačilo iz mehanizma pa ne bi smelo biti izvedeno, dokler se ti ne izpolnijo. Ta zahteva je skladna s popravnimi ukrepi, ki jih je Madžarska predlagala v okviru postopka na podlagi člena 6 Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije 8 , in ne posega vanje.

(57)Trden in učinkovit protikorupcijski okvir je nujen za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti, kot so goljufije, korupcija in nasprotje interesov, s tem pa tudi za zagotavljanje učinkovite ureditve revizije načrta za okrevanje in odpornost ter nadzora nad njim in zaščito finančnih interesov Unije. V zvezi s tem bi bilo treba v okviru načrta za okrevanje in odpornost izvesti več ukrepov za zagotovitev skladnosti s členom 22. Mednje spada tudi ustanovitev organa za integriteto, ki bo namenjen učinkoviti krepitvi preprečevanja, odkrivanja in odpravljanja goljufij, nasprotja interesov, korupcije in drugih nezakonitosti in nepravilnosti v zvezi z izvajanjem podpore Unije, s posebnim poudarkom na javnem naročanju in zagotavljanju resničnosti navedb v prijavah premoženjskega stanja. Prav tako bi bilo treba ustanoviti verodostojno in učinkovito projektno skupino za boj proti korupciji, v kateri bi sodelovalo več neodvisnih nevladnih organizacij in ki bi pregledovala obstoječe protikorupcijske ukrepe in pripravljala predloge glede izboljšav za odkrivanje, preiskovanje, pregon in kaznovanje korupcije in drugih praks, kot so nepotizem, favoriziranje in pojav vrtljivih vrat med javnim in zasebnim sektorjem. Določiti bi bilo treba tudi pravila za razširitev osebnega in materialnega področja uporabe zahtev za prijavo premoženjskega stanja ter okrepitev nadzora in preglednosti nad tem, kako fundacije za upravljanje premoženja v javnem interesu, ki opravljajo dejavnost v javnem interesu, in pravne osebe, ki jih te ustanovijo ali upravljajo, uporabljajo podporo Unije. Vzpostavitev možnosti učinkovitega sodnega nadzora nad odločitvami tožilstva ali preiskovalnega organa o tem, da zavrže določeno prijavo kaznivega dejanja ali ustavi kazenski postopek, bi morala prispevati h krepitvi protikorupcijskega okvira, posredno pa tudi h krepitvi prizadevanja tožilstev za boj proti korupciji. Povečati bi bilo treba tudi preglednost javnih podatkov in dostop do njih, zlasti na področju javnofinančnih odhodkov, saj bi to lahko prispevalo k okrepitvi protikorupcijskega okvira, in sicer z olajšanjem neodvisnega nadzora. Zato bi bilo treba določiti šest mejnikov, da se zagotovi, da se navedeni ukrepi učinkovito izvajajo pred predložitvijo prvega zahtevka za izplačilo.

(58)Za zagotavljanje učinkovite ureditve revizije načrta za okrevanje in odpornost ter nadzora nad njim ter učinkovite zaščite finančnih interesov Unije med izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost je treba okrepiti ureditve za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije, nasprotja interesov in drugih nezakonitosti pri izvajanju podpore Unije na splošno. V zvezi s tem bi bilo treba v okviru načrta za okrevanje in odpornost izvesti več ukrepov. Da bi okrepili preprečevanje nasprotja interesov in nadzor nad njim pri izvajanju podpore Unije, bi bilo treba ustanoviti nov direktorat za notranjo revizijo in integriteto, s katerim bi zagotovili reden in učinkovit nadzor nad izjavami o nasprotju interesov ter preiskave prijav suma o nasprotju interesov. Okrepljene pravne določbe bi morale izboljšati obvladovanje tveganj, preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije, nasprotja interesov ter dvojnega financiranja; zagotoviti, da se vzpostavijo učinkovita pravila, postopki in nadzorni mehanizmi v zvezi z izjavami o nasprotju interesov ter zagotoviti redno menjavo osebja na občutljivih položajih in učinkovit nadzor nad njimi. Vzpostavljene bi morale biti tudi ustrezne smernice za zagotavljanje, da se vsi organi, vključeni v izvajanje in nadzor podpore Unije na kateri koli ravni, zavedajo svojih nalog, odgovornosti in obveznosti na področju preprečevanja, odkrivanja in odpravljanja nasprotja interesov. Poleg tega bi bilo treba vzpostaviti celovito in učinkovito strategijo za boj proti korupciji in goljufijam v zvezi s podporo Unije, ki bi jo bilo treba dopolniti s podrobnim akcijskim načrtom. Vzpostaviti bi bilo treba tudi ustrezne postopke za zagotavljanje, da se sistem Arachne za podatkovno rudarjenje in ocenjevanje tveganja uporablja v celoti in učinkovito in da se nadaljnja tveganja, ki jih navedeni sistem odkrije, učinkovito spremljajo. Da bi okrepili odkrivanje goljufij, bi bilo treba vzpostaviti zakonodajne ureditve, ki bi uradu OLAF omogočale učinkovito izvajanje preiskav in inšpekcij na kraju samem. Zato bi bilo treba določiti osem mejnikov, da se zagotovi, da se navedeni ukrepi učinkovito izvajajo pred predložitvijo prvega zahtevka za izplačilo.

(59)Večja preglednost in konkurenčnost v javnem naročanju sta nujno potrebni za preprečevanje nepravilnosti, vključno z goljufijami, korupcijo in nasprotjem interesov, in sta zato predpogoj za učinkovito delovanje sistema notranje kontrole. V zvezi s tem bi bilo treba v okviru načrta za okrevanje in odpornost izvesti več ukrepov. Ti bi morali vključevati razvoj in trajno uporabo orodja za spremljanje deleža postopkov javnega naročanja, na katere prispe ena sama ponudba, ter razvoj in vzpostavitev okvira za merjenje uspešnosti, ki bo namenjen rednemu ocenjevanju uspešnosti in stroškovne učinkovitosti javnega naročanja ter iskanju vzrokov za omejeno konkurenco v sektorjih, za katere je nizka raven konkurence najznačilnejša. Vzpostaviti bi bilo treba tudi program podpore za poenostavitev sodelovanje mikro, malih in srednjih podjetij v postopkih javnega naročanja ter ukrepe za razvoj elektronskega sistema javnega naročanja, s katerim bi olajšali izvajanje neodvisnega nadzora in analiz konkurence v javnem naročanju, saj so ti nujno potrebni za učinkovito izpolnjevanje zaveze o zmanjšanju deleža postopkov javnega naročanja s samo eno ponudbo in za olajšanje javnega nadzora nad sistemom javnega naročanja. Zato bi bilo treba določiti pet mejnikov, da se zagotovi, da se navedeni ukrepi učinkovito izvajajo pred predložitvijo prvega zahtevka za izplačilo. Poleg navedenih mejnikov bi morali biti v načrt za okrevanje in odpornost vključeni tudi nadaljnji cilji, ki so namenjeni spremljanju in doseganju zaveze o znižanju deleža postopkov javnega naročanja s samo eno ponudbo v celotnem obdobju izvajanja načrta za okrevanje in odpornost.

(60)Ob upoštevanju, da je za delovanje sistema notranje kontrole potrebna učinkovita neodvisnost sodstva, bi bilo treba v načrtu določiti mejnike za reforme, namenjene okrepitvi relativne vloge in pooblastil državnega sodnega sveta v primerjavi s pooblastili predsednika državnega urada za sodstvo, okrepitvi neodvisnosti vrhovnega sodišča (Kúria), odpravi ovir za predložitev predlogov za sprejetje predhodnih odločb Sodišču Evropske unije in odpravi možnosti, da lahko javni organi izpodbijajo pravnomočne sodne odločbe pred ustavnim sodiščem. Pričakuje se, da bodo te reforme prispevale k zaščiti finančnih interesov Unije. Ta zahteva ne posega v dolžnost Madžarske, da izpolnjuje svoje obveznosti na podlagi prava Unije, zlasti člena 19(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), kot ga razlaga Sodišče Evropske unije, ki predstavlja ključen sestavni del pravnega reda Unije. Zato bi bilo treba določiti štiri mejnike, da se zagotovi, da se navedeni ukrepi učinkovito izvajajo pred predložitvijo prvega zahtevka za izplačilo.

(61)Sistem in ureditve nadzora, predlagane v načrtu za okrevanje in odpornost, temeljijo na trdnih procesih in strukturah, ki jasno opredeljujejo vloge in obveznosti različnih organov, vključenih v izvajanje, spremljanje, nadzor in revizijo načrta, ter njihovo sodelovanje. Procesi in strukture zagotavljajo jasno ločevanje nadzornih in revizijskih funkcij ter obveznosti. Nacionalni organ je odgovoren za splošno usklajevanje načrta za okrevanje in odpornost, spremljanje napredka pri izpolnjevanju mejnikov in ciljev, izvajanje nadzora nad izvedbenimi organi, organi, ki dodeljujejo posredovana nepovratna sredstva, in končnimi prejemniki ter za pripravo zahtevkov za izplačilo in z njimi povezanih izjav o upravljanju, ki temeljijo na preverjenih podatkih iz sistema spremljanja, ter njihovo predložitev Komisiji. Vloga revizijskega organa v načrtu za okrevanje in odpornost je dodeljena generalnemu direktoratu za revizijo evropskih sredstev (EUTAF), ki bi moral imeti potrebne zmogljivosti in ima upravne izkušnje za izvajanje s tem povezanih revizijskih nalog v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi. Direktorat EUTAF je odgovoren za izvajanje sistemskih revizij in preizkušanje podatkov o izvedenih mejnikih in ciljih, na katerih temelji razdelek s povzetkom revizij, ki se predložijo Komisiji z zahtevki za izplačilo. Poleg tega se za zagotavljanje učinkovite revizije izvajanja načrta za okrevanje in odpornost pričakuje, da bo direktorat EUTAF sprejel učinkovito revizijsko strategijo, ki bo v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi. Zagotoviti bi bilo treba ustrezna sredstva, ki bodo omogočila, da direktorat EUTAF ostane neodvisen ter da bo lahko učinkovito in pravočasno opravljal svoje naloge. Oba povezana mejnika bi morala biti izpolnjena pred predložitvijo prvega zahtevka za izplačilo.

(62)Pričakuje se, da bo upravna zmogljivost osrednjih služb, zadolženih za izvajanje in usklajevanje načrta za okrevanje in odpornost, tj. nacionalnega organa, ustrezna za opravljanje njihovih predvidenih vlog in nalog. Delo nacionalnega organa bi morali podpirati izvedbeni organi, zadolženi za izvajanje nekaterih izvedbenih nalog v imenu nacionalnega organa, potem ko prestanejo preverjanje v zvezi s tem, ali imajo potrebna sredstva in strokovno znanje za učinkovito in pravočasno izvajanje teh nalog. Izvedbeni organi in nacionalni organ bi morali izvajati reden in sistematičen nadzor končnih prejemnikov. Nacionalni organ bi moral tudi redno nadzorovati delo izvedbenih organov. Poleg tega bi moral tudi novoustanovljeni direktorat za notranjo revizijo in integriteto izvajati reden nadzor nasprotja interesov, in sicer neodvisno od drugih organov nadzora. Mejnik v zvezi z odlokom vlade, ki opredeljuje pravno pooblastilo za vse organe, vključene v izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter v revizijo in nadzor njegovega izvajanja, bi moral biti izpolnjen še pred predložitvijo prvega zahtevka za izplačilo.

(63)Pričakuje se, da bodo vzpostavljeni ustrezni postopki za zagotavljanje zbiranja, shranjevanja in razpoložljivosti vseh zahtevanih podatkov o končnih prejemnikih, izvajalcih, podizvajalcih in dejanskih lastnikih v informacijskem sistemu za spremljanje, razvitem za potrebe načrta za okrevanje in odpornost. Za zagotavljanje zanesljivosti in verodostojnosti podatkov v informacijskem sistemu za spremljanje so vzpostavljeni podrobni mehanizmi nadzora na več ravneh. Zato bi bilo treba določiti mejnik, ki bi zagotavljal, da so funkcije, ki jih mora imeti repozitorni sistem za spremljanje izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, popolnoma delujoče in operativne ter vključujejo vsaj funkcije za zagotavljanje zbiranja podatkov in spremljanje doseganja mejnikov in ciljev ter zbiranje, shranjevanje in zagotavljanje dostopa do podatkov, ki so zahtevani v členu 22(2), točka (d), Uredbe (EU) 2021/241. Ta mejnik bi moral biti izpolnjen pred predložitvijo prvega zahtevka za izplačilo.

Skladnost načrta za okrevanje in odpornost

(64)V skladu s členom 19(3), točka (k), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.11, k navedeni uredbi načrt v veliki meri (ocena A) vključuje ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov, ki predstavljajo usklajeno delovanje.

(65)Načrt za okrevanje in odpornost predstavlja uravnotežen nabor reform in naložb, ki so dosledne in se vzajemno krepijo. Skladnost je zagotovljena znotraj komponent – naložbe spremljajo ustrezne reforme – in med različnimi komponentami načrta za okrevanje in odpornost. Ukrepi, ki vključujejo več komponent, so namenjeni izboljšanju rezultatov izobraževanja in vsebujejo ukrepe za učence, učitelje in šole, s poudarkom na prikrajšanih učencih in digitalnem izobraževanju. Kar zadeva zeleni prehod, načrt za okrevanje in odpornost vključuje ukrepe za zagotavljanje podpore za naložbe v energijsko učinkovitost stanovanjskih in javnih stavb, zlasti izobraževalnih in zdravstvenih ustanov. Digitalna preobrazba se v načrtu sistematično spodbuja s kombinacijo reform v obliki pobud za digitalizacijo in naložb v opremo IKT ter razvoja znanj in spretnosti v sektorjih, kot so izobraževanje, zdravstvo, energetika, promet in javna uprava. Za izvedbo številnih naložb v načrtu so potrebni učinkoviti postopki javnega naročanja, načrt pa vključuje učinkovit sklop ukrepov za izboljšanje konkurence, učinkovitosti in preglednosti sistema javnega naročanja. Za nekatere reforme, kot so reforme za izboljšanje kakovosti in preglednosti odločanja, se pričakuje, da bodo dosegle horizontalne učinke na kakovost in učinkovitost zakonodaje na vseh področjih. Ukrepi, predlagani v okviru komponent, niso v nasprotju z drugimi ukrepi niti ne spodkopavajo njihove učinkovitosti, prav tako med komponentami niso bile ugotovljene nedoslednosti ali nasprotja. 

Enakost

(66)Načrt za okrevanje in odpornost vključuje vrsto ukrepov za obravnavanje izzivov na področju enakosti spolov in enakih možnosti. Pričakuje se, da bo večja razpoložljivost ustanov za predšolsko vzgojo pripomogla k bolj enaki udeležbi na trgu dela in prispevala k usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev. Podpora izobraževanju otrok in učencev s posebnimi potrebami naj bi okrepila vključujoče izobraževanje. Enakopravnejši dostop do izobraževanja in prispevek k zmanjšanju socialnih neenakosti naj bi se dosegla z dobavo prenosnih računalnikov za učence in učitelje, potem ko bo razvita strategija za ugotavljanje upravičenosti in ko bodo šole opremljene s sodobnimi orodji za prikazovanje in drugimi napravami informacijske tehnologije, pri čemer bodo imele prednost šole z velikim deležem prikrajšanih učencev. Pričakuje se, da se bo s pripojitvijo razredov na majhnih in manj uspešnih šolah na nižji sekundarni ravni večjim šolam v sosednjih naseljih izboljšal dostop do kakovostnega izobraževanja za otroke s slabimi rezultati in prikrajšane otroke. Segregacija v javnih izobraževalnih ustanovah naj bi se zmanjšala z ukrepi za spodbujanje izobraževalnih ustanov na primarni in nižji sekundarni ravni, da povečajo delež prikrajšanih učencev. Pričakuje se, da bodo naložbe v prometni sektor, kot so nizkopodni avtobusi in prenovljene železniške postaje, izboljšale dostopnost za invalide. Načrt za okrevanje in odpornost vključuje tudi celostne pobude za spodbujanje socialne vključenosti s poudarkom na prebivalcih prikrajšanih naselij, kar zajema tudi romske skupnosti. Pričakuje se, da bodo ukrepi za digitalizacijo na področju oskrbe starejših prispevali k izvajanju evropske strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030.

Samoocena varnosti

(67)Samoocena varnosti v skladu s členom 18(4)(g) Uredbe (EU) 2021/241 ni bila predložena, saj je Madžarska ni štela za potrebno.

Postopek posvetovanja

(68)Pripombe glede osnutka načrta za okrevanje in odpornost je bilo mogoče oddati marca in aprila 2021. Poleg tega, da je Madžarska informacije dala na voljo širši javnosti, je vzpostavila tudi neposreden stik s 461 organizacijami, kot so občine, nevladne in visokošolske organizacije, sindikati ter znanstvene organizacije, da bi jih spodbudila, naj predložijo svoja stališča in predloge. Od tega je prispevke predložilo 88 organizacij z več kot 1 260 različnimi predlogi. Nekatere pripombe so privedle do sprememb osnutka načrta za okrevanje in odpornost; na primer predlog, naj se primerneje opredeli področje uporabe ukrepa za podporo trajnostnih ogrevalnih sistemov za gospodinjstva. Nekateri deležniki pa so bili kritični do postopka, saj naj podrobna vsebina načrta za okrevanje in odpornost ne bi bila objavljena dovolj zgodaj, da bi lahko podali smiselne pripombe, njihovi komentarji pa naj ne bi bili upoštevani. Poleg formalnega posvetovanja je bilo leta 2021 na regionalni in nacionalni ravni organiziranih več konferenc, namenjenih deležnikom, z različnimi vsebinskimi poudarki. Madžarska je avgusta 2021 objavila novo različico, odtlej pa ni javno objavila nobene spremenjene različice in ni izvedla dodatnih postopkov posvetovanja v zvezi s spremembami načrta za okrevanje in odpornost, vključenimi v letu 2022.

(69)Za zagotovitev, da bodo ustrezni akterji prevzeli odgovornost, je ključnega pomena, da v celotnem obdobju izvajanja naložb in reform iz načrta za okrevanje in odpornost sodelujejo vsi zadevni lokalni organi in deležniki, vključno s socialnimi partnerji. Načrt za okrevanje in odpornost zato vsebuje ukrep za razvoj strategije za zagotavljanje učinkovitega vključevanja deležnikov v izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno z ustanovitvijo odbora za spremljanje, v katerem bo sodelovalo veliko neodvisnih organizacij civilne družbe in ki bo pozorno spremljal izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter podal priporočila nacionalnemu organu. Več ukrepov vključuje tudi posebne zaveze, s katerimi je sistematično vključevanje socialnih partnerjev in deležnikov v proces izvajanja izrecno zagotovljeno.

Pozitivna ocena

(70)Potem ko je Komisija pozitivno ocenila madžarski načrt za okrevanje in odpornost z ugotovitvijo, da načrt zadovoljivo izpolnjuje merila za oceno iz Uredbe (EU) 2021/241, bi bilo treba v skladu s členom 20(2) navedene uredbe v tem sklepu določiti reforme in naložbene projekte, potrebne za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, ustrezne mejnike, cilje in kazalnike ter znesek, ki ga Unija da na voljo v obliki nepovratne finančne podpore.

Finančni prispevek

(71)Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost Madžarske znašajo 2 299 592 927 602 HUF, kar ustreza 5 824 260 891 EUR glede na povprečen referenčni menjalni tečaj ECB med EUR in HUF v obdobju od 1. aprila 2022 do 30. septembra 2022. Ker načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila za oceno iz Uredbe (EU) 2021/241 in ker je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost višji od najvišjega finančnega prispevka, ki je na voljo za Madžarsko, bi moral biti finančni prispevek, dodeljen za načrt za okrevanje in odpornost Madžarske, enak skupnemu znesku finančnega prispevka, ki je na voljo za Madžarsko.

(72)V skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2021/241 je bil izračun najvišjega finančnega prispevka za Madžarsko posodobljen 30. junija 2022. Zato bi bilo treba v skladu s členom 23(1) navedene uredbe za Madžarsko zdaj dati na voljo znesek, ki ne presega najvišjega finančnega prispevka iz člena 11(1), točka (a), navedene uredbe, za pravno obveznost, ki se sprejme do 31. decembra 2022, znesek, ki ne presega posodobljenega najvišjega finančnega prispevka, izračunanega v skladu s členom 11(2) navedene uredbe, pa bi bilo treba dati na voljo za pravno obveznost, ki se sprejme od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023.

(73)Podpora, ki se zagotovi, se financira z izposojanjem sredstev s strani Komisije v imenu Unije na podlagi člena 5 Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 9 . Podpora bi se morala izplačati v obrokih, potem ko bo Madžarska zadovoljivo izpolnila ustrezne mejnike in cilje, ki so opredeljeni v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost.

(74)Ta sklep ne bi smel posegati v izid postopkov v zvezi z dodeljevanjem sredstev Unije v okviru katerega koli drugega programa Unije poleg mehanizma za okrevanje in odpornost ali v postopke v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se morda izvajajo, zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Sklep ne prevlada nad zahtevo, da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1
Odobritev ocene načrta za okrevanje in odpornost

Ocena načrta za okrevanje in odpornost Madžarske na podlagi meril iz člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241 se odobri. Reforme in naložbeni projekti v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ureditve in časovni razpored za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno z ustreznimi mejniki in cilji, zadevni kazalniki v zvezi z izpolnjevanjem predvidenih mejnikov in ciljev ter ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do zadevnih osnovnih podatkov so določeni v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2
Finančni prispevek

1.Unija da Madžarski na voljo finančni prispevek v obliki nepovratne podpore v višini 5 811 147 717 EUR 10 . Znesek v višini 4 639 429 967 EUR se da na voljo za pravno obveznost, ki se sprejme do 31. decembra 2022. Dodaten znesek v višini 1 171 717 750 EUR se da na voljo za pravno prevzeto obveznost, ki se sprejme med 1. januarjem 2023 in 31. decembrom 2023.

2.Komisija da Madžarski na voljo finančni prispevek Unije v obrokih v skladu s Prilogo k temu sklepu. Komisija lahko obroke izplača v eni ali več tranšah. Višina tranš je odvisna od razpoložljivosti sredstev.

3.Izplačilo obrokov v skladu s sporazumom o financiranju je pogojeno z razpoložljivim financiranjem in sklepom Komisije, sprejetim v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2021/241, da Madžarska zadovoljivo izpolnjuje ustrezne mejnike in cilje, opredeljene v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost. Za upravičenost do plačila mora Madžarska doseči mejnike in cilje najpozneje do 31. avgusta 2026, s pridržkom začetka veljavnosti pravnih obveznosti iz odstavka 1.

Člen 3
Naslovnik

Ta sklep je naslovljen na Madžarsko.

V Bruslju,

(1)    UL L 57, 18.2.2021, str. 17.

(2)    Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 23).

(3)    Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(4)    UL C 58, 18.2.2021, str. 1.

(5)    Uredba (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. februarja 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za tehnično podporo (UL L 57, 18.2.2021, str. 1).

(6)    Uredba (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (UL L 433I, 22.12.2020, str. 1).

(7)    To velja za mejnike 160, 166, 169, 171, 174, 175, 195, 197, 198, 200, 201, 213, 214, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 225, 226, 227 in 228.

(8)    V skladu z njihovo opredelitvijo v Prilogi obrazložitvenemu memorandumu k predlogu Komisije za izvedbeni sklep Sveta o ukrepih za zaščito proračuna Unije pred kršitvami načel pravne države na Madžarskem (COM(2022) 485 final).

(9)    UL L 424, 15.12.2020, str. 1.

(10)    Ta znesek ustreza dodelitvi finančnih sredstev po odbitku sorazmernega deleža odhodkov Madžarske iz člena 6(2) Uredbe (EU) 2021/241, izračunanega v skladu z metodologijo iz člena 11 navedene uredbe.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.11.2022

COM(2022) 686 final

PRILOGA

k

predlogu izvedbenega sklepa Sveta

o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Madžarsko

{SWD(2022) 686 final}

PRILOGA

ODDELEK 1: REFORME IN NALOŽBE V OKVIRU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

1.Opis reform in naložb

A. KOMPONENTA 1: DEMOGRAFIJA IN JAVNO IZOBRAŽEVANJE

Ta komponenta madžarskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izzive, povezane z vključujočim dostopom do kakovostnega šolskega izobraževanja, vključevanjem ranljivih skupin na trg dela in širšim demografskim razvojem, s katerim se soočajo madžarsko gospodarstvo, javne finance in družba.

Glavni cilji komponente so:

·izboljšati dostop do kakovostnega šolskega izobraževanja, tako da se učencem in učiteljem zagotovijo naprave, potrebne za sodelovanje v sodobnem digitalnem izobraževanju, ter razvijejo njihova digitalna znanja in spretnosti;

·povečati udeležbo prikrajšanih učencev in študentov s posebnimi izobraževalnimi potrebami v kakovostnem rednem izobraževanju;

·zmanjšati tveganje segregacije v šolah;

·povečati privlačnost učiteljskega poklica ter okrepiti nabor znanj in spretnosti učiteljev in vodstvenih delavcev šol;

·izboljšati dostop do predšolske vzgoje in varstva, da se zmanjšajo socialne neenakosti in olajša vključevanje ranljivih skupin na trg dela; ter

·spodbujanje srednje- in dolgoročne fiskalne vzdržnosti in ustreznosti pokojninskega sistema.

Komponenta vključuje ukrepe, ki odražajo načela evropskega stebra socialnih pravic v zvezi z izobraževanjem, usposabljanjem in vseživljenjskim učenjem, enakostjo spolov ter otroškim varstvom in podporo otrokom. Komponenta podpira tudi digitalni prehod s povečanjem digitalnih zmogljivosti v javnem izobraževanju ter izboljšanjem digitalnih znanj in spretnosti učencev in učiteljev. Osredotočenost na zmanjševanje segregacije v šolah prispeva k socialni koheziji. Komponenta prispeva tudi k zelenemu prehodu, saj se pri načrtovanem razvoju infrastrukture uporabljajo visoki standardi energijske učinkovitosti.

Komponenta je v skladu z madžarsko strategijo za javno izobraževanje, pripravljeno za obdobje 2021–2030, madžarskim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom, nacionalno energetsko strategijo do leta 2030 in nacionalno strategijo čistega razvoja.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države glede potrebe po nadaljnjem vključevanju najbolj ranljivih skupin na trg dela, zlasti z izpopolnjevanjem, izboljšanjem rezultatov izobraževanja in povečanjem udeležbe prikrajšanih skupin, zlasti Romov, v kakovostnem rednem izobraževanju (priporočilo za posamezno državo 2 iz leta 2019 in priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2022), osredotočanjem ekonomske politike, povezane z naložbami, na energijsko učinkovitost in učinkovito rabo virov (priporočilo za posamezno državo 3 iz leta 2019), zagotavljanjem dostopa do osnovnih storitev in kakovostnega izobraževanja za vse (priporočilo za posamezno državo 2 iz leta 2020) ter osredotočanjem naložb na zeleni in digitalni prehod ter digitalno infrastrukturo za šole (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019). Prispeva tudi k obravnavi priporočila za posamezno državo za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema ob hkratnem ohranjanju ustreznosti, zlasti z obravnavanjem dohodkovnih neenakosti (priporočilo za posamezno državo 1 iz leta 2022).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

A.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

C1.R1: Razvoj konkurenčnega javnega izobraževanja z uporabo tehnologije 21. stoletja

Cilj reforme je podpreti digitalno preobrazbo javnega izobraževanja s povečanjem razpoložljivosti in uporabe digitalnih naprav in orodij s strani učiteljev in učencev ter s tem olajšati sistematično vključevanje digitalnih metod poučevanja in učenja v izobraževalni proces. Cilj reforme je tudi prispevati k vključujočemu izboljšanju rezultatov izobraževanja, zmanjšanju zgodnjega opuščanja šolanja in splošneje zagotavljanju razpoložljivosti konkurenčne delovne sile v prihodnosti.

V skladu s tem ukrepom so sodobne digitalne naprave na voljo učiteljem, učencem in šolam. V študijskih letih 2021/2022, 2022/2023, 2023/2024 in 2024/2025 se kupijo in dostavijo javnim izobraževalnim ustanovam digitalne prenosne knjige (standardne vrste in 2-in-1) za uporabo učencev v petem in devetem razredu, za učitelje in šole za razvoj njihovih učilnic IT. Do konca štiriletnega programa se v okviru tega ukrepa kupi in zagotovi vsaj 579 000 digitalnih prenosnih računalnikov, od katerih se vsaj 55 000 zagotovi učiteljem in najmanj 10 000 šolam za razvoj njihovih učilnic IT. Učenci morajo imeti prenosne računalnike do zaključka šolskega izobraževanja in jih nato predati novim kohortam.

Pri distribuciji digitalnih prenosnih računalnikov imajo prednost prikrajšani učenci in učitelji v šolah z nadpovprečnim deležem prikrajšanih učencev. Razvije in objavi se strategija preverjanja premoženjskega stanja za dodelitev digitalnih prenosnih računalnikov učencem. Strategija med drugim določa, da imajo učenci iz prikrajšanih okolij in brez digitalnega prenosnega računalnika največjo prednost pri sprejemanju take naprave. Prikrajšani učenci so opredeljeni v odstavku (1) člena 67/A zakona o zaščiti otrok (XXXI/1997).

Poleg tega se vsaj 3 100 šol opremi z interaktivnimi orodji in napravami za prikaz za razvoj ustvarjalnosti učencev in njihove sposobnosti reševanja problemov ter algoritemskih in programskih kompetenc, kot so roboti, brezpilotni zrakoplovi in posebni računalniki. Šole, ki delujejo v prikrajšanih regijah, in šole z velikim deležem učencev iz prikrajšanih okolij imajo prednost pri razširjanju tistih, ki podpirajo naprave informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). Učitelji se udeležijo ciljno usmerjenega usposabljanja o uporabi digitalnih naprav in imajo dostop do službe za pomoč IT.

Z izvajanjem reforme bo vsaj 45 % učiteljev, ki uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije, vključenih v vsaj 40 % pouka (v primerjavi s 33 % učiteljev leta 2019).

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

C1.I1: Izboljšanje dostopa do kakovostnega izobraževanja v nižjih srednjih šolah

Cilj ukrepa je izboljšati dostop učencev do kakovostnega izobraževanja v nižjih srednjih šolah in obravnavati izzive, povezane s pomanjkanjem učiteljev v majhnih naseljih.

Ukrep se izvaja postopoma. Najprej se na nacionalni ravni izvede kartiranje šolske mreže, da se opredelijo in izberejo šole za vključevanje manj uspešnih nižjih srednjih razredov v večje šole v sosednjih naseljih. Kartiranje temelji na dokazih in ugotavljanju potreb ter se izvede ob posvetovanju z zainteresiranimi stranmi (zlasti učenci in njihovimi starši, učitelji, šolskim osebjem, skupnostmi in lokalnimi oblastmi). Na podlagi tega se v okviru pilotne faze izbere vsaj 5–10 šol nižjega sekundarnega izobraževanja, ki jih vzdržuje država, ki se vključijo v večje šole gostiteljice. V kartiranju se ocenijo vpliv vključevanja šol na sestavo učencev, tveganje segregacije, število učiteljev in osebja, uspešnost šole, učni rezultati, stopnje dokončanja šolanja, delež učencev z visokim tveganjem zgodnjega opuščanja šolanja, lokacija šol, šolski profili in pričakovane prihodnje potrebe glede na demografski razvoj. V zvezi z gostiteljskimi šolami se med drugim upoštevajo fizične lastnosti stavbe in njene infrastrukture. Šole gostiteljice ne delujejo kot internatske šole za nove učence.

V drugi fazi se nižji sekundarni razredi v vsaj petih šolah, ki jih vzdržuje država, vključijo v večje šole gostiteljice v sosednjih naseljih kot del pilotne faze. Izbrane šole gostiteljice vključujejo nižje srednješolske razrede iz majhnih šol, kjer kakovostnega izobraževanja ni mogoče učinkovito zagotoviti. V šolah gostiteljicah je dovolj učiteljev in osebja, da lahko sprejmejo nove učence, učitelji in osebje pa se udeležijo usposabljanja na področju vključujoče pedagogike. Potrebe po prevozu na delo in stanovanjih, povezane z ukrepom, se ustrezno obravnavajo. Proces vključevanja ne sme povzročiti večje segregacije v šolah gostiteljicah. Šole gostiteljice ne delujejo kot internatske šole za nove učence.

V zadnjem koraku se rezultati pilotnih institucionalnih reorganizacij ter ustrezna priporočila in smernice za izvajanje vključijo v javno dostopno poročilo. Na podlagi poročila in kartiranja se dodatni nižji sekundarni razredi v vsaj 30 šolah učinkovito vključijo v večje šole gostiteljice v sosednjih naseljih.

Naložba se zaključi do 30. septembra 2025.

C1.I2: Podpora izobraževanju študentov s posebnimi izobraževalnimi potrebami

Cilj teh naložb je izboljšati kakovost specializiranih storitev, ki se zagotavljajo šolam, ki vključujejo učence s posebnimi učnimi potrebami, učence v dolgotrajni oskrbi in otroke, ki potrebujejo specializirane pedagoške storitve. Izvajanje te naložbe naj bi tako prispevalo k izboljšanju učnih rezultatov študentov, zmanjšanju tveganja osipa ter podpiranju študentov, da uspevajo v odrasli dobi in so uspešni na trgu dela. 

Naložbe so namenjene šolam s posebnimi učnimi potrebami, tistim z dolgotrajno oskrbo in otrokom, ki potrebujejo specializirane pedagoške storitve zase ali za svojo podporno mrežo, vključno s starši, učitelji in pedagoškim osebjem. Na podlagi individualnih razvojnih načrtov šol se pripravi in objavi pregled potreb po opremi, storitvah in učiteljih s posebnim izobraževanjem. Naložbe na podlagi tega kartiranja zagotavljajo specializirane izobraževalne storitve, vključno s podporo za zgodnji razvoj, strokovnimi odbori za diagnostiko, izobraževalnim svetovanjem in poklicnim usmerjanjem, telesno vzgojo, govorno terapijo, prevodnim izobraževanjem, psihologijo vrtcev in šolo ter oskrbo otrok s posebnimi potrebami. Podpora vključuje, če je to primerno glede na razmere v zadevnih šolah, tudi: (i) izboljšane storitve za učitelje/osebje in učence, zlasti okrepljeno podporo mobilnosti, najem opreme, storitve šolskega prevoza, usposabljanje, izmenjavo znanja in programe družbene sprejemljivosti ter (ii) nakup fizične opreme in opreme za dostopnost IKT, razvojna orodja, posebno medicinsko in tehnično opremo, splošna in prilagojena električna vozila za zagotavljanje storitev.

V okviru tega ukrepa je vsaj 50 % posebnih izobraževalnih ustanov (šole s posebnimi učnimi potrebami, šole za dolgotrajno oskrbo in otroci, ki potrebujejo specializirane pedagoške storitve), ki so delovale v šolskem letu 2025/2026, prejelo podporo za izobraževanje učencev s posebnimi učnimi potrebami, učencev dolgotrajne oskrbe in otrok, ki potrebujejo specializirano pedagoško storitev. Posledično bo vsaj 45 000 učencev imelo koristi od izboljšane kakovosti specializiranih storitev. Poleg tega se vsaj 5 000 učiteljev s posebnim izobraževanjem udeleži posebnega usposabljanja o razvoju kompetenc in poklicni uporabi diagnostičnih postopkov in orodij, potrebnih za delo z učenci s posebnimi izobraževalnimi potrebami, učenci z dolgotrajno oskrbo in otroki, ki potrebujejo specializirane pedagoške storitve.

Naložba se zaključi do 30. septembra 2026.

C1.R2: Zmanjšanje tveganja segregacije v šolah

Cilj reforme je podpreti enak dostop do visokokakovostnega šolskega izobraževanja in zmanjšati segregacijo v šolah.

Ukrep zajema sprejetje zakonodaje za zmanjšanje državne podpore osnovnim in nižjim srednjim šolam (razredi od 1 do 8) z majhnim deležem prikrajšanih učencev. V skladu z novo zakonodajo se državna podpora za osnovne in nižje srednje šole (državne šole in nedržavne šole, ki prejemajo državna sredstva), ki delujejo v naseljih z več šolami, zmanjša za 10 %, če je delež prikrajšanih učencev v teh šolah nižji od povprečnega deleža v naselju, kjer se šola nahaja, za več kot (i) 20 odstotnih točk na začetku šolskih let 2023/2024 in 2024/2025 ter (ii) 15 odstotnih točk na začetku šolskega leta 2025/2026 in naslednjih let. Zakonske določbe se uporabljajo od šolskega leta 2023/2024, zmanjšanje državne podpore pa se uporablja za celotno koledarsko leto.

Objavi se poročilo, ki dokazuje, da je bila uporabljena nova zakonodaja, ki določa zmanjšanje državne podpore za osnovnošolske in nižje srednje šole z majhnim deležem prikrajšanih učencev. V poročilu so predstavljeni začetni rezultati izvajanja v zadevnih šolah v šolskih letih 2023/2024 in 2024/2025 ter na začetku šolskega leta 2025/2026 ter učinek v smislu porazdelitve prikrajšanih učencev v naseljih, v katerih imajo te šole sedež (vključno z okoliškimi naselji). Poročilo lahko vključuje priporočila za izboljšanje pravnega okvira in povečanje njegove učinkovitosti pri zmanjševanju tveganja segregacije v osnovnih in nižjih srednjih šolah.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

C1.R3: Povečanje privlačnosti učiteljskega poklica

Cilj reforme je povečati privlačnost učiteljskega poklica in zmanjšati pomanjkanje učiteljev ter tako prispevati k visokokakovostnemu šolskemu izobraževanju za vse.

Ukrep zajema sprejetje zakonodaje, v skladu s katero povprečna plača učiteljev v javnem izobraževalnem sistemu s terciarno diplomo (razen tistih, ki poučujejo na področju poklicnega izobraževanja) leta 2025 postopoma doseže vsaj 80 % povprečne plače diplomantov terciarnega izobraževanja in se vsaj do 31. decembra 2030 ohrani na ravni vsaj 80 % povprečne plače diplomantov terciarnega izobraževanja.

Nova zakonodaja vključuje tudi določbe, v skladu s katerimi je plača učiteljev, ki delajo v šolah z najmanj 10-odstotnim deležem prikrajšanih učencev (in opredelijo posebne pedagoške metode za vključujoče izobraževanje v svojih pedagoških programih) ali v prikrajšanih naseljih, od 1. januarja 2023 in vsaj do 31. decembra 2030 višja za vsaj 12,5 % v primerjavi s plačami drugih učiteljev z enakimi kvalifikacijami in izkušnjami. Poleg tega je povišanje plač učiteljev na začetni ravni leta 2025 za 10 odstotnih točk višje od povprečnega povišanja plač za vse učitelje v javnem izobraževalnem sistemu v navedenem letu, medtem ko je njihovo letno povišanje plač vsaj enako povprečnemu letnemu povečanju plač za vse učitelje v sistemu javnega izobraževanja med 1. januarjem 2023 in 31. decembrom 2030.

Osnutek zakonodaje, ki vsebuje zgoraj navedeni pristop k zvišanju plač učiteljev, je predmet smiselnega socialnega dialoga z največjimi sindikati učiteljev.

Financiranje za izvajanje reforme se zagotovi izključno iz nacionalnega proračuna in skladov EU (ESS+). V načrt za okrevanje in odpornost niso vključeni nobeni stroški, povezani s tem ukrepom.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

C1.I3: Usposabljanje učiteljev in izboljšanje vodstvenih sposobnosti vodij institucij

Cilj ukrepa je dvojni: povečati ponudbo učiteljev na področjih, za katera obstaja veliko povpraševanje, ter izboljšati vodstvene sposobnosti vodij in namestnikov vodij javnih izobraževalnih ustanov.

V okviru tega ukrepa se 5 000 učiteljev v nižjih in višjih srednjih šolah udeleži usposabljanja za pridobitev dodatne specializacije in spričeval za poučevanje študijskih področij velikega povpraševanja (zlasti fizike, kemije, matematike in digitalnega izobraževanja). Usposabljanja se organizirajo v obliki visokošolskih programov z dvema in štirimi meseci. Poleg tega se približno 3 000 vodij in namestnikov vodij javnih izobraževalnih ustanov udeleži specializiranega usposabljanja o upravljanju izobraževalnih ustanov. Učitelji in njihovi delodajalci sklenejo pogodbo o usposabljanju.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

C1.I4: Ustvarjanje novih prostorov za jasli

Cilj naložbe je povečati razpoložljivost storitev predšolske vzgoje z ustvarjanjem novih mest za jasli. Pričakuje se, da bo ta ukrep prispeval k višjim stopnjam zaposlenosti staršev, zlasti žensk, ter tako prispeval k enakosti spolov in socialni vključenosti. Ukrep temelji na nedavni raziskavi, ki je pokazala povpraševanje po 12 000 vrtcih poleg obstoječih in tistih, ki so trenutno v pripravi.

V skladu s tem ukrepom se na Madžarskem ustvari vsaj 3 593 novih jasli v popolnoma novih stavbah ali z razširitvijo obstoječih. Naložba vključuje tudi pomožno opremo in infrastrukturo, kot so oprema za učilnice, pohištvo, igrišča in parkirišča za kolesa. Pri gradnji novih stavb je potreba po primarni energiji vsaj 20 % manjša od zahteve za stavbe s skoraj ničelno porabo energije. Zaradi naložbe se na nova mesta vpiše vsaj 3 593 otrok.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025. 

C1.R4: Izboljšati vzdržnost pokojninskega sistema

Cilj reforme je spodbujati srednje- in dolgoročno fiskalno vzdržnost madžarskega pokojninskega sistema ter prispevati k podaljšanju delovne dobe, hkrati pa krepiti ustreznost pokojnin, izplačanih upokojencem z nižjimi dohodki. Reforma v potrebnem obsegu uvede samodejne izravnalne mehanizme v pokojninskem sistemu in druge spremembe parametrov.

Reformo sestavljajo:

a.Objava neodvisnega mednarodnega strokovnega poročila o možnostih politike za reševanje izzivov v zvezi z dolgoročno vzdržnostjo madžarskega pokojninskega sistema. Poročilo vsebuje diagnozo pokojninskega sistema in njegove finančne vzdržnosti ter konkretne predloge politike za zagotovitev srednje- in dolgoročne fiskalne vzdržnosti pokojninskega sistema z ustreznimi ukrepi na strani prihodkov in samodejnimi izravnalnimi mehanizmi ter z omejitvijo povečanja odhodkov za pokojnine kot deleža BDP do leta 2070 v primerjavi z zadnjimi projekcijami iz poročila o staranju prebivalstva, pri čemer se ohrani ustreznost, zlasti z obravnavanjem dohodkovnih neenakosti. 

b.Vladna priprava predloga politike za spremembo pokojninskega sistema. V okviru priprave se o predlogu politike posvetuje s socialnimi in gospodarskimi partnerji ter drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi, predstavi in obravnava v delovni skupini Odbora za ekonomsko politiko za staranje prebivalstva ter predloži v javno posvetovanje.

c.Vladna priprava zakonodajnega predloga za spremembo pokojninskega sistema skupaj s podrobno oceno učinka. Ocena učinka pokaže, kako zakonodajni predlog zagotavlja dolgoročno fiskalno vzdržnost pokojninskega sistema z ustreznimi ukrepi in morebitnimi samodejnimi izravnalnimi mehanizmi ter z omejevanjem povečanja odhodkov za pokojnine kot deleža BDP do leta 2070 v primerjavi z zadnjimi projekcijami iz poročila o staranju prebivalstva. Ocena učinka temelji na skupnih predpostavkah o makroekonomskih in demografskih projekcijah iz zadnjega poročila o staranju prebivalstva.

d.Začetek veljavnosti zakonodaje o spremembi pokojninskega sistema na podlagi vladnega zakonodajnega predloga.

Reforma se izvede do 31. marca 2025.

A.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
1	C1.R1 Razvoj konkurenčnega javnega izobraževanja z uporabo tehnologije 21. stoletja	cilj	Število digitalnih notesov, dobavljenih za učence ali učitelje		število	0	120 000	Q2	2022	V šolskih izobraževalnih ustanovah se kupi in dostavi vsaj 120 000 digitalnih notesnikov (standardnih in 2-in-1) za učence v devetem razredu (za učne namene), za učitelje (za namene poučevanja), za šole, ki razvijajo svoje računalniške učilnice, in za šolsko upravno središče (Klebersberg Központ). Prenosni računalniki se dostavijo v šolskem letu 2021/2022. Učenci morajo imeti prenosne računalnike do zaključka šolskega izobraževanja in jih nato predati novim kohortam. Delež učencev, ki prejmejo osebno napravo IKT, je najmanj 90-odstoten med prikrajšanimi učenci. Delež učiteljev, ki prejmejo osebno napravo IKT, je vsaj 90-odstoten med učitelji, ki se prijavijo za napravo v šolah z nadpovprečnim deležem prikrajšanih učencev, in med učitelji, ki so zaprosili za napravo, ki v treh šolskih letih pred šolskim letom 2021/2022 niso prejeli nobene osebne naprave IKT.
2	C1.R1 Razvoj konkurenčnega javnega izobraževanja z uporabo tehnologije 21. stoletja	mejnik	Razvoj strategije preverjanja premoženjskega stanja za dodelitev digitalnih prenosnih računalnikov učencem	Objava strategije				Q4	2022	Razvije in objavi se strategija preverjanja premoženjskega stanja za dodelitev digitalnih prenosnih računalnikov učencem. Strategija med drugim določa, da imajo učenci iz prikrajšanih okolij in brez digitalnega prenosnega računalnika največjo prednost pri sprejemanju take naprave.
3	C1.R1 Razvoj konkurenčnega javnega izobraževanja z uporabo tehnologije 21. stoletja	cilj	Delež učiteljev, ki uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije, v vsaj 40 % pouka		%	33	35	Q4	2023	Delež učiteljev v javnem izobraževanju, ki uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije v vsaj 40 % svojega pouka, se do 31. decembra 2023 poveča na vsaj 35 %. Izhodiščni podatki so za leto 2019 (vir: KIR-STAT).
4	C1.R1 Razvoj konkurenčnega javnega izobraževanja z uporabo tehnologije 21. stoletja	cilj	Število šolskih izobraževalnih ustanov, opremljenih s sodobnimi orodji in orodji za prikaz, ki razvijajo ustvarjalnost učencev in spretnosti za reševanje problemov		število	0	3 100	Q4	2024	Najmanj 3 100 šolskih izobraževalnih ustanov je opremljenih s sodobnimi prikazovalnimi orodji (interaktivnim panelom) in napravami, ki izboljšujejo ustvarjalnost učencev in spretnosti za reševanje problemov, kot so programirljivi roboti, programljiva mikrovezja in droni. Prednost ima opremljanje šol z velikim deležem prikrajšanih učencev.
5	C1.R1 Razvoj konkurenčnega javnega izobraževanja z uporabo tehnologije 21. stoletja	cilj	Število dodatnih digitalnih notesnikov za učence ali učitelje		število	120 000	579 000	Q2	2025	Ob upoštevanju strategije preverjanja premoženjskega stanja iz mejnika 2 se v javnih izobraževalnih ustanovah kupijo in zagotovijo dodatni digitalni prenosniki (standardni in 2-in-1) za uporabo učencev v petem razredu (šest v šolskem letu 2022/2023) in devetih razredih, za učitelje in šole za razvoj njihovih učilnic IT v šolskih letih 2022/2023, 2023/2024 in 2024/2025 v okviru štiriletnega programa. Do konca štiriletnega programa (šolsko leto 2024/2025) se v okviru tega ukrepa kupi in zagotovi vsaj 579 000 digitalnih prenosnih računalnikov, od katerih se vsaj 55 000 zagotovi učiteljem in najmanj 10 000 šolam za razvoj njihovih učilnic IT. Učenci morajo imeti prenosne računalnike do zaključka šolskega izobraževanja in jih nato predati novim kohortam.
6	C1.R1 Razvoj konkurenčnega javnega izobraževanja z uporabo tehnologije 21. stoletja	cilj	Delež učiteljev, ki uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije, v vsaj 40 % pouka		%	35	45	Q2	2026	Delež učiteljev v javnem izobraževanju, ki uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije v vsaj 40 % svojega pouka, se do 30. junija 2026 poveča na vsaj 45 %. Objavi se poročilo o oceni uporabe digitalnih rešitev v šolah s strani učiteljev in učencev. Poročilo med drugim uporablja podatke, ki jih je pripravil KIR-STAT o deležu učiteljev v javnem izobraževanju, ki uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije v svojih razredih, ter podatke iz raziskave OECD TALIS.
7	C1.I1 Izboljšanje dostopa do kakovostnega izobraževanja v nižjih srednjih šolah	mejnik	Kartiranje šolske mreže z namenom izbire šol za vključitev majhnih nižjih srednjih razredov v večje šole v sosednjih naseljih	Objava kartiranja				Q2	2023	Izvede se nacionalno kartiranje šolske mreže, da se opredelijo in izberejo šole za vključevanje majhnih nižjih srednjih razredov v večje šole v sosednjih naseljih. Kartiranje temelji na dokazih in ugotavljanju potreb ter se izvede ob posvetovanju z zainteresiranimi stranmi (zlasti učenci in njihovimi starši, učitelji, šolskim osebjem, skupnostmi in lokalnimi oblastmi), da se v okviru pilotne faze izberejo vsaj 5–10 šol nižjega sekundarnega izobraževanja, ki jih vzdržuje država in se vključijo v večje šole gostiteljice. V kartiranju se ocenijo vpliv vključevanja šol na sestavo učencev, tveganje segregacije, število učiteljev in osebja, uspešnost šole, učni rezultati, stopnje dokončanja šolanja, delež učencev z visokim tveganjem zgodnjega opuščanja šolanja, lokacija šol, šolski profili in pričakovane prihodnje potrebe v zvezi z demografskim razvojem. V zvezi z gostiteljskimi šolami se med drugim upoštevajo fizične lastnosti stavbe in njene infrastrukture. Kartiranje se objavi.
8	C1.I1 Izboljšanje dostopa do kakovostnega izobraževanja v nižjih srednjih šolah	cilj	Izvajanje pilotnih institucionalnih reorganizacij za vključevanje majhnih nižjih srednjih razredov v večje šole v sosednjih naseljih		število	0	5	Q3	2023	Nižji sekundarni razredi v vsaj petih šolah, ki jih vzdržuje država, se učinkovito vključijo v večje šole gostiteljice v sosednjih naseljih kot del pilotne faze. Izbrana šola gostiteljica vključuje nižje srednješolske razrede iz majhnih šol, kjer kakovostnega izobraževanja ni mogoče učinkovito zagotoviti. V šolah gostiteljicah je dovolj učiteljev in osebja, da lahko sprejmejo nove učence, učitelji in osebje pa se udeležijo usposabljanja na področju vključujoče pedagogike. Potrebe po prevozu na delo in stanovanjih, povezane z ukrepom, se ustrezno obravnavajo. Proces vključevanja ne sme povzročiti večje segregacije v šolah gostiteljicah. Šole gostiteljice ne delujejo kot internatske šole za nove učence.
9	C1.I1 Izboljšanje dostopa do kakovostnega izobraževanja v nižjih srednjih šolah	cilj	Izvajanje dodatnih institucionalnih reorganizacij za vključevanje majhnih nižjih srednjih razredov v večje šole v sosednjih naseljih		število	5	35	Q3	2025	Rezultati pilotnih institucionalnih reorganizacij ter ustrezna priporočila in smernice za izvajanje se vključijo v javno dostopno poročilo. Na podlagi poročila in kartiranja iz mejnika 7 se dodatni nižji sekundarni razredi v vsaj 30 šolah učinkovito vključijo v večje šole gostiteljice v sosednjih naseljih. Izbrane šole gostiteljice vključujejo nižje srednješolske razrede iz majhnih šol, kjer kakovostnega izobraževanja ni mogoče učinkovito zagotoviti. V šolah gostiteljicah je dovolj učiteljev in osebja, da lahko sprejmejo nove učence, učitelji in osebje pa se udeležijo usposabljanja na področju vključujoče pedagogike. Potrebe po prevozu na delo in stanovanjih, povezane z ukrepom, se ustrezno obravnavajo. Proces vključevanja ne sme povzročiti večje segregacije v šolah gostiteljicah. Šole gostiteljice ne delujejo kot internatske šole za nove učence.
10	C1.I2 Podpora izobraževanju študentov s posebnimi izobraževalnimi potrebami	mejnik	Evidentiranje potreb po izobraževanju učencev s posebnimi izobraževalnimi potrebami	Objava kartiranja s strani ministrstva, pristojnega za javno izobraževanje		0		Q2	2023	Na podlagi individualnih razvojnih načrtov šol se pripravi in objavi pregled potreb po opremi, storitvah in učiteljih s posebnim izobraževanjem.
11	C1.I2 Podpora izobraževanju študentov s posebnimi izobraževalnimi potrebami	cilj	Delež posebnih izobraževalnih ustanov, ki so prejele podporo za izobraževanje učencev s posebnimi izobraževalnimi potrebami		%	0	50	Q2	2026	Vsaj 50 % posebnih izobraževalnih ustanov, ki delujejo v šolskem letu 2025/2026, prejme podporo za izobraževanje učencev s posebnimi učnimi potrebami. Podpora se zagotovi učencem s posebnimi potrebami ali njihovi podporni mreži, vključno s starši, učitelji in pedagoškim osebjem, in po potrebi vključuje naslednje: (i) izboljšane storitve za učitelje/osebje in učence, zlasti okrepljeno podporo mobilnosti, najem opreme, storitve šolskega prevoza, usposabljanje, izmenjavo znanja in programe družbene sprejemljivosti, (ii) nakup fizične opreme in opreme za dostopnost IKT, razvojna orodja, posebno medicinsko in tehnično opremo, splošna in prilagojena električna vozila za zagotavljanje storitev.
12	C1.I2 Podpora izobraževanju učencev s posebnimi izobraževalnimi potrebami	cilj	Število učencev s posebnimi izobraževalnimi potrebami, ki so imeli koristi od izboljšanih storitev		število	0	45 000	Q3	2026	Vsaj 45 000 učencev s posebnimi učnimi potrebami bo imelo koristi od izboljšanih storitev iz cilja 11.
13	C1.I2 Podpora izobraževanju učencev s posebnimi izobraževalnimi potrebami	cilj	Število učiteljev s posebnim izobraževanjem, ki so se udeležili strokovnega usposabljanja na delovnem mestu		število	0	5 000	Q3	2026	Najmanj 5 000 učiteljev s posebnim izobraževanjem se udeleži posebnega usposabljanja (razvoj kompetenc, diagnostični postopki in uporaba posebnih orodij) in poklicnega razvoja, vključno zlasti z usposabljanjem za pridobitev posebnih pedagoških spretnosti za podporo učencem PUP.
14	C1.R2 Zmanjšanje tveganja segregacije v šolah	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje, ki določa zmanjšanje državne podpore osnovnim in nižjim srednjim šolam z majhnim deležem prikrajšanih učencev	Določbe zakonodaje o začetku veljavnosti				Q1	2023	Začetek veljavnosti zakonodaje za zmanjšanje državne podpore osnovnim in nižjim srednjim šolam (razredi od 1 do 8) z majhnim deležem prikrajšanih učencev. Zakonodaja vključuje določbe, v skladu s katerimi se državna podpora osnovnim in nižjim srednjim šolam (tako državnim kot nedržavnim šolam, ki prejemajo državna sredstva) v naseljih z več šolami (tj. naseljih z več kot eno šolo ali več kot eno šolsko zgradbo) zmanjša za 10 %, če je delež prikrajšanih učencev v teh šolah: I.več kot 20 odstotnih točk nižji od povprečnega deleža v naselju (na ravni lokalnih upravnih enot), v katerem se nahaja šola, kot je določen na začetku šolskih let 2023/2024 in 2024/2025; II.več kot 15 odstotnih točk nižji od povprečnega deleža v naselju (na ravni lokalnih upravnih enot), v katerem se nahaja šola, kot je določen na začetku šolskega leta 2025/2026 in naslednjih šolskih let. Zakonske določbe se uporabljajo od šolskega leta 2023/2024. Uporaba določb za posamezne šole se določi na začetku vsakega šolskega leta in najpozneje 15. oktobra. 10-odstotno zmanjšanje državne podpore se uporablja od 1. januarja v navedenem šolskem letu in za celotno koledarsko leto.
15	C1.R2 Zmanjšanje tveganja segregacije v šolah	mejnik	Poročilo o uporabi nove zakonodaje, ki določa zmanjšanje državne podpore osnovnim in nižjim srednjim šolam z majhnim deležem prikrajšanih učencev	Objava poročila s strani ministrstva, pristojnega za javno izobraževanje				Q4	2025	Objavi se poročilo, ki dokazuje, da je bila uporabljena nova zakonodaja, ki določa zmanjšanje državne podpore osnovnim in nižjim srednjim šolam (razredi od 1 do 8) z majhnim deležem prikrajšanih učencev. V poročilu so predstavljeni začetni rezultati izvajanja v zadevnih šolah v šolskih letih 2023/2024 in 2024/2025 ter na začetku šolskega leta 2025/2026, pa tudi učinek v smislu porazdelitve prikrajšanih učencev v naseljih, kjer imajo te šole sedež (vključno z okoliškimi naselji). Poročilo lahko vključuje priporočila za izboljšanje pravnega okvira in povečanje njegove učinkovitosti pri zmanjševanju tveganja segregacije v osnovnih in nižjih srednjih šolah.
16	C1.R3 Povečanje privlačnosti učiteljskega poklica	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje za zvišanje plač učiteljev v javnem izobraževalnem sistemu na vsaj 80 % povprečne plače diplomantov s terciarno izobrazbo	Določbe zakonodaje o začetku veljavnosti				Q1	2023	Veljati začne zakon, ki določa, da povprečna plača učiteljev v javnem izobraževalnem sistemu (vsi učitelji v javnem izobraževalnem sistemu s terciarno izobrazbo, kot je opredeljeno v zakonu o javnem izobraževanju, razen poklicnega izobraževanja) do 1. januarja 2025 doseže vsaj 80 % povprečne plače diplomantov terciarnega izobraževanja in se vsaj do 31. decembra 2030 ohrani na ravni vsaj 80 % povprečne plače diplomantov terciarnega izobraževanja. Zakon vsebuje tudi določbe, v skladu s katerimi je od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2030 plača učiteljev v spodaj navedenih kategorijah višja za vsaj 12,5 % plače učiteljev z enakimi kvalifikacijami in izkušnjami, ki niso vključeni v te kategorije: -učitelji, ki delajo v prikrajšanih naseljih, kot so opredeljeni v vladnem odloku št. 105/2015 o razvrstitvi lokalnih oblasti upravičenk in pogojih razvrstitve ter sklepu vlade št. 1057/2021. (II. 19.) o programu za dohitevanje; -učitelji, ki delajo v šolah z najmanj 10-odstotnim deležem prikrajšanih učencev in v svojih pedagoških programih opredeljujejo posebne pedagoške metode za vključujoče izobraževanje (vir: KIR). Zakon vključuje tudi določbe, v skladu s katerimi je letno povišanje plač za učitelje na začetni ravni (gyakornok) od 1. januarja 2023 in vsaj do 31. decembra 2030 vsaj enako povprečnemu letnemu zvišanju plač za vse učitelje v sistemu javnega izobraževanja. Letna povečanja se uporabljajo retroaktivno od 1. januarja zadevnega leta.   Osnutek zakona je med pripravo predmet smiselnega socialnega dialoga z največjimi sindikati učiteljev.
17	C1.R3 Povečanje privlačnosti učiteljskega poklica	cilj	Povprečna plača učiteljev v javnem izobraževalnem sistemu v letu 2023 glede na povprečno plačo diplomantov s terciarno izobrazbo		%	59	64,7	Q2	2023	Povprečna plača učiteljev v javnem izobraževalnem sistemu (vsi učitelji s terciarno diplomo v javnem izobraževalnem sistemu, kot je opredeljen v zakonu o javnem izobraževanju, razen poklicnega izobraževanja) znaša vsaj 64,7 % povprečne plače diplomantov terciarnega izobraževanja v primerjavi z 59 % leta 2022. Zvišanje povprečne plače učiteljev za leto 2023 se določi na podlagi podatkov o realizaciji za povprečne plače diplomantov s terciarno izobrazbo v letu 2022 (kot jih je objavil madžarski statistični urad) in uradnih napovedi ministrstva za finance za rast plač v nacionalnem gospodarstvu za leto 2023. Posledično povišanje plač učiteljev se uporablja retroaktivno od 1. januarja 2023.
18	C1.R3 Povečanje privlačnosti učiteljskega poklica	cilj	Povprečna plača učiteljev v javnem izobraževalnem sistemu v letu 2024 glede na povprečno plačo diplomantov s terciarno izobrazbo		%	64,7	71,8	Q2	2024	Povprečna plača učiteljev v javnem izobraževalnem sistemu (vsi učitelji s terciarno diplomo v javnem izobraževalnem sistemu, kot je opredeljen v zakonu o javnem izobraževanju, razen poklicnega izobraževanja) znaša vsaj 71,8 % povprečne plače diplomantov terciarnega izobraževanja v primerjavi z vsaj 64,7 % leta 2023. Zvišanje povprečne plače učiteljev za leto 2024 se določi na podlagi podatkov o realizaciji za povprečne plače diplomantov s terciarno izobrazbo v letu 2023 (kot jih je objavil madžarski statistični urad) in uradnih napovedi ministrstva za finance za rast plač v nacionalnem gospodarstvu za leto 2024. Posledično povišanje plač učiteljev se uporablja retroaktivno od 1. januarja 2024.
19	C1.R3 Povečanje privlačnosti učiteljskega poklica	cilj	Povprečna plača učiteljev v javnem izobraževalnem sistemu leta 2025 glede na povprečno plačo diplomantov s terciarno izobrazbo		%	71,8	80	Q2	2025	Povprečna plača učiteljev v javnem izobraževalnem sistemu (vsi učitelji s terciarno diplomo v javnem izobraževalnem sistemu, kot je opredeljen v zakonu o javnem izobraževanju, razen poklicnega izobraževanja) znaša vsaj 80 % povprečne plače diplomantov terciarnega izobraževanja v primerjavi z vsaj 71,8 % leta 2024. Zvišanje povprečne plače učiteljev za leto 2025 se določi na podlagi podatkov o realizaciji za povprečne plače diplomantov s terciarno izobrazbo v letu 2024 (kot jih je objavil madžarski statistični urad) in uradnih napovedi ministrstva za finance za rast plač v nacionalnem gospodarstvu za leto 2025. Posledično povišanje plač učiteljev se uporablja retroaktivno od 1. januarja 2025.
20	C1.R3 Povečanje privlačnosti učiteljskega poklica	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje, ki določa zvišanje plač za učitelje na začetni ravni za leto 2025	Določbe zakonodaje o začetku veljavnosti				Q2	2025	Veljati začne zakonodaja, ki določa, da je povišanje plač za učitelje na začetni ravni (gyakornok) za leto 2025 za 10 odstotnih točk višje od povprečnega povišanja plač za vse učitelje v sistemu javnega izobraževanja leta 2025.
21	C1.R3 Povečanje privlačnosti učiteljskega poklica	mejnik	Povišanje plač za učitelje, ki delajo v prikrajšanih naseljih, učitelje, ki delajo v šolah z najmanj 10-odstotnim deležem prikrajšanih učencev, in učitelje na začetni ravni	Poročilo o uporabi zvišanja plač				Q2	2026	Pripravi se poročilo, ki prikazuje uporabo zvišanja plač iz mejnikov 16 in 20 v obdobju 2023–2026 za učitelje, ki delajo v prikrajšanih naseljih, učitelje, ki delajo v šolah z najmanj 10-odstotnim deležem prikrajšanih učencev, in opredelitev posebnih pedagoških metod za vključujoče izobraževanje v svojih pedagoških programih ter za učitelje na začetni ravni.
22	C1.I3 Usposabljanje učiteljev in izboljšanje vodstvenih sposobnosti vodij institucij	cilj	Število vodij in namestnikov vodij javnih izobraževalnih ustanov, ki so sodelovali pri stalnem strokovnem razvoju		število	0	3 000	Q2	2026	Vsaj 3 000 vodij in namestnikov vodij javnih izobraževalnih ustanov sodeluje pri stalnem strokovnem razvoju, da bi izboljšali svoje digitalne in upravljavske spretnosti.
23	C1.I3 Usposabljanje učiteljev in izboljšanje vodstvenih sposobnosti vodij institucij	cilj	Število učiteljev iz javnih izobraževalnih ustanov, ki so sodelovali pri stalnem strokovnem razvoju		število	0	5 000	Q2	2026	Na podlagi predhodnega posvetovanja z učitelji, ki je potekalo prek obstoječih organizacij za usklajevanje javnega izobraževanja (nacionalni svet za javno izobraževanje, strateška okrogla miza za javno izobraževanje), vsaj 5 000 učiteljev v nižjih in višjih srednjih šolah sodeluje pri stalnem strokovnem razvoju, da bi pridobili dodatno specializacijo in spričevalo za poučevanje študijskih področij v velikem povpraševanju.
24	C1.I4 Ustvarjanje novih prostorov za jasli	cilj	Število otrok, vpisanih v novonastale jasli		število	0	500	Q4	2024	V nova jasli, ustvarjena s podporo iz načrta za okrevanje in odpornost, se vpišejo vsaj 500 otrok.
25	C1.I4 Ustvarjanje novih prostorov za jasli	cilj	Število dodatnih otrok, vpisanih v novonastale jasli		število	500	3 593	Q4	2025	Vsaj 3 593 otrok se vpiše v nova jasli, ustvarjena s podporo iz načrta za okrevanje in odpornost. Ukrep nameni vsaj 70 % dodeljenih sredstev za gradnjo novih stavb in vsaj 11 % za energijsko učinkovito prenovo infrastrukture. Merila za upravičenost določajo, da je potreba po primarni energiji v vseh novih stavbah vsaj 20 % manjša od zahteve za stavbe s skoraj ničelno porabo energije.
26	C1.R4 Izboljšati vzdržnost pokojninskega sistema	mejnik	Poročilo neodvisnega mednarodnega strokovnjaka o možnostih politike za reševanje izzivov v zvezi z dolgoročno vzdržnostjo madžarskega pokojninskega sistema	Objava poročila				Q4	2023	Neodvisni ponudnik s splošno priznanim strokovnim znanjem (na podlagi skupnih predpostavk in napovedi zadnjega skupnega poročila Evropske komisije in Odbora za ekonomsko politiko o staranju prebivalstva) pripravi neodvisno mednarodno strokovno poročilo o možnostih politike za reševanje dolgoročnih izzivov glede trajnosti. V poročilu: (1) zajemajo javni pokojninski steber pokojninskega sistema, trga dela in, v potrebnem obsegu, politike zaposlovanja in davčne politike, ki so pomembne za podaljšanje delovne dobe. Zajema tako nove udeležence kot obstoječe ponudnike; (2) zagotoviti diagnozo pokojninskega sistema in njegove finančne vzdržnosti; (3) predložila konkretne predloge politike (ki se med drugim osredotočajo na podaljšanje delovne dobe, vključno s povezovanjem zakonsko določene upokojitvene starosti s pričakovano življenjsko dobo in zvišanjem dejanske upokojitvene starosti s spodbudami za spodbujanje daljše delovne dobe in kazni za predčasno upokojitev, hkrati pa obravnavajo tudi dohodkovne neenakosti med upokojenci (ob upoštevanju najboljših praks v državah članicah EU)); (4) zagotovi dolgoročno in srednjeročno vzdržnost pokojninskega sistema z ustreznimi ukrepi na strani prihodkov in samodejnimi izravnalnimi mehanizmi ter z omejitvijo povečanja napovedanih odhodkov za pokojnine kot deleža BDP do leta 2070 v primerjavi s projekcijami iz poročila o staranju prebivalstva za leto 2021, hkrati pa ohrani ustreznost, zlasti z obravnavanjem dohodkovnih neenakosti; (5) zagotoviti oceno učinka (z vidika trajnosti, neenakosti in ustreznosti) navedenih predlogov politike. Poročilo se objavi.
27	C1.R4 Izboljšati vzdržnost pokojninskega sistema	mejnik	Priprava predloga politike za spremembo pokojninskega sistema	Predlog vladne politike za reformo in posvetovanja				Q2	2024	Vlada na podlagi ugotovitev iz poročila iz mejnika 26 pripravi predlog politike, v katerem predstavi predlagane možnosti reforme. Politični predlog je: (1) – potrdi vlada s sklepom vlade; (2) – posvetovanje s socialnimi in gospodarskimi partnerji ter drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi, med drugim z nacionalnim ekonomsko-socialnim svetom in svetom starejših; (3) – sprejel in razpravljal v delovni skupini Odbora za ekonomsko politiko za staranje prebivalstva; (4) – predloženo v javno posvetovanje.
28	C1.R4 Izboljšati vzdržnost pokojninskega sistema	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje, ki spreminja pokojninski sistem	Določbe zakonodaje o začetku veljavnosti				Q1	2025	Zakonodaja za spremembo pokojninskega sistema na podlagi vladnega zakonodajnega predloga začne veljati. Zakonodaja: (a) spodbujanje srednje- in dolgoročne fiskalne vzdržnosti; (b) okrepi ustreznost pokojnin, izplačanih upokojencem z nižjimi dohodki; (c) prispeva k podaljšanju delovne dobe; ter (d) v potrebnem obsegu uvesti samodejne izravnalne mehanizme v pokojninskem sistemu in druge spremembe parametrov. Zakonodajni predlog vlade za tak akt upošteva rezultate posvetovanj in mu je priložena podrobna ocena učinka. V oceni učinka se na podlagi vladnega zakonodajnega predloga prikaže, kako se zagotavlja dolgoročna vzdržnost pokojninskega sistema z ustreznimi ukrepi in morebitnimi samodejnimi izravnalnimi mehanizmi ter z omejevanjem povečanja predvidenih odhodkov za pokojnine kot deleža BDP do leta 2070 v primerjavi z zadnjimi projekcijami iz poročila o staranju prebivalstva. Ocena učinka temelji na skupnih predpostavkah o makroekonomskih in demografskih projekcijah iz zadnjega poročila o staranju prebivalstva.

B. KOMPONENTA 2: VISOKOKVALIFICIRANA IN KONKURENČNA DELOVNA SILA

Ta komponenta madžarskega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k posodobitvi sistemov poklicnega in visokošolskega izobraževanja. Obravnava izzive zelenega in digitalnega prehoda z izvajanjem rešitev za energijsko učinkovitost in digitalno opremo v stavbah v visokošolskih in poklicnih izobraževalnih ustanovah. Komponenta obravnava tudi izzive, povezane z razvojem znanj in spretnosti ter ravnmi raziskav in inovacij, s spodbujanjem raziskovalnih projektov med podjetji in univerzami. Ukrepi v tej komponenti so pomembni za okrevanje gospodarstva in krepitev odpornosti na krize v prihodnosti.

Osrednji cilj te komponente je okrepiti delovno silo in z njo povezane ustanove za usposabljanje glede na sedanje in morebitne nove krize ter izboljšati socialno-ekonomsko okolje na Madžarskem. V ta namen je cilj komponente (i) ustvariti konkurenčen visokošolski sistem; (ii) prispevajo k večji razpoložljivosti kvalificiranih delavcev; ter (iii) podpora ekosistemu za znanost, inovacije in usposabljanje.

Komponenta podpira obravnavanje priporočil za posamezne države za spodbujanje naložb in reform na področju raziskav in inovacij ter zelenih in digitalnih znanj in spretnosti (priporočilo 5 za posamezno državo iz leta 2022); osredotočanje naložb na zeleni in digitalni prehod ter na digitalno infrastrukturo šol (priporočilo 2 za posamezno državo v letu 2020); ter osredotočanje ekonomske politike, povezane z naložbami, na raziskave in inovacije (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

B.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

C2.R1: Posodobitev visokošolskih programov

Cilj reforme je posodobiti visokošolsko izobraževanje z vključitvijo bolj v prakso usmerjenih elementov v zahteve po usposabljanju. Osredotoča se na vzpostavitev usposabljanja in infrastrukturnega sodelovanja z ustanovami za poklicno usposabljanje in inovacije na nekaterih področjih ter na krepitev sistema izpopolnjevanja in preusposabljanja v visokošolskem izobraževanju v skladu z zahtevami trga dela.

V okviru ukrepa se pregleda in spremeni več predpisov, med drugim o upravljanju intelektualne lastnine in operativnih pravilih izpitnih centrov v Zakonu o poklicnem usposabljanju, o določitvi opravljanja izpitnih nalog v izpitnih centrih, o usposabljanju učiteljev na delovnem mestu in o digitalnih usposabljanjih (e-učenje, učenje na daljavo, kombinirana vrsta), ki zajemajo usposabljanje odraslih in izobraževanje odraslih. Pri posodobitvi študijskih področij in reviziji zakonodaje se upoštevajo potrebe trga dela, povezane z zelenimi in digitalnimi znanji in spretnostmi. Rezultat reforme bo posodobitev 15 visokošolskih študijskih področij, kot so pravo in javna uprava, ekonomija, medicina in zdravstvo, kmetijstvo, umetnost in naravoslovje. Reforma temelji na poročilu, v katerem so opredeljeni predpisi, ki bodo pregledani za področja visokošolskega študija. To poročilo skupaj pripravijo madžarski akreditacijski odbor, madžarska konferenca rektorjev in organ za izobraževanje, pri čemer po potrebi sodelujejo visokošolske ustanove. Značilnosti posodobljene strukture usposabljanja se v okviru reforme razširjajo med zainteresiranimi stranmi in ciljnimi skupinami.

Reforma se izvede do 31. decembra 2023.

C2.I1: Institucionalne inovacije in okrepljene dejavnosti v visokošolskem izobraževanju

Cilj naložbe je razviti vsebino učenja na daljavo, sistem upravljanja usposabljanja in tečaje usposabljanja odraslih v visokošolskih ustanovah, ki zagotavljajo potrdila o mikrodokazilu. Mikrodokazilo je dokaz učnih izidov, ki jih je učenec pridobil po kratki učni izkušnji in ki so bili ocenjeni na podlagi preglednih standardov. To dokazilo je v obliki overjene listine, na kateri so navedeni ime imetnika, doseženi učni izidi, metoda ocenjevanja, organ, ki je podelil listino, in po potrebi raven ogrodja kvalifikacij in pridobljene kreditne točke. Mikrodokazila so v lasti učenca, se lahko delijo, so prenosljiva, se lahko združijo v večja dokazila ali kvalifikacije ter zagotavljajo kreditne točke evropskega sistema prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS). Temeljijo na zagotavljanju kakovosti v skladu z dogovorjenimi standardi.

V okviru tega ukrepa se razvije 19 programov mikrodokazil, ki se začnejo uporabljati v visokošolskih ustanovah. Pri novih mikrodokazilih se upoštevajo potrebe gospodarstva. Mikrodokazila se razvijejo v skladu z opredelitvijo in evropskimi standardnimi elementi za opis mikrodokazil iz Priporočila Sveta z dne 25. maja 2022 o evropskem pristopu k mikrodokazilom za vseživljenjsko učenje in zaposljivost. Zaradi naložbe vse večje število študentov/oseb prejme potrdila o mikrodokazilu in sodeluje v programih za razvoj digitalnih znanj in spretnosti, ki jih izvajajo visokošolske institucije. Vsaj 600 oseb, ki se ukvarjajo z dejavnostmi usposabljanja odraslih v zadevnih visokošolskih ustanovah, pridobi mikrodokazila s kreditnimi točkami ECTS. Poleg tega se razvije vsaj 1 800 digitalnih učnih vsebin, vključno z učnim gradivom, skriptami, podkasti, posnetki zaslona, videoposnetki, kvizi, referenčnim gradivom, računalniškimi vsebinami, spletnimi vsebinami, digitalnimi igrami itd. V okviru tega ukrepa vsaj 34 000 učencev in osebja (vključno z učitelji) vključenih visokošolskih ustanov sodeluje v programih za razvoj digitalnih spretnosti, kompetenc in znanja. Zlasti usposabljanje učiteljev se osredotoča na znanja in spretnosti za uporabo digitalnih orodij za poučevanje in razvoj digitalnih učnih vsebin.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

C2.I2: Posodobitev infrastrukture in digitalizacija v visokošolskih ustanovah

Cilj naložbe je povečati privlačnost visokošolskih institucij ter podpreti zeleni in digitalni prehod s posodobljeno infrastrukturo, digitalizacijo in dejavnostmi za razvoj zmogljivosti.

Naložbo sestavljajo:

(i) prenova visokošolskih ustanov za energijsko učinkovitost, s katero se v povprečju doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije;

(ii) gradnjo novih stavb za visokošolske ustanove, v katerih je povpraševanje po primarni energiji vsaj 20 % manjše od zahteve za stavbe s skoraj ničelno porabo energije;

(iii) nakup in namestitev digitalne opreme v visokošolskih ustanovah, kot so interaktivne bele plošče ali veliki zasloni na dotik, prenosni računalniki, digitalni notesniki, osebni računalniki, multimedijski studii, multimedijske in/ali interaktivne naprave, ki podpirajo digitalni sistem poučevanja/učenja/učenja, orodja IKT, potrebna za razvoj/strukturirano zbiranje e-učnega gradiva, shranjevanje, razvrščanje in dostopnost vsebin, v skladu z direktivo EU FAIR (Findable (podatke je mogoče najti), Accessible (do njih je mogoče dostopati), Interoperable (so interoperabilni), Reusable (jih je mogoče vnovič uporabiti), sistemi, ki se uporabljajo za radiodifuzijo izobraževalnih, komunikacijskih in sodelovalnih sistemov, ki podpirajo digitalno izobraževanje, multimedijski sistem shranjevanja, spletni katalog, ki zagotavlja možnost iskanja po digitalnih vsebinah in dostopnost do njih, licence za izobraževalno programsko opremo, zaprt sistem upravljanja usposabljanja za učenje na daljavo in povezane licence za sistem urejanja učnih načrtov, sistemi za storitve v oblaku;

(iv) dejavnosti za razvoj zmogljivosti, vključno z organizacijo usposabljanj, konferenc in dejavnosti za razvoj znanj in spretnosti; opremljanje delavnic in laboratorijev za namene učenja; razvoj osnovnih zmogljivosti, laboratorijev za znanja in spretnosti, jezikovnih tečajev in usposabljanja o kompetencah na podlagi potreb univerz.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

C2.I3: Razvoj digitalnih učnih načrtov za poklicno izobraževanje in usposabljanje

Cilj naložbe je prispevati k razpoložljivosti kvalificirane delovne sile z zagotavljanjem digitalnega izobraževanja vsem učencem, ki se poklicno izobražujejo in usposabljajo.

Na podlagi naložbe se pripravi vsaj 75 digitalnih učnih gradiv za poklicno izobraževanje in usposabljanje, povezano s posebnimi poklici, in vsaj 13 000 učencev (posameznih uporabnikov), ki so vključeni v poklicno izobraževanje in usposabljanje ali se udeležujejo izobraževanja odraslih v ustreznih poklicih, ima dostop do tega digitalnega učnega gradiva. Digitalno učno gradivo se pripravi v sektorjih, ki niso pod nadzorom ministrstva za kulturo in inovacije, v skladu s členom 45(1) vladne uredbe 12/2020. (II. 7.).

Naložba se izvaja z razpisom za projekte za razvoj digitalnih učnih načrtov, ki ga objavi nacionalni urad za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

C2.I4: Infrastruktura za poklicno izobraževanje in usposabljanje za 21. stoletje

Cilj naložbe je spodbujati energijsko učinkovitost, izvesti splošne izboljšave infrastrukture in izboljšati digitalizacijo centrov za poklicno usposabljanje. Izboljšana stavbna in digitalna infrastruktura poklicnih šol ustvarja tudi boljše učno okolje za učence, kar naj bi koristilo njihovim učnim rezultatom.

Naložba vključuje energijsko učinkovito prenovo in nakup opreme IKT za vsaj 16 izbranih centrov za poklicno izobraževanje in usposabljanje. Vključuje tudi druge izboljšave infrastrukture v teh centrih, kot so opremljanje delavnic, obnova učnih prostorov in nakup učnega gradiva, orodij in pohištva. Izbira centrov temelji na objektivnih in preglednih merilih, vključno s povpraševanjem na trgu dela na določenem gospodarskem območju, statusom infrastrukture in premoženja centrov za poklicno usposabljanje, tem, ali so centri v prikrajšanih regijah, deležem prikrajšanih študentov ter povezavami in skladnostjo s prejšnjimi programi. S programom prenove energijske učinkovitosti se v povprečju doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije ali vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

C2.I5: Razvoj osrednjega centra za izpite

Cilj naložbe je ustanovitev osrednjega izpitnega centra v Budimpešti, da se ustvarijo pogoji za visokokakovostne strokovne izpite v nekaterih poklicih, za katere mreža izpitnih centrov ne zagotavlja ustrezne ozemeljske pokritosti na regionalni ravni.

Ta naložba zajema dokončanje osrednjega centra za izpite, prek katerega se organizirajo preverjanja za vsaj 30 poklicev in poklicne kvalifikacije. Ukrep vključuje prenovo stavbe centra, vključno z izboljšanjem energijske učinkovitosti, drugimi prenovami stavb ter preoblikovanjem in opremljanjem učilnic, prostorov za preglede, delavnic in servisnih sob.

S prenovo energijske učinkovitosti se v povprečju doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije ali vsaj 30-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Center za preverjanje znanja se razvije kot mesto, ki je ločeno od centrov za poklicno izobraževanje in usposabljanje.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

C2.I6: Ustanovitev nacionalnih raziskovalnih in razvojnih laboratorijev

Cilj naložbe je ustanoviti dodatne nacionalne raziskovalne in razvojne laboratorije, da bi okrepili inovacijski ekosistem v državi. Ti nacionalni laboratoriji so formalizirani raziskovalni konzorciji, vključno z univerzami, raziskovalnimi inštituti in drugimi javnimi akterji (kot sta nacionalni urad za varnost prehranske verige in madžarska meteorološka služba), ki se ustanovijo z namenom izvajanja raziskav in objavljanja študij na ustreznih raziskovalnih področjih.

Ukrep zajema ustanovitev nacionalnih laboratorijev, ki vključujejo nepovratna sredstva za raziskave, nakup opreme in infrastrukturni razvoj. Nacionalni laboratoriji pokrivajo ustrezna raziskovalna področja za zeleni/digitalni prehod in socialno-ekonomske izzive Madžarske ter so organizirani na tematskih področjih varne družbe in okolja; zdravje; industrija in digitalizacija. Ta tematska področja vključujejo teme, kot so energija iz obnovljivih virov, podatkovno vodeno zdravje, farmacevtske raziskave in razvoj, zanesljiva oskrba z vodo, umetna inteligenca in avtonomni sistemi. Raziskovalni projekti laboratorijev in z njimi povezane pogodbe (vključno s pogodbami o zaposlitvi za raziskovalce in drugo vključeno osebje) imajo določen čas, ki ne sme biti daljši od 30. junija 2026.

Ukrep vključuje objavo poročila o uspešnosti teh nacionalnih laboratorijev, ki ga pripravi nacionalna agencija za raziskave, razvoj in inovacije. Poročilo vključuje informacije o (i) dejavnostih in rezultatih laboratorijev na področju raziskav, na katerih so bili dejavni, vključno z globalnim izzivom, ki so ga obravnavali na nacionalni ravni, (ii) sestavi konzorcijev (javnih in zasebnih partnerjev) in (iii) o tem, kako so ti nacionalni laboratoriji prispevali h krepitvi madžarskega inovacijskega ekosistema.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

B.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

C. KOMPONENTA 3: ZMANJŠEVANJE ZAOSTANKA NASELIJ

Ta komponenta madžarskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava socialno-ekonomske in teritorialne izzive, ki jih je pandemija COVID-19 še povečala, zlasti v najrevnejših naseljih, ter obravnava vprašanja, kot so pomanjkanje dostopa do trga dela in javnih storitev, pomanjkanje zdravstvenih delavcev in splošneje revščina.

Glavni cilj te komponente je zagotavljanje osnovnih storitev prebivalcem 300 najbolj prikrajšanih naselij na Madžarskem (kot so opredeljena v sklepu vlade št. 1404/2019 (VII.05.) in sklepu vlade št. 1057/2021). (II.19.) s celostnim ukrepanjem socialne politike. Področje uporabe ukrepov v tej komponenti je sestavni del širšega programa za reševanje sporov. Komponenta prispeva k stanovanjskemu delu načela 19 evropskega stebra socialnih pravic in načelu 20 o dostopu do osnovnih storitev.

V ta namen je cilj komponente (i) zgraditi in prenoviti socialna stanovanja za izboljšanje dostopa do ustreznih stanovanjskih razmer; (ii) vzpostavitev socialnih sončnih elektrarn; (iii) spodbujajo zaposlovanje in razvoj znanj in spretnosti na podlagi lokalnih posebnosti ter krepitev lokalne gospodarske kulture; in (iv) doseganje boljših učnih rezultatov s pedagoško politiko, usmerjeno v skupnost.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države o izboljšanju ustreznosti socialne pomoči in zagotavljanju dostopa do osnovnih storitev, kakovostnega izobraževanja in ustreznih stanovanj za vse (priporočili za posamezno državo 2 v letu 2020 in 3 v letu 2022), o zagotavljanju vključevanja najbolj ranljivih skupin na trg dela (priporočili za posamezne države 2 v letu 2019 in 3 v letu 2022) ter o osredotočanju naložb na zeleni in digitalni prehod (priporočili za posamezne države 3 v letu 2020 in 6 v letu 2022).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

C.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

C3.R1: Ustvarjanje okvirnih pogojev za učinkovito celostno podporo najbolj prikrajšanim naselbinam

Cilj ukrepa je podpreti učinkovito in pregledno izvajanje programa za zmanjševanje zaostanka naselij, katerega cilj je razviti najbolj prikrajšana naselja na Madžarskem in obravnavati ključne socialno-ekonomske izzive njihovih prebivalcev.

Ukrep je sestavljen iz dveh ukrepov za vzpostavitev okvirnih pogojev za izvajanje in spremljanje programa poravnav ulova. Prvič, nevladne organizacije, ki izvajajo različne elemente programa, se izberejo s preglednim postopkom, ki temelji na merilih, povezanih s poklicnimi izkušnjami, sposobnostmi in dosežki. Poslovnik se objavi na posebnem spletnem mestu Programa. Drugič, ustanovi se tematski nadzorni odbor za program za zmanjševanje zaostanka naselij, ki bo pregledal rezultate in pripravil priporočila za nadaljnje povečanje učinkovitosti programa. Pregled odbora za spremljanje zajema ustrezne intervencije iz nacionalnih virov in virov financiranja EU (vključno z elementi ESS+ in ESRR), ki podpirajo cilje programa v 300 najbolj prikrajšanih naseljih. V ta namen v odbor za spremljanje spadajo pristojna ministrstva in organi, predstavniki občin, organizacije civilne družbe, ki se ukvarjajo s socialnim vključevanjem in vključevanjem Romov. Organizacije civilne družbe se izberejo na podlagi poklicnih izkušenj, sposobnosti in zaslug. Odbor za spremljanje se sestaja redno, vsaj vsako četrtletje. Njegovi dokumenti, vključno z zapisniki, se objavijo na posebnem spletnem mestu programa.

Reforma se izvede do 31. marca 2023.

C3.I1: Gradnja in obnova socialnih stanovanj, izboljšanje stanovanjskih razmer

Cilj naložbe je izboljšati kakovost življenja in stanovanjske pogoje ljudi, ki živijo v najbolj prikrajšanih občinah, izbranih v okviru programa za zmanjševanje zaostanka naselij, ter zmanjšati stanovanjsko revščino v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic.

Ukrep zajema nakup in obnovo vsaj 1 600 stanovanj ter gradnjo 400 novih hiš in njihovo oddajo v najem kot socialna stanovanja. Gradnja novih hiš poteka čim bolj centralno v občini, da se uporabijo razpadajoče hiše in prazne zemljiške parcele. Socialna stanovanja se ne zagotavljajo na odročnih območjih ali zunaj poselitvenega območja občine. Nove in prenovljene hiše za socialne namene se lahko v manjšini primerov namestijo zunaj ciljnih občin, in sicer na nesegregiranih območjih z boljšim dostopom do zaposlitve in storitev, vendar se v teh primerih socialna stanovanja dodelijo ljudem, ki živijo v 300 ciljnih občinah, ki lahko zaprosijo za najemna stanovanja na podlagi javnega razpisa in se lahko prostovoljno preselijo v stanovanje zunaj svojega naselja.

Kot del ukrepa se pripravi in objavi intervencijski načrt. Ta načrt zagotavlja smernice za izbiro stanovanj, ki jih je treba prenoviti, in novih socialnih hiš, ki jih je treba zgraditi. Načrt upošteva raziskave, izvedene za opredelitev potreb, izbira projektov pa preprečuje nadaljnja tveganja segregacije in obstoječa tveganja segregacije.

Obnovitvena dela vključujejo ukrepe, kot so obnova vsaj ene ogrevalne sobe in ene kopalnice na stanovanje ter priprava varnih zbirnih mest za električno energijo, stavbnih ograj, nadzor glodavcev in uporaba insekticidov. Ta stanovanja po prenovi in na novo zgrajena stanovanja so v lasti organizacij, ki izvajajo program za zmanjševanje zaostanka naselij najmanj 20 let, upravlja pa jih agencija za socialna stanovanja na podlagi pogodbe o izvajanju javne službe. Agencija za socialna stanovanja, ki se izbere z odprtim razpisom, dodeli stanovanje upravičenim najemnikom v obliki najete nepremičnine prek sistema javnega razpisa. Nove stavbe izpolnjujejo zahteve za stavbe s skoraj ničelno porabo energije.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

C3.I2: Proizvodnja in uporaba energije iz obnovljivih virov v prikrajšanih občinah

Cilj naložbe je gradnja fotovoltaičnih elektrarn v najbolj prikrajšanih občinah ali v njihovi bližini, izbranih v okviru programa za zmanjševanje zaostanka naselij. Proizvodna zmogljivost je vsaj 20 let v lasti organizacij, ki izvajajo program za zmanjševanje zaostanka naselij. Neto prihodek, ki ga ustvarijo nove elektrarne, se uporabi za financiranje različnih socialnih transferjev v naravi za gospodinjstva, ki živijo v energijski revščini, zlasti družine z otroki, mlajšimi od treh let, kot je vsaj en ogrevan prostor z električnim ogrevanjem. Družine se izberejo z odprtim izbirnim postopkom. Zaradi teh naložb naj bi se življenjske razmere gospodinjstev z nizkimi dohodki izboljšale. Poleg tega bo novo električno ogrevanje nadomestilo ogrevanje na fosilna goriva, zato se pričakuje, da bo ukrep izboljšal tudi kakovost zraka v ciljnih naseljih.

Če zmogljivost omrežja ne omogoča izvedbe naložbe na upravnem območju ciljnih občin, se lahko fotovoltaične elektrarne gradijo tudi zunaj ciljnih občin, če je to tehnično upravičeno, pod pogojem, da se ustvarjeni prihodki uporabijo za subvencioniranje ogrevanja gospodinjstev v ciljnih občinah.

Rezultat naložbe je namestitev zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v višini vsaj 25 000 kWp, da se podprejo letne potrebe vsaj 5 000 ranljivih družin po električni energiji.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

C3.I3: Spodbujanje zaposlovanja ter razvoja znanj in spretnosti na podlagi lokalnih posebnosti

Cilj ukrepa je spodbujati lokalni gospodarski razvoj in ustvariti lokalne gospodarske strukture, osredotočene na prebivalce 300 najbolj prikrajšanih občin. To bi moralo prispevati k zmanjšanju ranljivosti na trgu dela ljudi, ki živijo v teh naseljih, povečanju njihovega vključevanja na trg dela in izboljšanju zaposlitvenih možnosti v ciljnih občinah. Ukrep uporablja širok nabor instrumentov za intervencije gospodarskega razvoja, ki temeljijo na akcijskih načrtih in strategijah gospodarskega razvoja, ki izhajajo iz lokalnih diagnoz. Začetek ukrepov za gospodarski razvoj temelji na socialnem delu na terenu in mreži lokalnih socialnih pomočnikov.

Ta naložba vključuje sodelovanje vsaj 10 000 oseb v programih socializacije delovne sile. Taki programi vključujejo usposabljanje, osebno mentorstvo, prilagojene storitve in najmanj šestmesečne delovne izkušnje. Natančneje, ti programi podpirajo vključevanje delovno sposobnih ljudi, ki živijo v prikrajšanih občinah, na odprt trg dela z dejavnostmi usposabljanja ter jim zagotavljajo intenzivno in celovito mentorstvo za vstop in nadaljevanje dela. Pričakuje se, da se bodo zaradi ukrepa znanja in spretnosti ter zaposljivost udeležencev programa izboljšali, kar bo prispevalo k zaposlovanju prikrajšanih skupin.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

C3.I4: Pedagoška politika, usmerjena v skupnost

Cilj ukrepa je izboljšati učne rezultate in stopnje udeležbe v izobraževanju na najbolj prikrajšanih območjih z zagotavljanjem ciljno usmerjene podpore učencem in vključevanjem njihovih družin v šolsko življenje.

Ta ukrep zagotavlja vključujoč pedagoški razvoj v vsaj 100 javnih izobraževalnih ustanovah v najbolj prikrajšanih občinah, izbranih v okviru programa za zmanjševanje zaostanka naselij. Podpora vključuje družbene diagnoze za javne izobraževalne ustanove, razširjene šolske programe in štipendije za srednješolsko izobraževanje na izobraževalnih poteh, ki vodijo do „matura“ (visokošolska diploma). Ukrep preprečuje nadaljnjo segregacijo v izobraževanju in se bori proti obstoječi segregaciji v izobraževanju.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

C.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

D. KOMPONENTA 4: GOSPODARJENJE Z VODAMI

Ta komponenta madžarskega načrta za okrevanje in odpornost je namenjena obravnavanju izzivov, s katerimi se Madžarska sooča pri upravljanju voda, zlasti v zvezi s tveganjem suše. Pomanjkanje vode škodljivo vpliva na stanje vodnih teles, ekosistemov in kmetijskih zemljišč.

Cilj te komponente je prispevati k uvajanju rešitev na področju upravljanja voda v kmetijstvu z razvojem novih vodnih omrežij in obnovo obstoječih sistemov, z vzpostavitvijo učinkovitega sistema spremljanja na lokalni in nacionalni ravni ter z ustanovitvijo novih skupnosti za trajnostno upravljanje voda. Komponenta vključuje tudi ukrepe za izboljšanje zanesljivosti oskrbe z vodo na območju Natura 2000 Hanság ter začetek razmisleka in izvajanje ukrepov za pospešitev ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam pri upravljanju voda, zlasti z uporabo sonaravnih rešitev.

Ukrepi te komponente se osredotočajo predvsem na obnovitev oskrbe z vodo in izboljšanje zadrževanja vode na območjih, ki jih je prizadelo pomanjkanje vode, pri čemer se daje prednost zadrževanju padavin in vode iz vodotokov v zgornjem toku, zaščiti virov podzemne vode in zagotavljanju ekološkega zadrževanja vodnih virov. Pričakuje se, da bo izboljšanje madžarskega sistema spremljanja upravljanja voda s povečanjem števila merilnih postaj prispevalo k boljšemu upravljanju odvzema vode s strani ustreznih organov.

Komponenta prispeva k obravnavanju priporočil za posamezne države za osredotočanje ekonomske politike, povezane z naložbami, na trajnostno gospodarjenje z vodami (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020 in priporočilo za posamezno državo 5 v letu 2022).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

D.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

C4.R1: Ozaveščanje

Cilj reforme je razširiti obseg obstoječih združenj kmetov, imenovanih tudi „namakalne skupnosti“, v „Skupnosti za trajnostno gospodarjenje z vodo“, ki se osredotočajo na prakse trajnostnega gospodarjenja z vodo in trajnostne rešitve za prilagajanje podnebnim spremembam. V ta namen se spremenita Zakon CXIII/2019 in vladna uredba št. 302/2020, da se razširi področje uporabe obstoječih združenj kmetov. Vzpostavijo se nove „skupnosti za trajnostno gospodarjenje z vodami“ za spodbujanje rešitev za trajnostno upravljanje voda (med drugim za zadrževanje vode) in izmenjavo najboljših praks. Z reformo se začnejo tudi informacijske kampanje v obliki informativnih srečanj, ki jih organizira ministrstvo za notranje zadeve, da bi na novo ustanovljene „skupnosti za trajnostno gospodarjenje z vodo“ in vse že obstoječe skupnosti izboljšale svojo ozaveščenost o pomenu trajnostnega gospodarjenja z vodami in pridobile strokovno znanje o učinkovitih rešitvah za njegovo izvajanje.

Reforma vključuje najmanj 50 000 hektarov ornih zemljišč, na katerih se spreminjajo kmetijske prakse, ki varčujejo z vodo 1 .

Reforma se izvede do 31. marca 2026.

C4.I1: Izgradnja glavnih sistemov za zamenjavo vode, razvoj novih omrežij in sistemov

Cilj naložbe je obnoviti sisteme za nadomestitev vode, ki obnavljajo vodo na območjih brez povezave z vodo, in zagotoviti, da se voda zagotovi ekosistemom, naravnim rezervatom in območjem omrežja Natura 2000, ki so odvisni od vode. Osnovni cilj posegov je zaščititi vire podzemne vode, ne da bi pri tem škodovali površinskim vodnim virom. Ob upoštevanju ciljev ohranjanja upravljanja zemljišč načrtovane dejavnosti vključujejo potrebno prenovo nekaterih delov rečne struge in čistilnih pasov, obnovo objektov za nadzor in zadrževanje vode ter gradnjo novih objektov.

Da bi čim bolj zmanjšali tveganje netrajnostnega povpraševanja po vodi, ki se dobavlja zunaj prizadetih območij, kar bi povečalo potrebo po odvzemu virov podzemne vode zlasti v času nizkih rečnih tokov, se vzpostavijo posebni zaščitni ukrepi, da se čim bolj poveča zadrževanje vodnih virov v tleh prizadetih ozemelj, ki so posledica padavin ali so pridobljene iz gornjih vodotokov.

V ta namen Madžarska v zasnovo projektov vključi bistvene naravne rešitve za zadrževanje vode 2 , zlasti N01 (bazeni in ribniki), N07 (ponovna priključitev mrtvih rečnih rokavov in podobnih značilnosti) in N13 (ponovna pronicanje naravnega pronicanja v podtalnico) 3 .

Naložbo sestavljata dva projekta:

I)Izboljšanje in obnovitev ekološkega stanja vodnega primanjkljaja v regiji Donava-Tisza Interfluve Homokhátság (Sand Ridge) – faza I.

Ta projekt zadeva severno zemljišče Homokhátság ter obnovo in nadaljnji razvoj sistema oskrbe z vodo Tiszaalpár, ki temelji na vodnih virih reke Tisza. 

Obnavljanje vode na podlagi vodnih virov v Tiszi vključuje obnovo in nadaljnji razvoj sistema za obnavljanje vode v Tiszaalpárju. Razširitev sedanjega sistema se doseže z obnovo predhodno zgrajenih objektov za oskrbo z vodo, obnovo kanala Baloghalmi in gradnjo zbiralnika Alpár-Nyárlőrincincpuszta. Črpalne postaje na reki (glavni dotok vode v Tiszaalpárju in tlačno središče Alpárja) in objekti za nadzor vode se zgradijo za dovajanje vode v odseke kanala, ki jih je treba obnoviti. Drugi del projekta je nadomestitev vode in revitalizacija vodnih zbiralnikov Szikrai Holt-Tisza in Alpári Holt-Tisza za ekološke namene.

Cilj projekta je ustvariti pogoje za varno oskrbo z vodo, ki izpolnjuje ekološke potrebe, povečati količino in kakovost vodnih virov ter povečati učinkovitost varstva pred škodo na vodi. Ob ohranjanju obstoječih vodnih virov je njen operativni cilj zagotoviti varno preusmerjanje redno pojavljajočih se poplav in celinskih voda, zagotoviti možnosti oskrbe z vodo in izboljšati pogoje za uporabo vodnih virov. Zaradi projekta se bosta zadrževanje vode in zmogljivost shranjevanja vode na območju povečala, vodno ravnovesje tal pa se bo izboljšalo.

Projekt se izvede do 30. junija 2026.

II)Razvoj oskrbe z vodo Rábaköz-Tóköz.

Ta projekt zajema obnovo in razširitev odseka kanala Vág-Sárdos-Megág. Projekt obsega tudi obnovo območij rečnega ustja, izgradnjo jezu, nadzorno strukturo in razlitje na povezovalne jarke. Obnova kanala, povezanega z reko Keszeg, med drugim vključuje obdelavo blata rečnih strug. Med obema kanaloma se zgradi nov kanal in nov jez, ki dopolnjujeta ekološko oskrbo z vodo iz kanala Kis-Rába prek kanala Keszeg-ér do kanala Vág-Sárdos-Megág.

Projekt se izvede do 30. junija 2026.

Za ta dva projekta:

Vsi deli projektov, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje, so predmet presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU in ustrezne presoje v okviru Direktive 2000/60/ES. V projekte se vključijo potrebni blažilni ukrepi. Zahteve teh projektov, kot so navedene zgoraj, se lahko odstopajo, kolikor je to potrebno za izpolnitev zahtevanih blažilnih ukrepov.

Naložbe so skladne tudi z določbami Direktive 2009/147/ES o ohranjanju prosto živečih ptic (direktiva o pticah) in Direktive 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (direktiva o habitatih).

Izvede se analiza podnebnega tveganja.

Če se voda odvzame, pristojni organ izda dovoljenje. Odvzem vode se prepreči, kadar so ali naj bi bila zadevna vodna telesa v slabšem ali potencialno dobrem stanju kot dobra ali potencialno dobra.

Madžarska do 31. decembra 2025 doseže dobro ekološko stanje ali potencial teles površinske in podzemne vode, na katera vplivajo naložbe (ali se dobro stanje ne poslabša, če je bilo doseženo).

C4.I2: Vzpostavitev sistema spremljanja

Cilj naložbe je prispevati k trajnostnemu upravljanju vodnih virov. Poznavanje toka vode v površinskih vodotokih ter drugih hidroloških parametrov in parametrov kakovosti vode v regiji je temeljni pogoj za trajnostno upravljanje vodnih virov. Zahvaljujoč naložbi se pričakuje, da bodo ukrepi izvedeni na podlagi podatkov iz sistemov spremljanja v realnem času v primeru kvalitativnega in kvantitativnega poslabšanja stanja vodnih teles. Pričakuje se, da bodo uporaba pametnega spremljanja, orodij IT, medsebojne povezanosti podatkovnih sistemov ter dinamične funkcije načrtovanja in nadzora zagotovili potrebne vhodne informacije, ki so potrebne za načrtovanje.

Naložba vključuje razvoj celovitega sistema spremljanja odvzema vode na lokalni in nacionalni ravni. Ta sistem spremljanja se uporablja za ocenjevanje odvzemov iz podtalnice in površinskih voda.

Ta naložba vključuje gradnjo površinskih hidrografskih postaj, namestitev najsodobnejše opreme za hidrografsko spremljanje in nadaljnji razvoj podzemnih nadzornih sistemov z gradnjo novih vodnjakov za zaznavanje nivoja podzemne vode, ki so zgrajeni z integrirano tlačno sondo za sisteme daljinskega zaznavanja.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

C4.I3: Varstvo narave

Naložba se izvede na območju Hanság vodnega sistema Rábaköz-Tóköz, da bi se izboljšala vodna bilanca območja Natura 2000, da bi bila njegova ekološka oskrba z vodo varnejša ter da bi se izboljšalo zadrževanje površinskih in podzemnih voda. Cilj naložbe je zaščititi in izboljšati ekološko stanje zavarovanih habitatov in habitatov Natura 2000 v Hanságu na ciljnem območju 4 950 ha z izboljšanjem zmogljivosti shranjevanja podtalnice in površinske vode.

Glavne dejavnosti naložbe se osredotočajo na nadgradnjo predhodno razvitega kanala, da se zagotovi uravnotežena oskrba z vodo. Ob upoštevanju ohranitvenih ciljev gospodarjenja z zemljišči načrtovane dejavnosti vključujejo potrebno prenovo nekaterih odsekov rečne struge in čistilnih pasov, obnovo objektov za nadzor in zadrževanje vode ter gradnjo novih objektov.

Naložba prispeva k večjemu zadrževanju in bolj konzervativnemu upravljanju lokalno dostopnih vodnih virov. Pričakuje se, da bo zagotovil ekološke pogoje, potrebne za zaščito mokriščnih ekosistemov, ki gostijo habitate in vrste v interesu Skupnosti.

Prednost je treba dati zadrževanju vode, prejete s padavinami ali iz gorvodnih naravnih vodotokov. Projekt vključuje pomembne naravne rešitve za zadrževanje vode 4 , obnovo mokrišč in šotišč, zlasti N02 (obnova in upravljanje mokrišč) in N13 (obnova naravnega pronicanja v podzemno vodo) 5 . Na splošno se pri zasnovi daje prednost uporabi sonaravnih rešitev, ki temeljijo na najboljših praksah.

Vsi projekti, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje, so predmet presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU in ustrezne presoje v okviru Direktive 2000/60/ES. V projekte se vključijo potrebni blažilni ukrepi. Zahteve teh projektov, kot so navedene zgoraj, se lahko odstopajo, kolikor je to potrebno za izpolnitev zahtevanih blažilnih ukrepov.

Izvede se analiza podnebnega tveganja.

Naložbe so skladne tudi z določbami Direktive 2009/147/ES o ohranjanju prosto živečih ptic (direktiva o pticah) in Direktive 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (direktiva o habitatih).

Če se voda odvzame, pristojni organ izda dovoljenje. Odvzem vode se prepreči, kadar so ali naj bi bila zadevna vodna telesa v slabšem ali potencialno dobrem stanju kot dobra ali potencialno dobra.

Madžarska do 31. decembra 2025 doseže dobro ekološko stanje teles površinske in podzemne vode, na katera vpliva naložba (ali se dobro stanje ne poslabša, če je bilo doseženo).

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

C4.R2: Pospeševanje ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam pri gospodarjenju z vodami

Namen te reforme je vključiti različne deležnike v zvezi s trajnostnim upravljanjem voda. Da bi se prilagodili podnebnim spremembam, se reforma osredotoča na doseganje novega javnega soglasja glede rabe zemljišč.

Najprej se ustanovi projektna skupina za oceno trenutnih nacionalnih podnebnih razmer, v kateri sodelujejo mednarodni strokovnjaki. Poročilo, ki ga pripravi projektna skupina, vključuje priporočila in se predloži za javno posvetovanje in v mednarodnih forumih. Na podlagi teh priporočil in izmenjav se pripravi in izvaja akcijski načrt, vključno z vsemi potrebnimi zakonodajnimi spremembami.

Reforma se izvede do 30. junija 2025.

D.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

E. KOMPONENTA 5: TRAJNOSTNI ZELENI PROMET

Ta komponenta madžarskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava potrebo po okrepitvi prispevka prometnega sektorja k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in onesnaževal, pospešitvi posodobitve prometnega omrežja in tirnih vozil, povečanju privlačnosti trajnostnih načinov prevoza, zlasti javnega prevoza, ter izboljšanju socialne in teritorialne kohezije.

Cilj te komponente je spodbujati trajnostno mobilnost, okrepiti nizkoogljični javni prevoz, zmanjšati negativne zunanje učinke prometa (zlasti zastoje, emisije in nesreče) ter zagotoviti dostopne načine prevoza, predvsem s krepitvijo infrastrukture javnega prevoza in vozil. Pričakuje se, da bodo ukrepi te komponente privedli do zmanjšanja emisij zaradi prometa s spodbujanjem uporabe okolju prijaznih mestnih in primestnih načinov prevoza ter splošneje s krepitvijo alternativ za osebne avtomobile in cestni tovorni promet. Pričakuje se, da bo javni prevoz postal privlačnejši, zaradi česar bi se več uporabnikov preusmerilo z osebnega avtomobila na javni prevoz. Pričakuje se tudi, da bo trdnejša železniška infrastruktura olajšala prehod tovornega prometa na druge oblike prevoza. V ta namen ta komponenta zajema reforme in naložbe, ki spodbujajo trajnostni promet s posodobitvijo pomembnih železniških prog v regiji Budimpešta in koridorju TEN-T, nakup brezemisijskih avtobusov za javni prevoz, posodobitev sistema upravljanja železniških prog ter uvedbo enotnega cenovnega in informacijskega sistema za javni prevoz.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države o osredotočanju ekonomske politike, povezane z naložbami, na prometno infrastrukturo, ob upoštevanju regionalnih razlik, in osredotočanju naložb na zeleni prehod, zlasti trajnostni promet (priporočilo za posamezno državo št. 3 v letih 2019 in 2020) ter na zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv v prometu z okrepitvijo prizadevanj za energijsko učinkovitost, zlasti z elektrifikacijo (priporočilo za posamezno državo 6 iz leta 2022).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne škoduje bistveno okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih ukrepov iz načrta v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

E.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

C5.I1: Krepitev zmogljivosti primestnega železniškega omrežja

Cilj naložbe je povečati privlačnost javnega železniškega prevoza v okolici in v Budimpešti s posodobitvijo 56 km železniških prog na naslednjih odsekih treh glavnih primestnih železniških prog (HÉV):

·Szentendre – Pomáz – Budakalász – Batthyány tér (H5);

·Ráckeve – Tököl – Szigetszentmiklós – Pesterzsébet (H6);

·Csepel – Kvassay Bridge (H7).

Sistem HÉV je samostojen sistem lahke železnice v primestnem/mestu, ki ga je treba nadgraditi, da se v celoti izkoristi njegov potencial. Naložba zajema nadgradnjo železniških tirov in vključuje tudi posodobitev postajališč in postaj na teh progah, posodobitev pretvornikov, namestitev novih objektov za skladiščenje koles B+R in vzpostavitev novih intermodalnih vozlišč.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

C5.I2: Preobremenjenost železniškega omrežja prek koridorja TEN-T

Cilj naložbe je usmeriti tovorni promet na dolge razdalje v načine z nizkimi emisijami CO2 ter izboljšati uporabo tovornega in potniškega prometa na dolge razdalje z odpravo ozkih grl in omejitev zmogljivosti v železniškem omrežju TEN-T.

Naložba zajema znatno nadgradnjo dveh elektrificiranih železniških odsekov:

-Odsek proge Almásfüzitő-Komárom, ki je dolg 11 km, je kritični ozki odsek, na katerem trenutno potekajo stalni počasni signali. Naložba omogoča povečanje hitrosti na tem odseku (dovoljena hitrost 160 km/h). Vključuje tudi gradnjo ali nadgradnjo manjkajočih oziroma zastarelih objektov za potniški promet, kot so nadvozi ali prehodi za pešce. Izvajanje tega ukrepa se zaključi do 31. marca 2026.

-Z naložbo se obnovi 30,3 km dolga železniška proga Békéscsaba-Lőkösháza, da se omogoči večja hitrost na tem odseku (odobrena hitrost 160 km/h), vključno z razširitvijo proge na dva tira in popolno prenovo z razvojem nadzora vlakov ETCS L2 ter posodobitvijo postaj Kétegyháza in Lőkösháza. Izvajanje tega ukrepa se zaključi do 31. decembra 2025.

C5.I3: Razvoj brezemisijskega avtobusnega prevoza

Cilj naložbe je obnoviti in razogljičiti javni vozni park na Madžarskem z zagotavljanjem brezemisijskih avtobusov.

Naložba vključuje zamenjavo 300 avtobusov na fosilna goriva z novimi električnimi avtobusi s strani lokalnih organov ali izvajalcev javne službe in gradnjo enakega števila polnilnih mest v okviru programa Zeleni avtobusi. Finančna podpora se zagotovi v obliki nepovratnih sredstev občinam ali izvajalcem storitev (ki so upravičeni v vseh mestih z več kot 25 000 prebivalci) po razpisu za zbiranje predlogov. Avtobusi se uporabljajo za opravljanje storitev javnega potniškega prevoza na podlagi pogodb o izvajanju javne službe. Varnostni sistemi kupljenih avtobusov izpolnjujejo zahteve EU.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

C5.I4: Uvedba centralnega upravljanja prometa na železnicah TEN-T

Cilj naložbe je izboljšati zanesljivost in varnost železniškega omrežja z uvedbo centraliziranega sistema upravljanja, s čimer se izboljšata njegova učinkovitost in navsezadnje njegova privlačnost.

Naložba zajema izgradnjo centralnega sistema za upravljanje prometa (KÖFI) za 272 km glavnih primestnih in nacionalnih železniških prog z računalniško podporo in informacijami o vlakih v realnem času. Naložba zajema železniške proge 70 in 140, ki so del celovitega omrežja TEN-T, ter železniške proge 100a in 80, ki so del jedrnega omrežja TEN-T. Nadzornemu osebju zagotavlja spremljanje informacij o vožnji vlaka v realnem času, s čimer se izboljša nadzor železniškega prometa iz enega samega centra. Pričakuje se, da bo naložba povečala trdnost odsekov zadevne železniške proge, zagotovila pretok prometa, uporabila rezerve voznega reda, povečala zmogljivost za prehod in zagotovila enotne avdiovizualne informacije za potnike.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

C5.R1: Uvedba enotne nacionalne tarife, sistema za izdajo vozovnic in obveščanje potnikov za avtobusni in železniški promet s strani nacionalnega organa za javni prevoz

Cilj te reforme je olajšati uporabo javnega prevoza na multimodalni način z omogočanjem lažje kombinacije storitev železniškega in avtobusnega prevoza z uvedbo enotne tarife, vozovnic in informacijskega sistema za potnike s strani novoustanovljenega nacionalnega organa za javni prevoz na nacionalni ravni.

Reforma vključuje uvedbo enotnega nacionalnega sistema za tarife, izdajanje vozovnic in obveščanje potnikov za različne načine javnega prevoza (lokalni in medmestni avtobusi in vlaki) z digitalnimi sredstvi. Infrastruktura za izdajanje e-vozovnic ni del te reforme in se ne financira v okviru načrta za okrevanje in odpornost.

Z reformo se vzpostavi ustrezen regulativni okvir. Ustanovi se zlasti nacionalni organ za javni prevoz, z novo uredbo pa se določi institucionalni okvir v smislu metod in postopkov za novi tarifni sistem, sistem vozovnic in razpoložljivost informacij za potnike.

Z reformo se vzpostavi tudi potrebna infrastruktura, zlasti podatkovni strežnik, platforma za potovalne in tarifne informacije v realnem času, portal OpenData, ki vsebuje podatke o prevozu potnikov, in informacijski sistem za potnike v realnem času.

Reforma bo uporabnikom omogočila, da kupijo vozovnice za celotno državo, zahtevajo informacije o voznem redu in preverijo trenutne prometne razmere prek ene same platforme. Sistem, ki iz tega izhaja, obravnava vsa potovanja z avtobusom kot en sam subjekt, zagotavlja zbirne informacije in izda enotno vozovnico za celotno progo. Informacije v realnem času so javno dostopne in prikazane na železniških in avtobusnih postajah.

Sistem je nediskriminatoren in temelji na oblikah izmenjave podatkov, skladnih z zahtevami EU (Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/1926), ter je v skladu z nalogami nacionalnega organa za javni prevoz na vseh ravneh in na storitvenem področju regionalnih prevoznih podjetij.

Reforma se izvede do 31. decembra 2024.

E.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

F. KOMPONENTA 6: Energija – zeleni prehod

Ta komponenta madžarskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava več izzivov energetskega sektorja. Cilj komponente je prispevati k doseganju podnebnih in energetskih ciljev Madžarske za leto 2030, tudi ob upoštevanju potrebe po povečanju ambicij držav članic v okviru vseevropskega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za leto 2030 za vsaj 55 % glede na ravni iz leta 1990. Cilj nacionalne energetske strategije do leta 2030 ter nacionalnega energetskega in podnebnega načrta je okrepiti energetsko suverenost in energetsko varnost z zmanjšanjem odvisnosti od uvoza, zagotavljanjem cenovno dostopne oskrbe prebivalstva z energijo in razogljičenjem proizvodnje energije, vključno s povečanjem deleža proizvodnje energije iz obnovljivih virov.

V zvezi s tem je cilj komponente ustvariti dodatne zmogljivosti na podlagi obnovljivih virov energije in nazadnje zmanjšati emisije toplogrednih plinov. S spremembami pravnega okvira se vzpostavi podporno regulativno okolje za doseganje tega cilja. Da bi se zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na varen in prožen način vključile v elektroenergetsko omrežje, komponenta podpira naložbe, povezane z razvojem omrežja, in naložbe v objekte za skladiščenje električne energije. Naložbe v pametne števce naj bi dolgoročno prispevale k optimizaciji povpraševanja po električni energiji. Rezultat komponente je tudi ustvarjanje dodatnih zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov s podpiranjem namestitve sistemov stanovanjskih sončnih panelov. Poleg tega za obravnavanje izzivov, povezanih z onesnaževanjem zraka in energijsko učinkovitostjo, zagotavlja podporo gospodinjstvom tudi za namestitev električnih ogrevalnih sistemov in zamenjavo oken, poleg sistemov sončnih panelov in pomnilniških enot.

Pričakuje se, da bodo ukrepi v okviru te komponente prispevali k zelenemu prehodu in doseganju cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Razvoj pametnih omrežij, ki temelji na inovativnih tehničnih rešitvah, je pomemben korak k digitalizaciji. Izkoriščanje podatkov z digitalnimi rešitvami zagotavlja boljše napovedi ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem ter boljšo ureditev proizvodnje energije.

Komponenta prispeva k strateški avtonomiji in varnosti Madžarske v okviru evropskih ciljev. Povečanje zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov bo povečalo energetsko suverenost s povečanjem deleža domačih virov energije. Razvoj omrežja prispeva tudi k izboljšanju varnosti elektroenergetskega omrežja.

Pričakuje se tudi, da bodo naložbe prispevale k ustvarjanju delovnih mest na lokalni ravni, tudi za sektor MSP.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države v zvezi s potrebo po osredotočenosti na zeleni in digitalni prehod, zlasti čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020), ter umestitvi nizkoogljične energije ter energijske učinkovitosti in učinkovite rabe virov v središče gospodarske politike, usmerjene v naložbe (priporočilo 3 za posamezno državo iz leta 2019). Prispeva tudi k obravnavi priporočila 6 za posamezno državo iz leta 2022 v zvezi s potrebo po zmanjšanju splošne odvisnosti od fosilnih goriv s pospešitvijo uvajanja obnovljivih virov energije, racionalizacijo postopkov za izdajo dovoljenj in nadgradnjo elektroenergetske infrastrukture ter „z okrepitvijo prizadevanj za ukrepe za energijsko učinkovitost“.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).    

F.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

C6.R1: Preoblikovanje ureditve na področju električne energije

Cilj reforme je izboljšati pravni okvir madžarskega trga z električno energijo s spremembo Zakona LXXXVI iz leta 2007 o električni energiji in spremembo nekaterih povezanih vladnih odlokov, vključno z vladnimi odloki 273/2007 (X.19), 389/2007 (XII.23) in 299/2017 (X.17).

Sedanja reforma predvideva uvedbo ločenega obračunavanja električne energije, ki se dovaja v omrežje, in električne energije, porabljene iz omrežja. Madžarska se zavezuje, da bo od proizvajalcev-odjemalcev, ki bodo od 1. januarja 2023 upravičeni do javne finančne podpore za namestitev svojih sistemov sončnih panelov, zahtevala izvajanje tega ločenega računovodskega sistema.

Reforma se izvede do 31. marca 2023.

C6.R2: Spodbujanje razvoja vetrne energije na kopnem

Cilj ukrepa je omogočiti razvoj dodatne zmogljivosti za proizvodnjo vetrne energije na kopnem na Madžarskem z odpravo obstoječih splošnih omejitev za postavitev vetrnih elektrarn in vzpostavitvijo „pojdi na območja“, na katerih se spodbujajo naložbe v vetrno energijo.

Z reformo se po javnem posvetovanju spremeni trenutno veljavni zakonodajni okvir, da se odpravijo nepotrebne omejitve pri postavitvi vetrnih elektrarn v državi, zlasti v zvezi s povratno razdaljo za vetrne turbine (razdalja med napravami za vetrno energijo in stanovanjskimi ali drugimi prizadetimi območji), višino vetrnih turbin (ali največjim premerom lopatic rotorjev vetrnih elektrarn) in zmogljivostjo turbin. Omejitve se odpravijo ali opredelijo tako, da omogočajo učinkovito postavitev vetrnih elektrarn v skladu z evropskimi referenčnimi vrednostmi in primerljivimi najboljšimi praksami. Spremenjeni predpisi lahko vključujejo minimalne zahteve glede tehnične varnosti, varovanja zdravja ljudi in živali ter okolja, lokalni organi pa lahko določijo utemeljene zahteve. Spremenjeni predpisi ne smejo uvajati nobenih drugih ovir, kot so omejitve na podlagi velikosti, zmogljivosti ali višine.

Z reformo se po javnem posvetovanju uvedejo tudi „ciljna območja“ za vetrne elektrarne v skladu s pristopom iz predloga Komisije iz dokumenta COM(2022) 222 z dne 18. maja 2022.

„Priročna območja“ so posebne lokacije, ki so posebej primerne za postavitev vetrnih elektrarn. Ta območja se opredelijo na podlagi objektivnih meril, kot sta gostota energije vetra ali hitrost vetra. Zakonodaja, ki vzpostavlja ta območja, določa tudi posebne poenostavljene postopke za izdajo dovoljenj za postavitev vetrnih elektrarn na teh območjih, kar omogoča enostavnejše postopke in krajše roke.

Reforma se izvede do 31. marca 2023.

C6.R3: Izboljšanje postopkov izdajanja dovoljenj za projekte na področju energije iz obnovljivih virov

Cilj ukrepa je podpreti uvajanje projektov na področju energije iz obnovljivih virov z olajšanjem postopkov izdajanja dovoljenj.

Z reformo se vzpostavi celovit postopek za okoljevarstveno dovoljenje in gradbeno dovoljenje za sončne in vetrne elektrarne z vgrajeno zmogljivostjo nad 0,5 MW. S tem se zagotovi krajši dejanski čas izdaje dovoljenja. Če uprava ne odgovori več kot 75 dni, se dovoljenje izda. Z reformo se vzpostavi tudi točka „vse na enem mestu“, ki deluje kot enotna kontaktna točka za vlagatelje za ravnanje s takimi integriranimi dovoljenji in njihovo izdajo.

Reforma bo poenostavila tudi postopke priključitve na omrežje za majhne fotonapetostne naprave (manj kot 0,8 kW). Za te je potrebna le registracija pred obratom, ne da bi bilo treba vložiti prošnjo za dovoljenje. Investitorju ni treba podpisati posebne pogodbe z operaterjem distribucijskega sistema za uporabo male fotonapetostne naprave, registracija pa nadomesti pogodbo o priključitvi male fotonapetostne naprave. Roki za priključitev male elektrarne niso daljši od dveh mesecev, razen če razlog za zamudo ni v pristojnosti zadevnega operaterja distribucijskega sistema.

Da bi spodbudili uvajanje sončne energije, je treba čim prej, najpozneje pa do 31. decembra 2024, odpraviti nedavno uvedeno začasno prenehanje možnosti, da novozgrajeni fotonapetostni sistemi (do 50 kVA) dobavljajo električno energijo v omrežje. V ta namen madžarski regulativni organ za energetiko in javne storitve (MEKH) redno, vsaj vsakih šest mesecev, pregleduje to začasno omejitev na regionalni ravni v povezavi z operaterjem prenosnega sistema in operaterji distribucijskih sistemov na podlagi tehničnih in objektivnih meril. Takoj ko se na podlagi ocene ugotovi, da je omrežje zmožno vključiti proizvedeno električno energijo, se omejitev odpravi na regionalni ravni, če je to primerno.

Reforma se izvede do 31. marca 2023.

C6.R4: Izboljšanje preglednosti, predvidljivosti in razpoložljivosti priključitve na omrežje

Cilj ukrepa je povečati preglednost in predvidljivost postopka usklajenega priključitve na omrežje za naložbe v energijo iz obnovljivih virov, ki so odvisne od vremena, in nazadnje povečati razpoložljivost povezav na omrežje.

Z reformo se spremeni ustrezna zakonodaja o postopkih priključitve na omrežje, da se zagotovi nediskriminacijski pristop med tehnologijami za proizvodnjo električne energije. Prošnje za priključitev, ki presegajo omejitve priključka, se vedno sprejmejo pod pogojem, da vlagatelji izpolnjujejo zahteve glede izravnalne moči in plačajo neposredne pristojbine za priključitev. Zakonodaja določa najvišjo raven izravnalne moči, ki se lahko zahteva. Ta najvišji znesek je objektivno utemeljen in sorazmeren, ne presega 30 % in se postopno zmanjšuje.

Reforma prav tako poveča preglednost postopka priključitve na omrežje z več ukrepi za ozaveščanje in spodbujanje informiranih odločitev udeležencev na trgu. Ti vključujejo zlasti redno objavljanje sprejetih in zavrnjenih zahtevkov, posodobljenih napovedi za zmogljivosti priključitve na omrežje in poenostavljenih primerov za različne vrste povezav ter organizacijo forumov za izmenjavo informacij za udeležence na trgu. Za izboljšanje učinkovitosti postopka sistemski operater prenosnega omrežja in sistemski operaterji distribucijskih omrežij vzpostavijo tudi potrebno infrastrukturo IT, ki omogoča zbiranje in uporabo podatkov iz nameščenih pametnih števcev.

Reforma bo prispevala k zmogljivosti Madžarske za znatno povečanje zmogljivosti sončnih in vetrnih elektrarn, priključenih na omrežje na nacionalni ravni. Vladna podatkovna zbirka spremlja napredek pri doseganju ustreznih ciljev.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

C6.R5: Krepitev zahtev glede energijske učinkovitosti

Cilj ukrepa je izboljšati energijsko učinkovitost stavb na Madžarskem, kar naj bi prispevalo k manjši porabi energije stavb in s tem k manjši izpostavljenosti ruskemu plinu.

Z reformo se uvedejo minimalni standardi energijske učinkovitosti (vsaj 30-odstotno zmanjšanje porabe energije) za programe podpore za prenovo stavb, ki se financirajo iz skladov EU.

Reforma se izvede do 31. marca 2023.

C6.I1: Razvoj klasičnih in pametnih omrežij za operaterje prenosnih in distribucijskih sistemov

Namen naložbe je razviti elektroenergetsko omrežje, da bi zagotovili varno vključevanje dodatnih zmogljivosti, ki naj bi jih ustvarili obnovljivi viri energije, in povečali prožnost sistema. V skladu s strategijo Madžarske za energetsko politiko namerava Madžarska povečati delež obnovljivih virov energije v svoji mešanici energijskih virov in do leta 2030 potrojiti sedanjo domačo zmogljivost sončnih elektrarn. To zahteva zadosten dostop do omrežja in potrebno zmogljivost omrežja. Za soočanje s temi izzivi je treba razviti prenosno in distribucijsko omrežje.

Tako bo naložba prispevala k odpravi nekaterih omejenih zmogljivosti omrežja in k varni vključitvi dodatne proizvodnje, ki je posledica povečane zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Naložba vključuje zlasti razvojne elemente, kot so gradnja in nadgradnja visoko/srednjenapetostnega/nizkonapetostnega omrežja, nove naprave razdelilnih postaj, zamenjave in razširitve transformatorskih postaj, gradnja in zamenjava nadzora ter razvoj digitalizacije.

Dokončanje naložbe, ki vključuje večjo zmožnost vključitve elektrarn, ki uporabljajo obnovljive vire energije, v omrežje, bo omogočilo vključitev dodatne zmogljivosti elektrarne v višini 2 925 MW do 30. junija 2026 z ukrepi v okviru te naložbe.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

C6.I2: Podpora za uporabo stanovanjskih sončnih panelov in posodobitev ogrevanja

Cilj ukrepa je povečanje zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v gospodinjstvih, povečanje energijske učinkovitosti, ki vodi k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, in zmanjšanje onesnaženosti zraka, ki izhaja iz zastarelih rešitev za ogrevanje (kot so trdni delci in žveplov dioksid). Ta ukrep koristi gospodinjstvom, ki so izpostavljena tveganju energijske revščine, ki je višje od povprečja. V ta namen se raven dohodka prejemnika določi na podlagi ene od naslednjih dveh možnosti: bodisi osebe z dohodkom, nižjim od nacionalne povprečne plače, bodisi gospodinjstva s povprečnim dohodkom na prebivalca, nižjim od nacionalnega povprečja, ki sta oba določena na podlagi statističnih podatkov madžarskega osrednjega statističnega urada.

Ukrep podpira dve vrsti dejavnosti. Prva vrsta dejavnosti je namestitev sistemov sončnih panelov na strešne konstrukcije za lastno porabo. Druga vrsta dejavnosti zajema namestitev sistemov sončnih panelov na strešne konstrukcije za lastno porabo v kombinaciji z zamenjavo oken, vzpostavitvijo skladiščnih zmogljivosti (največ 14 kWh) in namestitvijo električnega ogrevanja (toplotne črpalke, po potrebi skupaj z električnimi grelnimi paneli, odvisno od tehničnih okoliščin stavbe, ki prejema podporo). Ukrep koristi 34 920 gospodinjstvom, od katerih vsaj 11 600 gospodinjstev izvede naložbo, ki spada v drugo vrsto dejavnosti.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

C6.I3: Namestitev objektov za shranjevanje energije za operaterja prenosnega sistema in operaterje distribucijskih sistemov

Cilj naložbe je podpreti namestitev kratkoročnih objektov za shranjevanje energije s strani operaterja prenosnega sistema in operaterjev distribucijskih sistemov, ki jih bodo operater prenosnega sistema in operaterji distribucijskih sistemov uporabljali izključno za zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja prenosnega ali distribucijskega sistema, ter posredno podpirati nadaljnje povezovanje proizvodnje energije, ki je posledica povečane zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Skladišča se ne uporabljajo za izravnavo ali upravljanje prezasedenosti.

Operater prenosnega sistema in operaterji distribucijskih sistemov prejmejo podporo za namestitev svojih objektov za shranjevanje energije na podlagi odstopanja iz člena 54(2) in člena 36(2) Direktive (EU) 2019/944, tj. na podlagi v celoti integriranih omrežnih elementov objektov za shranjevanje energije, ki jih odobri regulativni organ (madžarski regulativni organ za energijo in komunalne storitve, MEKH). MEKH spremlja in zagotavlja, da se skladišča uporabljajo samo kot integrirani omrežni elementi, in redno preverja, ali lastništvo, razvoj, upravljanje in upravljanje teh skladišč ne izkrivljajo trga.

Skupna zmogljivost shranjevanja električne energije, nameščenega kot popolnoma integrirana komponenta omrežja zaradi te naložbe, je najmanj 146 MWh.

Naložba se zaključi do 30. junija 2025.

C6.I4: Namestitev objektov za shranjevanje energije v omrežju za udeležence na trgu

Cilj te naložbe je udeležencem na trgu, ki so že prisotni ali želijo vstopiti na izravnalni trg (npr. združevalci, proizvajalci električne energije in veliki industrijski odjemalci), zagotoviti dostop do tehnologij, ki zagotavljajo prilagodljivo storitev brez onesnaževanja.

Ta ukrep podpira udeležence na trgu pri namestitvi objektov za shranjevanje energije v omrežju.

Prejemniki se izberejo z odprtim razpisom za zbiranje predlogov. V izbirnem postopku se predlogi projektov, ki se bodo izvajali z različnimi tehnologijami, ocenijo in izberejo na podlagi analize stroškov in koristi, s čimer se zagotovi tehnološko nevtralen izbirni postopek s poudarkom na skupni stroškovni učinkovitosti. Prejemniki morajo celotno zmogljivost ali del zmogljivosti, ki izhaja iz subvencioniranega skladišča električne energije, uvesti na izravnalni trg.

Skupna zmogljivost skladišč električne energije, nameščenih kot del izravnalnega trga zaradi te naložbe, je najmanj 311 MWh.

Naložba se zaključi do 30. junija 2025.

C6.I5: Razširjanje pametnih števcev

Cilj ukrepa je podpreti nakup in namestitev pametnih števcev.

Pričakuje se, da bo uporaba pametnih števcev imela pomembno vlogo kot orodje od konca do konca za natančno določitev profilov odjemalcev in optimizacijo povpraševanja po električni energiji, njihove funkcije zbiranja podatkov in komunikacije pa se bodo izkoristile tudi na številnih drugih področjih uporabe. Pametni števci morajo biti daljinsko vodeni, v primeru neposrednega merjenja morajo biti sposobni preklopiti nazivno izhodno moč števca, imeti morajo možnost upravljanja in imeti komunikacijski modul. Uvedba pametnih števcev in prožne tarife, ki temeljijo na njih, naj bi dolgoročno zagotovile podlago za odzive na strani povpraševanja, kar naj bi dolgoročno pripomoglo k večji prožnosti elektroenergetskega sistema.

Nacionalna zakonodaja določa, da imajo določene vrste odjemalcev nameščene pametne števce na kraju njihove porabe. V skladu z Uredbo vlade 273/2007 (X. 19) o izvajanju nekaterih določb Zakona LXXXVI iz leta 2007 o električni energiji je treba za uporabnike, priključene na nizko napetost, v primeru letne porabe 5 000 kWh ali več namestiti pametni števec; v primeru novih povezav z zahtevano močjo 3x32 A, vendar ne več kot 3 x 80 A; in za uporabnike, ki že imajo majhno gospodinjsko elektrarno ali bodo tak sistem namestili v prihodnosti. Naložba prispeva k razširjanju pametnih števcev.

Prejemniki naložbe so operaterji distribucijskih sistemov na podlagi razpisa za prednostne projekte. Operaterji distribucijskih sistemov prejmejo subvencijo sorazmerno s številom fizičnih lokacij, potrebnih za namestitev pametnih števcev na geografskih območjih, kjer delujejo.

Rezultat ukrepa je skupno vsaj 290 680 na novo nameščenih pametnih števcev.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

F.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

G. KOMPONENTA 7: Prehod na krožno gospodarstvo

Cilj te komponente madžarskega načrta za okrevanje in odpornost je olajšati prehod na krožno gospodarstvo in prispevati k doseganju ciljev ravnanja z odpadki za leti 2025 in 2030 iz zakonodaje EU. Za to je treba določiti glavne zakonodajne in postopkovne zahteve za pripravo madžarskega gospodarstva na prehod na krožno gospodarstvo, vključno z dobro delujočim sektorjem ravnanja z odpadki. Eden od stebrov tega procesa je obnova sistema ravnanja z gospodinjskimi odpadki. Stopnja krožne uporabe materialov na Madžarskem znaša 8,7 %, kar je pod povprečjem EU (12,8 %). Stopnja recikliranja (komunalni odpadki) – 33 % – je precej nižja od cilja za leto 2025.

Ukrepi v okviru te komponente prispevajo k ciljem zelenega prehoda in podnebne nevtralnosti ter k bolj razvitemu sistemu ravnanja z odpadki na Madžarskem. Podpirajo izvajanje naložb v kemično recikliranje plastičnih odpadkov, ki niso primerni za mehansko recikliranje. Podpirajo tudi trajnostno rast z uvajanjem inovativnih rešitev, kot je kemično recikliranje. Cilji te komponente so skladni s cilji okvira EU za ravnanje z odpadki.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države glede potrebe po osredotočanju ekonomske politike, povezane z naložbami, na trajnostno ravnanje z odpadki (priporočilo za posamezno državo 3 iz leta 2019 in priporočilo 3 iz leta 2020) ter spodbujanju reform in naložb v trajnostno ravnanje z odpadki in krožnost gospodarstva (priporočilo 5 za posamezno državo iz leta 2022), v katerih je krožno gospodarstvo opredeljeno kot področje, na katerem so potrebne izboljšave, zlasti na področju ravnanja s komunalnimi odpadki ter sistema zbiranja in obdelave odpadkov.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

G.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

C7.R1: Nacionalna ureditev prehoda na krožno gospodarstvo

Namen reforme je ustvariti trden strateški in pravni okvir za prehod na krožno gospodarstvo.

Za določitev strateškega okvira za naložbe se sprejme nacionalni načrt za ravnanje z odpadki za obdobje 2021–2027, kot zahteva Direktiva 2008/98/ES o odpadkih, ter dokončata nacionalna strategija in akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ki sta usklajena s priporočili OECD za tekoči projekt instrumenta za tehnično podporo. Ti dokumenti skupaj predstavljajo okvir za prehod na krožno gospodarstvo na Madžarskem.

Cilj reforme je tudi ustvariti trdno pravno okolje za učinkovito ureditev prehoda na krožno gospodarstvo in določiti podrobna pravila za nov model ravnanja z odpadki. Spremembe zakonodajnega okvira prispevajo k ustvarjanju ugodnega okolja za ravnanje z odpadki na Madžarskem, zlasti z odpravo ovir v sektorju ravnanja z odpadki, vključno s tistimi, ki so povezane s konkurenco, ustanovitvijo pristojnega organa za ravnanje z odpadki, ureditvijo sistema odlaganja plastenk za pijačo in okrepitvijo zakonodaje o razširjeni odgovornosti proizvajalca. Spremembe vključujejo tudi uredbo za zmanjšanje vpliva plastičnih proizvodov na okolje, ki presega zahteve Direktive (EU) 2019/904 o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo.

Reforma se izvede do 30. septembra 2023.

C7.I1: Krepitev pametne, inovativne in trajnostne industrije ravnanja z odpadki ter trga sekundarnih surovin

Cilj naložbe je podpreti kemično recikliranje, da se olajša prehod na krožno gospodarstvo. Naložba podpira zmanjšanje deleža odloženih odpadkov z odlaganjem na odlagališčih v skladu z nacionalnim načrtom ravnanja z odpadki za obdobje 2021–2027 in povečuje tudi delež recikliranih odpadkov. Pričakuje se, da bo naložba znatno izboljšala recikliranje odpadkov, prispevala k spodbujanju ločenega zbiranja ter razvila infrastrukturo za predhodno obdelavo in recikliranje, kar bo prispevalo k ciljem zbiranja in recikliranja.

V okviru naložbe se ustanovi obrat za kemično recikliranje in proizvodnjo vodika, ki je primeren za predelavo 40 000 ton plastičnih odpadkov, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti, in ni primeren za mehansko recikliranje plastičnih odpadkov. Razvoj infrastrukture vključuje vse ustrezne tehnološke korake kemičnega recikliranja, vključno z ravnanjem z odpadki, primernimi za kemično ponovno uporabo, pretvorbo odpadkov v surovino, primerno za uporabo v petrokemičnih postopkih, in proizvodnjo plastike, ki vsebuje kemično reciklirane polimere. Rezultat postopka kemičnega recikliranja so sekundarne surovine in ne goriva, zato ta postopek ne pomeni energetske predelave 6 . Za zagotovitev, da je ukrep v skladu s tehničnimi smernicami za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), če ukrep vključuje dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), morajo biti predvidene emisije toplogrednih plinov nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 7 . Zeleni vodik iz obnovljivih virov energije (v skladu z veljavno zakonodajo EU) se proizvede kot del naložbe, ki se uporabi kot del postopka kemičnega recikliranja. Cilj tehnologije je razčleniti izbrane odpadke na sekundarne surovine (pretvorba vsaj 50 % glede na težo predelanih ločeno zbranih nenevarnih plastičnih odpadkov v sekundarne surovine), ki se delno uporabijo kot kemijski vložek v proizvodni proces plastičnih proizvodov.

Ko obrat za recikliranje začne obratovati, je primeren za kemično recikliranje 40 000 ton plastičnih odpadkov, ki niso primerni za mehansko recikliranje.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

G.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

H. KOMPONENTA 8: ZDRAVJE

Ta komponenta madžarskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava več izzivov, s katerimi se trenutno sooča madžarski zdravstveni sistem, kot so neenak dostop do storitev in visoka pogostost neformalnih plačil (za plačilo za plačilo); preveliko zanašanje na bolnišnice pri zagotavljanju storitev; precejšen bolnišnični dolg, povezan s finančnimi težavami; in regionalno pomanjkanje delovne sile v zdravstvenem sistemu.

Glavni cilj komponente je razviti sodoben in učinkovit sistem oskrbe, ki se bo lahko odzival na izzive enaindvajsetega stoletja in bo dostopen vsem v skladu z načelom 16 evropskega stebra socialnih pravic. V ta namen je cilj komponente (i) odpraviti plačila nadomestil v zdravstvenem sistemu; (ii) okrepiti vlogo splošnih zdravnikov; (iii) racionalizirati bolnišnično oskrbo in nadgraditi njeno infrastrukturo; (iv) povečati uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti zdravstvenih storitev; in (v) razviti program za nadzor zdravja starejših na daljavo.

Komponenta podpira obravnavanje priporočil za posamezne države o podpiranju preventivnih zdravstvenih ukrepov in krepitvi primarnega zdravstvenega varstva (priporočili za posamezno državo 2 iz leta 2019 in 3 iz leta 2022), odpravljanju pomanjkanja zdravstvenih delavcev in zagotavljanju ustrezne oskrbe s kritičnimi medicinskimi izdelki in infrastrukturo (priporočilo za posamezno državo 1 iz leta 2020) ter zagotavljanju dostopa do osnovnih storitev za vse (priporočilo za posamezno državo št. 2 iz leta 2020). Prispevati bi moral tudi k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

H.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

C8.R1: Odprava nadomestil za plačilo v zdravstvenem sektorju

Cilj ukrepa je odpraviti prakso neformalnih plačil za plačilo nadomestila v zdravstvenih storitvah ter hkrati ustvariti boljše finančne in delovne pogoje za zdravnike.

Ukrep zajema sprejetje zakonodaje za uvedbo nove pogodbe o zaposlitvi za zdravnike, katere cilj je odprava nadomestil za plače in s tem povezano zvišanje plač zdravnikov in rezidentov, zaposlenih v skladu z določbami take pogodbe. Pričakuje se, da bo ukrep skupaj z zakonsko inkriminirano inkriminacijo plačil za plačilo nadomestil izničil taka plačila v zdravstvenih storitvah. Učinkovitost ukrepa naj bi se okrepila z vzporednimi zvišanji plač v zdravstvenem sektorju (ki se financirajo ločeno iz načrta za okrevanje in odpornost).

Učinek ukrepa se oceni z neodvisno študijo, katere rezultati se objavijo. V študiji se oceni tudi, v kolikšni meri je reforma prispevala k povečanju privlačnosti zdravniškega poklica in ohranitvi zdravnikov na Madžarskem.

Reforma se izvede do 31. decembra 2023.

C8.I1: Razvoj pogojev za zdravstveno varstvo v 21. stoletju

Cilj ukrepa je okrepiti bolnišnično oskrbo in njeno infrastrukturo. Poudarek je na razvoju mreže dnevnih kirurških, ambulantnih in bolnišničnih storitev z novimi in prenovljenimi stavbami ter sodobnimi medicinskimi pripomočki, ki prispevajo k večji učinkovitosti zdravstvenega varstva, tudi glede na morebitne prihodnje zdravstvene krize.

Ukrep je sestavljen iz štirih ukrepov. Prvič, začetek veljavnosti zakonodaje za razvoj enotnega in preglednega novega nacionalnega sistema upravljanja zdravja. Drugič, vzpostavitev 22 bolnišničnih mrež na ravni okrožja z integriranimi potmi pacientov v skladu s poročilom o kartiranju, ki ga bo pripravilo ministrstvo za notranje zadeve. Integrirane poti za paciente določajo, katera ustanova v mreži je odgovorna za vsako vrsto medicinskega posredovanja v vsaki mreži zdravstvenih ustanov na ravni okrožja. Tretjič, vsaj 40 novih ali prenovljenih stavb zdravstvene infrastrukture prejme novo in sodobno zdravstveno opremo, na novo zgrajene stavbe pa izpolnjujejo tudi visoke zahteve glede energijske učinkovitosti. Četrtič, povečanje števila dogodkov zbiranja polne krvi na mobilnih zbirališčih v majhnih naseljih.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

C8.I2: Podpora digitalne preobrazbe zdravstva

Cilj naložbe je povečati uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij za povečanje učinkovitosti zdravstvenega sektorja, olajšanje dostopa do storitev ter izboljšanje kakovosti oskrbe in storitev.

Ukrep je sestavljen iz šestih ukrepov. Prvič, 65 bolnišnic je opremljenih z nadgrajenimi informacijskimi varnostnimi sistemi. Drugič, nove podatkovne zbirke in registri bolezni postanejo digitalno dostopni v prostoru elektronskih zdravstvenih storitev (EESZT). EESZT je obstoječa platforma za vključevanje, na kateri je mogoče z ustreznim dovoljenjem pridobiti vse zdravstvene podatke pacientov prek lokalnih bolnišnic, splošnih zdravnikov ali lekarniških sistemov. Tretjič, delež postopkov zdravstvenih organov, ki se lahko začnejo elektronsko, se poveča na 60 %. Četrtič, število telemedicinskih posegov, zagotovljenih z informacijskimi komunikacijskimi orodji, se poveča. Petič, na portalu EESZT se uvedejo novi moduli za podporo upravljanju dobave in digitalizirani oskrbi. Šestič, za gospodinjstva in poklicne uporabnike se razvije in začne uporabljati nova osrednja mobilna aplikacija za zdravstveno varstvo (myEESZT).

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

C8.I3: Program za spremljanje zdravja starejših na daljavo

Cilj naložbe je zagotoviti storitve zdravstvenega nadzora na daljavo za starejše, starejše od 65 let. Pričakuje se tudi, da bo naložba zmanjšala deinstitucionalizacijo dolgotrajne oskrbe.

Ukrep je sestavljen iz dveh ukrepov. Prvič, začetek izvajanja dispečerskih storitev, ki organizirajo telemedicinske storitve in nujno oskrbo udeležencev med starejšimi, starejšimi od 65 let. Sistem udeležencem omogoča, da zaprosijo za pomoč 24-urno storitev z lastnim osebnim klicem v sili na podlagi GSM. Osebje dispečerske storitve ima strokovno znanje na področju reševalnih vozil ali reševalnih služb. Drugič, vsaj 1 500 000 starejših ljudi, starejših od 65 let, je opremljenih z nosljivimi senzoričnimi napravami. Namenska služba zagotavlja 24-urni nadzor teh starejših ljudi, ki lahko v nujnih primerih pokličejo dispečersko storitev.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

C8.I4: Razvoj primarnega zdravstvenega varstva

Cilj ukrepa je zagotoviti, da bodo storitve primarnega zdravstvenega varstva dostopne čim večjemu številu državljanov, zlasti s krepitvijo vloge splošnih zdravnikov, povečanjem storitev blizu doma in razbremenitvijo bremena specializirane oskrbe.

Ukrep je sestavljen iz štirih ukrepov. Prvič, sprejeti je treba nov pravni okvir za ustanovitev in delovanje skupnosti splošnih zdravnikov za prakso. Drugič, število zdravnikov, ki sodelujejo v uveljavljenih in delujočih skupnostih za prakso, se poveča. Tretjič, število pacientov, vključenih v program za obvladovanje kroničnih bolezni, ki zagotavlja oskrbo uporabnikov, pri katerih so diagnosticirane kronične nenalezljive bolezni, se poveča. Četrtič, število pacientov, vključenih v programe preprečevanja in spodbujanja zdravja, se bo povečalo.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

H.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

I. KOMPONENTA 9: UPRAVLJANJE IN JAVNA UPRAVA 

Madžarska ima številne dolgotrajne horizontalne izzive, povezane s trdnostjo in delovanjem javnih institucij na splošno, kar vpliva tudi na gospodarske in socialne procese v državi. Posebna vprašanja v zvezi s tem se nanašajo na protikorupcijski okvir, konkurenco na področju javnih naročil, neodvisnost sodstva ter predvidljivost, kakovost in preglednost odločanja. Madžarska se po kazalnikih zaznave korupcije uvršča na nizko raven, raven konkurence pri javnih naročilih pa je zmerna. Odgovornost za odločitve o zaključku preiskav je še vedno zaskrbljujoča, saj ni učinkovitih pravnih sredstev zoper odločitve tožilstva, da ne bo preganjalo domnevne kriminalne dejavnosti. Ponavljajoči se izzivi pri uporabi pravil o preglednosti in dostopu do javnih informacij dodatno slabijo tudi protikorupcijski okvir. Kar zadeva neodvisnost sodstva, se pomisleki, opisani v Poročilu o stanju pravne države za leto 2022, nanašajo zlasti na izzive, s katerimi se sooča neodvisni nacionalni sodni svet pri uravnoteženju pristojnosti predsednika nacionalnega sodnega urada, pravila o izvolitvi predsednika vrhovnega sodišča, možnost diskrecijskih odločitev v zvezi z imenovanjem in napredovanjem sodnikov, dodeljevanje zadev ter bonuse sodnikom in vodstvenim delavcem sodišč ter možnost, da javni organi izpodbijajo pravnomočne sodne odločbe pred ustavnim sodiščem. Kakovost, predvidljivost in preglednost odločanja ter odsotnost učinkovitega posvetovanja s socialnimi partnerji in deležniki v postopkih odločanja predstavljajo ponavljajoče se izzive. Kot težavi, ki ju je treba obravnavati, so bili opredeljeni tudi kompleksnost davčnega sistema in tveganja agresivnega davčnega načrtovanja; prav tako je treba izboljšati vzdržnost javnih financ.

Namen te komponente madžarskega načrta za okrevanje in odpornost je obravnavati te izzive. Vključuje ukrepe, ki naj bi prispevali h krepitvi protikorupcijskega okvira, vključno z ustanovitvijo organa za integriteto in projektne skupine za boj proti korupciji, razvojem celovitih protikorupcijskih strategij in krepitvijo zmogljivosti madžarskih revizijskih organov, zlasti v zvezi s porabo iz proračuna EU. Vključuje tudi ukrepe za okrepitev tožilskih prizadevanj. Vključeni so tudi ukrepi za povečanje konkurence na področju javnih naročil ter zagotovitev preglednosti javnih naročil in javnega nadzora nad njimi.

Z ukrepi, vključenimi v komponento, se obravnavajo tudi dolgotrajna vprašanja v zvezi z neodvisnostjo sodstva, dvigom standarda sodnega varstva in izboljšanjem naložbenega okolja na Madžarskem, in sicer s krepitvijo jamstev neodvisnosti in nepristranskosti sodišč, in sicer z vzpostavitvijo večjih pooblastil za nacionalni sodni svet, da uravnoteži pristojnosti predsednika nacionalnega sodnega urada, krepitvijo neodvisnosti sodstva vrhovnega sodišča, odpravo ovir za predložitev vprašanj za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije in odpravo možnosti, da javni organi izpodbijajo pravnomočne sodne odločbe pred ustavnim sodiščem.

Pričakuje se tudi, da bodo ukrepi v tej komponenti izboljšali kakovost in preglednost odločanja, vključno z bolj sistematičnim vključevanjem socialnih partnerjev in deležnikov, ter olajšali dostop do javnih informacij in zagotovili učinkovit nadzor nad tem, kako fundacije za upravljanje premoženja v javnem interesu izkoriščajo podporo EU. Komponenta vključuje tudi ukrepe za boj proti tveganju agresivnega davčnega načrtovanja in poenostavitev davčnega sistema. Komponenta vključuje tudi ukrepe za izboljšanje kakovosti in vzdržnosti javnih financ.

V več primerih ta komponenta prispeva tudi k digitalnemu prehodu javnih institucij s podpiranjem digitalizacije javne uprave in storitev.

Komponenta prispeva k obravnavanju priporočil za posamezne države glede potrebe po okrepitvi protikorupcijskega okvira, vključno z izboljšanjem tožilskih prizadevanj in dostopa do javnih informacij (priporočilo za posamezno državo 4 iz leta 2019, priporočilo za posamezne države 4 iz leta 2022), „Izboljšati konkurenco pri javnem naročanju“ (priporočilo za posamezno državo 4 iz leta 2020, priporočilo 4 iz leta 2022) in „Okrepiti neodvisnost sodstva“ (priporočilo za posamezno državo 4 iz leta 2019, priporočilo 4 za posamezno državo iz leta 2022), „Izboljšati kakovost in preglednost postopka odločanja z učinkovitim socialnim dialogom, sodelovanjem z drugimi deležniki in rednimi ocenami učinka“ (priporočilo za posamezno državo 4 iz leta 2019, priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2022), „Nadaljevati poenostavitev davčnega sistema“ (priporočilo za posamezno državo 4 iz leta 2019, priporočilo 4 za posamezno državo iz leta 2022), „Okrepiti davčni sistem proti tveganju agresivnega davčnega načrtovanja“ (priporočilo za posamezno državo 4 iz leta 2019, priporočilo 5 za posamezno državo iz leta 2020) in „Doseči preudaren srednjeročni fiskalni položaj“ (priporočilo za posamezno državo 1 iz leta 2022).

Več teh ukrepov je predlagala Madžarska in o njih se je razpravljalo z Evropsko komisijo v okviru postopka na podlagi uredbe o pogojenosti 8 . Vsebina povezanih mejnikov in ciljev je usklajena z zavezami, sprejetimi v tem okviru, nekateri od teh mejnikov pa se izvedejo pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.

V skladu s členom 20(5)(e) Uredbe (EU) 2021/241 je za skladnost s členom 22 navedene uredbe izvajanje mejnikov v tej komponenti, ki so povezani z madžarskim kontrolnim sistemom za zaščito finančnih interesov Unije, predpogoj za vsako plačilo v skladu s členom 24 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost 9 .

V skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) 2021/241 se vsaka reforma Madžarske izvede, ne da bi to oslabilo ta rezultat in negativno vplivalo na spodaj navedene elemente.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

I.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

C9.R1: Ustanovitev organa za integriteto za okrepitev preprečevanja, odkrivanja in odpravljanja goljufij, navzkrižij interesov in korupcije ter drugih nezakonitosti in nepravilnosti v zvezi z izvajanjem podpore Unije na Madžarskem

Cilj te reforme je okrepiti preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, navzkrižja interesov in korupcije ter drugih nezakonitosti in nepravilnosti v zvezi z izvajanjem podpore Unije na Madžarskem, s posebnim poudarkom na javnih naročilih, in sicer z ustanovitvijo organa za integriteto.

Poslanstvo organa za integriteto je posredovanje v vseh primerih, ko pristojni nacionalni organi po njegovem mnenju niso sprejeli potrebnih ukrepov za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, navzkrižij interesov, korupcije in drugih nezakonitosti ali nepravilnosti, ki so vplivale ali bi lahko resno vplivale na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito finančnih interesov Unije.

Organ za integriteto se ustanovi in začne delovati pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost.

Zagotovi se popolna neodvisnost organa za integriteto, vključno s tem, da organ za integriteto in njegovo osebje ne smeta sprejemati ali zahtevati navodil od nobene druge osebe ali institucije. Za izbor osebja, upravljanja in proračuna se uporabljajo močna jamstva.

Organ za integriteto ima med drugim pooblastilo, da javnim naročnikom naroči, naj prekinejo postopek javnega naročanja (za največ dva meseca); da od upravnih preiskovalnih organov zahteva, da v njegovem imenu izvedejo preiskave; da za določeno obdobje priporoči izključitev določenih gospodarskih subjektov iz financiranja Unije; zadevnim nacionalnim organom ali telesom dati navodila za izvajanje njihovih nadzornih ali kontrolnih funkcij, zlasti v zvezi s postopki za preverjanje izjav o nasprotju interesov in sumov v zvezi z upravljanjem sredstev Unije; javnim naročnikom priporočiti uporabo posebnega postopka za oddajo javnega naročila; začeti postopke pred ustreznimi nacionalnimi organi ali telesi, da bi se ugotovile domnevne nezakonitosti ali nepravilnosti; od 31. marca 2023 izključno pristojnost za preverjanje prijav premoženjskega stanja visokih političnih voditeljev, ki nimajo mandata kot člani nacionalne skupščine (predsednik vlade, ministri, politični direktorji predsednika vlade, državni sekretarji), pooblastilo za neposredno preverjanje javno dostopnih prijav premoženjskega stanja vseh uradnikov z visokim tveganjem, vključno s predsednikom, poslanci, vodji osrednjih izvršilnih organov, drugimi političnimi uradniki, osebjem kabinetov političnih uradnikov, regionalnimi guvernerji, župani velikih mest, sodniki, tožilci, člani sodnih organov in organov za upravljanje tožilstva, protikorupcijski preiskovalci in višji vodstveni delavci podjetij v državni lasti, za prijave nejavnega premoženja pa vsaj pooblastilo, da od pristojnih organov zahtevajo, da opravijo preverjanje teh prijav in pridobijo rezultat tega preverjanja; na lastno pobudo, pritožbe in suma začne postopke preverjanja premoženjskega stanja ter ima neposreden in neomejen dostop do ustreznih podatkovnih zbirk in registrov, za katere meni, da so potrebni za preverjanje verodostojnosti informacij v prijavah premoženjskega stanja; zahtevati sodno revizijo vseh odločitev organov v zvezi s postopki javnega naročanja, ki vključujejo kakršno koli podporo Unije in so lahko predmet sodne revizije; in izpodbijanje neukrepanja zadevnega organa na sodišču. Organ za integriteto ima nedvoumna in neomejena pooblastila za nadaljnje izvajanje svojih pooblastil tudi v primerih, ko so bili prizadeti projekti ali postopki, prvotno predvideni za podporo Unije, pozneje umaknjeni iz podpore Unije.

Organ za integriteto ima dostop do vseh informacij, podatkovnih zbirk in registrov, ki so potrebni za izvajanje njegovih nalog v zvezi z javnimi naročili, primeri suma korupcije, vključno s preverjanjem prijav premoženjskega stanja, goljufij in navzkrižja interesov, ki vključuje kakršno koli podporo Unije. Zagotovi se, da organi, ki jih zadeva zahtevek za informacije ali navodilo organa za integriteto, ukrepajo v razumnem roku.

Organ za integriteto v štirih mesecih od njegove vzpostavitve izvede oceno tveganja integritete, da bi ocenil stanje integritete madžarskega sistema javnih naročil, opredelil tveganja za integriteto, sistemska tveganja za integriteto in orodja, ki so na voljo za njihovo odpravo.

Organ za integriteto pripravi prvo letno poročilo o integriteti za leto 2022 do drugega četrtletja 2023 in nato vsako leto do drugega četrtletja. Poročila se objavijo. Vlada preuči vsako poročilo organa za integriteto in pisno pojasni, kako bo obravnavala vsako ugotovitev iz navedenih poročil v treh mesecih od njihove objave.

Izvajanje reforme se zaključi do četrtega četrtletja leta 2023.

C9.R2: Ustanovitev projektne skupine za boj proti korupciji za spremljanje in pregled ukrepov, sprejetih na Madžarskem za preprečevanje, odkrivanje, pregon in sankcioniranje korupcije

Cilj te reforme je ustanoviti projektno skupino za boj proti korupciji, ki bo spremljala in pregledovala ukrepe, sprejete na Madžarskem za preprečevanje, odkrivanje, pregon in sankcioniranje korupcije.

Projektna skupina za boj proti korupciji preuči obstoječe protikorupcijske ukrepe in pripravi predloge za izboljšanje odkrivanja, preiskovanja, pregona in sankcioniranja koruptivnih praks in drugih praks, kot so nepotizem, favoriziranje ali pojav vrtljivih vrat med javnim in zasebnim sektorjem. Predloži tudi predloge ukrepov za izboljšanje preprečevanja in odkrivanja korupcije ter za izboljšanje pretoka informacij med upravnimi in nadzornimi organi državnih organov in organov za preiskovanje kaznivih dejanj.

Vsaj polovica članov projektne skupine za boj proti korupciji je neodvisnih nevladnih organizacij, dejavnih na področju boja proti korupciji, ki imajo dokazano strokovno znanje in dovolj dolgo preverljivo dejavnost ter so izbrane na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega izbirnega postopka ter objektivnih meril, povezanih s strokovnim znanjem in dosežki kandidatov.

Predsednik organa za integriteto, kot je bil ustanovljen z reformo C9.R1, deluje kot predsednik projektne skupine za boj proti korupciji, vendar delujeta ločeno in neodvisno drug od drugega.

Protikorupcijska projektna skupina se sestane vsaj dvakrat letno in sprejema odločitve z navadno večino oddanih glasov. Zapisniki sestankov projektne skupine za boj proti korupciji so javno dostopni na spletnem mestu projektne skupine za boj proti korupciji, skupaj s pisnimi prispevki in pripombami, ki jih njeni člani pošljejo pred sestanki ali po njih, za katere se zahteva, da se priložijo zapisniku sestanka. Projektna skupina za boj proti korupciji sprejme svoj poslovnik na predlog svojega predsednika na svojem prvem sestanku.

Projektna skupina za boj proti korupciji do prvega četrtletja 2023 objavi svoje prvo poročilo za leto 2022, nato pa vsako leto do prvega četrtletja. Nevladni člani projektne skupine za boj proti korupciji imajo možnost, da izdajajo poročila v senci, v katerih navedejo svoja stališča. Taka poročila so javno dostopna skupaj s poročilom projektne skupine za boj proti korupciji.

Vlada preuči poročila projektne skupine za boj proti korupciji v dveh mesecih od njihove izdaje in projektni skupini za boj proti korupciji predloži svoje pripombe, vključno s podrobno obrazložitvijo vsakega predloga projektne skupine za boj proti korupciji, za katerega se je odločila, da ga ne bo izvedla.

Projektna skupina za boj proti korupciji se prvič sestane pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost.

Izvajanje reforme se zaključi do drugega četrtletja leta 2023.

C9.R3: uvedba posebnega postopka v primeru posebnih kaznivih dejanj, povezanih z izvajanjem javnih pooblastil ali upravljanjem javnega premoženja („sodni nadzor“)

Da bi izboljšali prizadevanja tožilstva in zagotovili, da se sprejmejo odločni ukrepi za pregon korupcije in podobnih kaznivih dejanj, se s to reformo vzpostavi poseben postopek, ki zagotavlja učinkovit sodni nadzor nad odločbami preiskovalnih organov ali tožilstva o zavrnitvi prijave kaznivega dejanja ali ustavitvi postopka. Postopek lahko sproži kdor koli, fizične in pravne osebe pa imajo možnost vložiti predlog za revizijo teh sklepov in za ponovni predlog za revizijo, da se zahteva nadaljevanje zadevne preiskave ali postopka. Organ za integriteto (glej reformo C9.R1) ima tudi možnost vložiti predlog za revizijo in ponovljen predlog za revizijo. Po večkratnem predlogu za revizijo lahko fizične in pravne osebe vložijo predlog za pregon, če obstajajo utemeljeni razlogi za pregon. Oseba, ki vloži večkratni predlog za revizijo, deluje kot tožilec. V takih primerih sodišče prve stopnje ne sme predhodno preučiti razloga za predlog za pregon. Postopek se uporablja od 1. januarja 2023, vključno s kaznivimi dejanji, ki niso zastarala in so bila storjena pred tem datumom.

Reforma se izvede pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Do četrtega četrtletja leta 2023 se izvede celovit pregled reforme.

C9.R4: Okrepitev pravil v zvezi s prijavami premoženjskega stanja

Cilj te reforme je okrepiti protikorupcijski okvir z uvedbo strožjih pravil v zvezi s prijavami premoženjskega stanja, razširitvijo njihovega osebnega in stvarnega področja uporabe, zagotavljanjem pogostega razkritja takih prijav in zagotavljanjem njihove preglednosti, tako da se dajo na voljo javnosti in uvedejo učinkovite sankcije za kršitev povezanih pravil in obveznosti.

Reforma vključuje povezane zakonodajne spremembe, ki začnejo veljati in se začnejo uporabljati pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Zlasti zagotovijo, da osebe, ki opravljajo višje politične funkcije, in njihovi sorodniki, ki živijo v istem gospodinjstvu, ter člani narodne skupščine in njihovi sorodniki, ki živijo v istem gospodinjstvu, prvič predložijo prijavo premoženjskega stanja v skladu z novimi pravili o prijavi premoženjskega stanja do 31. januarja 2023, ki se nanašajo na državo na dan 31. decembra 2022, in so dolžni prijaviti svoje premoženje (zlasti prihodke, nepremičnine, druge dragocene nepremičnine, prihranke v bančnih vlogah in gotovini, sredstva v zalogah, vrednostne papirje in sklade zasebnega kapitala, police življenjskega zavarovanja, sklade in dejansko lastništvo podjetij).

Poleg tega se do prvega četrtletja 2023 vzpostavi nov sistem, v katerem se prijave premoženjskega stanja vložijo elektronsko in kadar so prijave premoženjskega stanja oseb, ki opravljajo višje politične funkcije, brezplačno dostopne javnosti.

Nazadnje se uvede učinkovit, sorazmeren in dovolj odvračilen sistem sankcij (vključno s kazenskimi in upravnimi sankcijami) v zvezi s hudimi kršitvami, povezanimi z obveznostmi oseb, za katere veljajo pravila o prijavi premoženjskega stanja, ki se začne uporabljati s tretjim četrtletjem leta 2023.

Izvajanje reforme se zaključi do tretjega četrtletja leta 2023.

C9.R5: zagotavljanje preglednosti uporabe javnih sredstev s strani fundacij za upravljanje premoženja v javnem interesu;

Cilj te reforme je zagotoviti učinkovit nadzor nad tem, kako fundacije za upravljanje premoženja v javnem interesu uporabljajo podporo Unije.

V ta namen za pojasnitev veljavnih pravnih določb v zvezi z dostopom do javnih informacij, pravili o javnem naročanju ter nalogami in odgovornostmi fundacij za upravljanje premoženja v javnem interesu, kadar so vključene v izvajanje podpore Unije v kakršni koli vlogi, začnejo veljati namenske zakonodajne spremembe za:

-izrecno določijo fundacije za upravljanje premoženja javnega interesa, ki opravljajo dejavnosti v javnem interesu, in pravne osebe, ki jih ustanovijo ali vzdržujejo, kot „naročnike“ v skladu s pravili o javnem naročanju;

-zagotovi, da za fundacije za upravljanje premoženja v javnem interesu, ki opravljajo dejavnosti v javnem interesu, in pravne osebe, ki jih ustanovijo ali vzdržujejo, ter njihovo osebje, ki v kakršni koli vlogi sodelujejo pri izvajanju podpore Unije, veljajo enake zahteve kot za javne subjekte glede dostopa do javnih informacij ter revizij in nadzora;

-ter zagotoviti polno uporabo pravil v zvezi z navzkrižjem interesov za vse posameznike, ki opravljajo funkcijo ali so zaposleni v fundacijah za upravljanje premoženja javnega interesa, ki opravljajo dejavnosti v javnem interesu, in pravnih osebah, ki jih ustanovijo ali vzdržujejo.

Reforma se izvede pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost.

C9.R6: Povečanje preglednosti javne porabe

Cilj te reforme je povečati preglednost javne porabe z odpravo ovir za dostop do javnih informacij z določitvijo obveznosti za vse javne organe, da proaktivno razkrivajo širok nabor vnaprej opredeljenih informacij o uporabi javnih sredstev v centralni register z javnim dostopom.

Obveznost vseh javnih organov glede objave takih podatkov v centralnem registru in obseg informacij, ki jih je treba proaktivno razkriti, se določita v zakonodajnem aktu, ki začne veljati pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Z zakonodajnim aktom se določijo tudi jasni postopki in pravila za objavo teh podatkov, vključno z rokom za objavo in obliko njihove objave.

Informacije v zvezi z dokazilom o uspešnosti in računi so še naprej na voljo po zahtevah za dostop do dokumentov. Centralni register vključuje edinstvene identifikatorje pogodb v elektronskem sistemu javnih naročil (EPS). Na voljo so tudi informacije o tem, ali javna sredstva vključujejo (v celoti ali delno) podporo Unije nad nacionalnim pragom za javna naročila. Za postopke javnega naročanja, ki se začnejo po 31. marcu 2023, se te informacije vključijo tudi za postopke, ki vključujejo podporo Unije, ki ne presega nacionalnih pragov za javna naročila. Nabori podatkov, objavljeni v centralnem registru, so v odprti, interoperabilni in strojno berljivi obliki, ki omogoča skupinski prenos ter razvrščanje, iskanje, izvlečenje, primerjavo in ponovno uporabo podatkov. Dostop do podatkov se zagotovi brezplačno in brez potrebe po registraciji.

Javni organi morajo podatke v centralnem registru posodabljati vsaj vsaka dva meseca. Vlada nadzoruje in izvršuje obveznosti, ki izhajajo iz navedenega zakonodajnega akta, do javnih organov in zagotovi, da javni organi izpolnjujejo svojo obveznost, da v celoti in pravočasno naložijo vse ustrezne podatke.

Centralni register je v celoti operativen, celoten sklop podatkov pa se naloži do prvega četrtletja leta 2023.

Izvajanje reforme se zaključi do prvega četrtletja leta 2023.

C9.R7: Razvoj in izvajanje nacionalne protikorupcijske strategije in akcijskega načrta

Cilj reforme je okrepiti protikorupcijski okvir z zagotavljanjem izvajanja sedanje nacionalne protikorupcijske strategije in akcijskega načrta ter z razvojem nove nacionalne protikorupcijske strategije in akcijskega načrta, da bi izboljšali mehanizme za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij in korupcije (tudi v sistemu javnih naročil) ter okrepili sistem obravnavanja tveganj navzkrižja interesov.

Nova nacionalna protikorupcijska strategija in akcijski načrt se pripravita ob učinkovitem sodelovanju projektne skupine za boj proti korupciji (glej reformo C9.R2) na podlagi političnih nasvetov OECD, po obsežnih posvetovanjih z nacionalnimi in mednarodnimi zainteresiranimi stranmi, vključno s Komisijo in skupino GRECO, ter v dialogu z zainteresiranimi stranmi, ki vključujejo njihova priporočila. Posebno pozornost namenja krepitvi institucionalnega in normativnega okvira za boj proti korupciji na visoki ravni s povečanjem preglednosti dela javnih organov (tudi na višji politični ravni). Nacionalna protikorupcijska strategija in akcijski načrt na podlagi in v skladu s strategijo za boj proti goljufijam in korupciji iz reforme C9.R20 (ki naj bi bila omejena na podporo Unije) zagotavljata usklajeno izvajanje ukrepov za boj proti goljufijam in korupciji za nacionalno finančno podporo in finančno podporo Unije.

Akcijski načrt vključuje namenske ukrepe za okrepitev zatiranja korupcije; okrepiti upravni nadzor v zvezi s prijavami premoženjskega stanja; razviti učinkovite notranje mehanizme za spodbujanje in ozaveščanje o zadevah v zvezi z integriteto v vladi; pregledati uporabo kodeksa poklicne etike s strani madžarske vladne uradne enote ter prakse lokalnih oblasti, da bi opredelili in spodbujali najboljše prakse v zvezi s stiki z lobisti in preprečevanjem navzkrižja interesov; ter sprejeti, javno objaviti in začeti uporabljati kodeks ravnanja za osebe z najvišjimi izvršilnimi funkcijami (kot jih opredeljuje skupina GRECO), vključno s stiki z lobisti, omejitvami po prenehanju zaposlitve in zaposlitvijo sorodnikov ter napredovanjem za zaposlovanje.

Nacionalna protikorupcijska strategija in akcijski načrt (ki zajema obdobje med 1. julijem 2023 in 31. decembrom 2025) se sprejmeta, akcijski načrt pa se začne izvajati do drugega četrtletja leta 2023. Nacionalna protikorupcijska strategija in akcijski načrt se redno pregledujeta ob upoštevanju vsebine poročil in dela projektne skupine za boj proti korupciji (glej reformo C9.R2) in organa za integriteto (glej reformo C9.R1).

Vlada do prvega četrtletja leta 2026 sprejme in objavi poročilo, v katerem oceni izvajanje nove nacionalne protikorupcijske strategije in ukrepov iz akcijskega načrta.

Izvajanje reforme se zaključi do prvega četrtletja leta 2026.

C9.R8: Nadgradnja sistemov sodelovanja tožilstva za boj proti korupcijskim praksam

Cilj te reforme je povečati učinkovitost javne uprave in tako prispevati h krepitvi protikorupcijskega okvira z vzpostavitvijo:

-do drugega četrtletja leta 2024 nov informacijski sistem za ravnanje z občutljivimi dokumenti, s čimer bi podprli in olajšali upravno delo in izmenjavo informacij med vsaj sedmimi organizacijskimi enotami, vključenimi v preiskave tožilstva; ter

-do četrtega četrtletja leta 2025 nov informacijski sistem za upravljanje spisov, s čimer se podpira in olajšuje preiskovalno delo sedmih organizacijskih enot, vključenih v preiskave tožilstva.

Izvajanje reforme se zaključi do četrtega četrtletja leta 2025.

C9.R9: Ozaveščanje o izkoreninjenju plačljivih plačil v zdravstvenem sektorju

Cilj te reforme je povečati ozaveščenost državljanov o kriminalizaciji plačljivih plačil v zdravstvenem sektorju – tudi s tiskanim, televizijskim in spletnim gradivom za kampanje in razširjanjem informacij – ter tako prispevati k njihovemu izkoreninjenju.

Ta ukrep dopolnjuje pravne spremembe za inkriminacijo nadomestil za plačilo v zdravstvenem sektorju in zakonodajo za uvedbo nove pogodbe o zaposlitvi za zdravnike, katere cilj je odprava nadomestil in s tem povezano zvišanje plač za zdravnike in rezidente, zaposlene v skladu z določbami take pogodbe.

Ukrep zajema izvedbo celovite kampanje obveščanja in ozaveščanja, da bi dosegli vsaj pet milijonov državljanov. Do tretjega četrtletja leta 2023 bo objavljena vmesna ocena prvih rezultatov kampanje, v kateri bodo opredeljeni število doseženih državljanov, spremembe v dojemanju državljanov o sprejemljivosti nadomestil v zdravstvenem varstvu v primerjavi s stanjem pred začetkom kampanje ozaveščanja, opredeljene pridobljene izkušnje in pripravljena priporočila za preostanek kampanje.

Izvajanje reforme se zaključi do četrtega četrtletja leta 2024.

C9.R10: Zmanjšanje deleža postopkov javnega naročanja z eno samo ponudbo

Cilj reforme je izboljšati konkurenco na področju javnih naročil ter povečati preglednost, učinkovitost in zanesljivost povezanih postopkov z zmanjšanjem deleža postopkov javnega naročanja z eno samo ponudbo, ki se financirajo iz sredstev Unije ali nacionalnega proračuna.

Ta reforma vključuje celovit sklop ukrepov za povečanje konkurence na področju javnih naročil.

Delež postopkov javnih naročil – tako nad kot pod mejnimi vrednostmi EU za javna naročila – z enotnimi ponudbami se zmanjša in nato ohrani pod 15 % (i) za javna naročila, ki se v celoti ali delno financirajo iz podpore Unije; in (ii) za javna naročila, ki se financirajo iz nacionalnih virov, v skladu s časovnim razporedom, določenim v spodnjih ciljih. Delež posameznih ponudb se izračuna v skladu z metodologijo pregleda enotnega trga. Končna revizijska poročila z revizijskimi mnenji brez pridržka EUTAF tudi potrdijo, da je delež posameznih ponudb nižji od ustreznih ciljev.

Pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost se vzpostavi in začne uporabljati orodje za spremljanje in poročanje (v nadaljnjem besedilu: orodje za poročanje z eno samo ponudbo), da se omogočita spremljanje napredka pri doseganju ciljev, povezanih s tem ukrepom, in poročanje o njem. Skladnost tega orodja z metodologijo pregleda enotnega trga, da so podatki v orodju točni in popolni, tudi za raven izhodišč, se potrdi s končnim revizijskim poročilom z revizijskim mnenjem brez pridržka, ki ga izda EUTAF. Do četrtega četrtletja 2022 orodje vključuje tudi podatke o geografskih označbah. Prvo pisno poročilo, ki temelji na informacijah iz orodja za poročanje z eno samo ponudbo, vključno z absolutnimi številkami in deleži, geografskimi označbami ter identifikacijo storitev in proizvodov, pripravi ministrstvo, pristojno za javna naročila, in se javno objavi na spletišču EPS do prvega četrtletja 2023 in nato vsako leto.

Izvajanje reforme se zaključi do prvega četrtletja leta 2023.

C9.R11: razvoj elektronskega sistema javnega naročanja za povečanje preglednosti

Cilj te reforme je povečati preglednost javnih naročil ter olajšati neodvisen nadzor in analizo konkurence pri javnih naročilih, tako da se z razvojem elektronskega sistema javnega naročanja (EPS) brezplačno dajo na voljo vsi podatki o razpisih v obliki množičnega prenosa in strojno berljivi obliki.

Zunanji napajalnik se nadgradi pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost, da se omogoči redno posodabljanje objave vseh obvestil o oddaji javnega naročila v postopkih javnega naročanja v strukturirani obliki, ki omogoča iskanje, izvoz v razsutem stanju in strojno obdelavo vseh podatkov, povezanih z obvestili o oddaji javnega naročila. V tej podatkovni zbirki so vsi gospodarski subjekti, vključno s posameznimi člani konzorcijev, prepoznavni z enolično identifikacijsko oznako. Podatkovna zbirka, ki se redno posodablja, je dostopna in prenosljiva z domače strani EPS brez registracije.

Pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost se informacije v zvezi s podizvajalci dajo na voljo tudi v EPS v strukturirani obliki. Do prvega četrtletja 2023 zbirka podatkov vsebuje tudi vsa obvestila o oddaji javnega naročila od 1. januarja 2014 naprej z vsemi potrebnimi informacijami, tudi o podizvajalcih.

Izvajanje reforme se zaključi do prvega četrtletja leta 2023.

C9.R12: Okvir za merjenje uspešnosti pri javnih naročilih

Cilj te reforme je vzpostaviti celovit okvir za merjenje uspešnosti za stalno spremljanje in ocenjevanje učinkovitosti in stroškovne učinkovitosti javnih naročil na Madžarskem.

Okvir za merjenje uspešnosti se razvije ob polnem in učinkovitem sodelovanju neodvisnih nevladnih organizacij, dejavnih na področju javnih naročil, in strokovnjakov za javna naročila. Neodvisne nevladne organizacije se izberejo z odprtim, preglednim in nediskriminatornim izbirnim postopkom, ki temelji na objektivnih merilih, povezanih s strokovnim znanjem in dosežki.

Okvir za merjenje smotrnosti začne delovati pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Omogoča zlasti letno analizo ravni neuspešnih postopkov javnega naročanja in njihovih razlogov; delež pogodb, ki se med izvajanjem naročila v celoti odpovejo; delež zamud pri izpolnjevanju pogodbe; delež pojavljanja prekoračitev stroškov (vključno z njihovim deležem in obsegom); delež oddanih javnih naročil, pri katerih se izrecno upošteva izračun stroškov v celotnem življenjskem ciklu ali v življenjskem ciklu; delež uspešnega sodelovanja mikro in malih podjetij pri javnih naročilih; vrednost in delež postopkov javnega naročanja z enotnimi ponudbami, ki se financirajo iz nacionalnih virov in podpore Unije ločeno in/ali oboje.

Analiza na podlagi navedenega se izvede ob polnem in učinkovitem sodelovanju izbranih neodvisnih nevladnih organizacij in neodvisnih strokovnjakov za javno naročanje, njeni rezultati pa se prvič objavijo do prvega četrtletja 2023 za leto 2022 in vsako naslednje leto.

Izvajanje reforme se zaključi do prvega četrtletja leta 2023.

C9.R13: Akcijski načrt za povečanje konkurence na področju javnih naročil

Cilj te reforme je povečati raven konkurence na področju javnih naročil s sprejetjem in izvajanjem celovitega akcijskega načrta.

Ukrepi iz akcijskega načrta temeljijo na oceni dobrih praks za spodbujanje konkurence na področju javnih naročil; prvi rezultati okvira za merjenje uspešnosti (glej reformo C9.R12) in predlogi, pripravljeni na njegovi podlagi za spodbujanje konkurence na področju javnih naročil; razpoložljive ugotovitve, odločitve in priporočila organa za integriteto (glej reformo C9.R1), ki se nanašajo na konkurenco pri javnih naročilih.

Akcijski načrt določa specifične in merljive cilje, ki jih je treba doseči vsako leto; opredeli ukrepe, ki so pomembni za doseganje s tem povezanih ciljev; določi natančne roke za izvajanje ukrepov in določi ustrezne kazalnike za vsak ukrep za spremljanje napredka pri njegovem izvajanju; opredeli ustrezni organ ali institucijo, odgovorno za izvajanje posameznega ukrepa; vzpostavi mehanizem spremljanja za ocenjevanje napredka pri doseganju ciljev iz akcijskega načrta; vključiti posebno določbo za letni pregled akcijskega načrta in po potrebi njegovo revizijo; ter zagotoviti, da je letno stanje izvajanja ukrepov iz akcijskega načrta ali njegovih revizij nemudoma javno dostopno.

Akcijski načrt se sprejme do prvega četrtletja leta 2023. Po prvem letnem pregledu vlada do prvega četrtletja leta 2024 sprejme in objavi revidirani akcijski načrt, vključno s stanjem izvajanja vsakega od ukrepov iz tega načrta.

Izvajanje reforme se zaključi do prvega četrtletja leta 2024.

C9.R14: Program usposabljanja in program podpore za mikro, mala in srednja podjetja, da se olajša njihovo sodelovanje v postopkih javnega naročanja

Cilj te reforme je olajšati sodelovanje mikro, malih in srednjih podjetij (s poudarkom na mikro- in malih podjetjih) v postopkih javnega naročanja.

V ta namen Madžarska razvije in izvaja program usposabljanja, ki mikro, malim in srednjim podjetjem brezplačno zagotavlja najpomembnejše teoretične in praktične informacije o tem, kako lahko uspešno sodelujejo v postopkih javnega naročanja. Usposabljanje temelji na novo oblikovanih usposabljanjih in gradivu za e-učenje. Novo razvito gradivo za usposabljanje zajema vsaj zadeve v zvezi s postopki javnega naročanja in njihovo pripravljalno fazo, učinkovito uporabo pravnih sredstev in posebnosti, ki nastanejo pri izvajanju javnega naročila. Zagotovi se ocena učinkovitosti usposabljanj. Usposabljanje se zagotovi vsaj 1 000 mikro-, malim in srednjim podjetjem do prvega četrtletja leta 2024 ter vsaj 2 200 mikro, malim in srednjim podjetjem do drugega četrtletja 2026. Ocenjevalno poročilo, v katerem sta ocenjeni uspešnost in učinkovitost ukrepa usposabljanja, se objavi do drugega četrtletja leta 2026.

Madžarska do prvega četrtletja 2023 vzpostavi tudi shemo podpore, ki zagotavlja pavšalno nadomestilo na podlagi objektivnih, nediskriminatornih in preglednih meril za izbor, ki se do drugega četrtletja 2026 izplača neposredno vsaj 1 800 mikro, malim in srednjim podjetjem (s poudarkom na mikro- in malih podjetjih) za njihove stroške, povezane z njihovim sodelovanjem v postopkih javnega naročanja. Do tretjega četrtletja leta 2024 se opravi vmesna ocena programa podpore, do drugega četrtletja 2026 pa končna ocena dodane vrednosti in učinkovitosti programa.

Izvajanje reforme se zaključi do drugega četrtletja leta 2026.

C9.R15: Krepitev vloge in pooblastil nacionalnega sodnega sveta, da se uravnotežijo pristojnosti predsednika nacionalnega urada za pravosodje

Cilj reforme je vzpostaviti večja pooblastila za nacionalni sodni svet, da bo lahko učinkovito izvajal svojo ustavno vlogo pri nadzoru osrednje uprave sodišč, hkrati pa ohranil neodvisnost sveta na podlagi izvolitve njegovih članov s strani sodnikov. Rezultat reforme je krepitev neodvisnosti in nepristranskosti sodišč in sodnikov, ustanovljenih z zakonom v skladu s členom 19 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in ustreznim pravnim redom EU.

Reforma vzpostavlja večja pooblastila nacionalnega sodnega sveta in vključuje zakonodajne spremembe za zagotovitev, da nacionalni sodni svet poda utemeljeno zavezujoče mnenje o številnih zadevah v zvezi s posameznimi sklepi in uredbami.

Z reformo se zagotovi tudi, da ima nacionalni sodni svet ustrezne vire, vključno z osebjem in uradi, za učinkovito izvajanje svojih nalog.

Pred predložitvijo osnutkov zakonov, potrebnih za izvedbo te reforme, se organizira posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, ki vsaj nacionalnemu sodnemu svetu, pravosodnim združenjem, madžarski odvetniški zbornici, organizacijam civilne družbe, vrhovnemu sodišču, nacionalnemu uradu za pravosodje (NOJ), ustavnemu sodišču in generalnemu tožilcu omogoča, da v najmanj 15 dneh podajo pripombe.

Reforma se izvede do prvega četrtletja 2023 in pred prvim zahtevkom za plačilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost.

C9.R16: Krepitev neodvisnosti sodstva vrhovnega sodišča (Kúria)

Cilj reforme je okrepiti neodvisnost sodstva vrhovnega sodišča (Kúria). Rezultat reforme je krepitev neodvisnosti in nepristranskosti sodišč in sodnikov, ustanovljenih z zakonom v skladu s členom 19 PEU in ustreznim pravnim redom EU.

Reforma vključuje spremembo pravil o izvolitvi predsednika vrhovnega sodišča; pravila o sistemu dodeljevanja zadev Kúria; in pravila o delovanju vrhovnega sodišča, da se (i) določijo večja pooblastila za sodni svet vrhovnega sodišča in zadevne oddelke sodnikov („kollégium“), (ii) odpravijo možnost, da člani ustavnega sodišča postanejo sodniki in da so nato imenovani v vrhovno sodišče brez upoštevanja običajnega prijavnega postopka, ter (iii) zagotovi, da nacionalni sodni svet poda utemeljeno zavezujoče mnenje o ustreznosti kandidatov za mesto predsednika in podpredsednika vrhovnega sodišča; merila primernosti, vključno z neodvisnostjo, nepristranskostjo, poštenostjo in integriteto, se določijo z zakonom. Kandidati, ki jih nacionalni sodni svet šteje za neprimerne, imajo dostop do pospešenega sodnega nadzora pred pristojnim sodiščem.

Z reformo se zagotovi tudi, da okrepljena pooblastila nacionalnega sodnega sveta iz reforme C9.R15 veljajo tudi za predsednika vrhovnega sodišča, ko deluje kot organ za imenovanja (v skladu z zakonom CLXII iz leta 2011).

Pred vložitvijo osnutka sprememb, potrebnih za izvedbo te reforme, se organizira posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, ki bo vsaj nacionalnemu sodnemu svetu, pravosodnim združenjem, madžarski odvetniški zbornici, organizacijam civilne družbe, vrhovnemu sodišču, nacionalnemu uradnemu uradu, ustavnemu sodišču in generalnemu tožilcu omogočilo, da v najmanj 15 dneh podajo pripombe.

Reforma se izvede do prvega četrtletja 2023 in pred prvim zahtevkom za plačilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost.

C9.R17: Odprava ovir za predložitev vprašanj za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije

Cilj reforme je odpraviti ovire za sodišča pri neodvisnem vlaganju zadev v predhodno odločanje Sodišču Evropske unije, s čimer se zagotovi skladnost s sodno prakso Sodišča Evropske unije. Rezultat reforme je krepitev neodvisnosti in nepristranskosti sodišč in sodnikov, ustanovljenih z zakonom v skladu s členom 19 PEU in ustreznim pravnim redom EU.

Reforma vključuje spremembo člena 666 in naslednjih zakonika o kazenskem postopku, da se odpravi možnost Kúria, da preveri zakonitost odločitve sodnika, da Sodišču predloži predlog za sprejetje predhodne odločbe, in člena 490 zakonika o kazenskem postopku o prekinitvi postopka, da se odpravijo vse ovire, ki sodišču preprečujejo vložitev predloga za sprejetje predhodne odločbe v skladu s členom 267 PDEU.

Pred predložitvijo osnutkov zakonov, potrebnih za izvedbo te reforme, se organizira posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, ki vsaj nacionalnemu sodnemu svetu, pravosodnim združenjem, madžarski odvetniški zbornici, organizacijam civilne družbe, vrhovnemu sodišču, nacionalnemu uradnemu uradu, ustavnemu sodišču in generalnemu tožilcu omogoča, da v najmanj 15 dneh podajo pripombe.

Reforma se izvede do prvega četrtletja 2023 in pred prvim zahtevkom za plačilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost.

C9.R18: Reforma v zvezi s pregledom pravnomočnih sodb ustavnega sodišča

Reforma vključuje odpravo možnosti, ki je bila uvedena leta 2019 s spremembo člena 27 zakona CLI iz leta 2011, da lahko javni organi izpodbijajo pravnomočne sodne odločbe pred ustavnim sodiščem. Rezultat reforme je krepitev neodvisnosti in nepristranskosti sodišč in sodnikov, ustanovljenih z zakonom v skladu s členom 19 PEU in ustreznim pravnim redom EU.

Pred predložitvijo osnutkov zakonov, potrebnih za izvedbo te reforme, se organizira posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, ki vsaj nacionalnemu sodnemu svetu, pravosodnim združenjem, madžarski odvetniški zbornici, organizacijam civilne družbe, vrhovnemu sodišču, nacionalnemu uradnemu uradu, ustavnemu sodišču in generalnemu tožilcu omogoča, da v najmanj 15 dneh podajo pripombe.

Reforma se izvede do prvega četrtletja 2023 in pred prvim zahtevkom za plačilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost.

C9.R19: Okrepljene pravne določbe, ki določajo ureditve za izvajanje, spremljanje ter revizijo in nadzor, da se zagotovi dobra uporaba podpore Unije

Cilj reforme je zagotoviti učinkovito izvajanje, spremljanje, nadzor in revizijo podpore Unije ter zaščito finančnih interesov Unije.

V ta namen pravne določbe, ki določajo vloge in odgovornosti organov, vključenih v izvajanje, spremljanje, nadzor in revizijo podpore Unije na Madžarskem, začnejo veljati pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost, da se zagotovi:

-da se okrepijo obvladovanje tveganj, preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije, navzkrižja interesov in dvojnega financiranja;

-da se vzpostavijo učinkovita pravila, postopki in nadzorni mehanizmi v zvezi z izjavami o navzkrižju interesov; ter

-da se osebje na občutljivih položajih redno menja in da je zagotovljen njihov učinkovit nadzor.

Zlasti v zvezi z načrtom za okrevanje in odpornost navedene pravne določbe določajo tudi pravni mandat z določitvijo podrobne vloge in odgovornosti organov, vključenih v izvajanje, revizijo in nadzor izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, določitvijo pravil v zvezi z zbiranjem in zanesljivostjo podatkov, povezanih s spremljanjem doseganja mejnikov in ciljev iz načrta, postopkov za pripravo in zanesljivost izjav o upravljanju, revizijskih povzetkov in zahtevkov za plačilo ter postopkov, ki zagotavljajo zbiranje vseh podatkov v skladu s členom 22 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

Madžarska kot dopolnilo zgoraj navedenim pravnim ureditvam pripravi in začne uporabljati celovite smernice, ki zagotavljajo učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje situacij navzkrižja interesov pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo. Smernice podrobno določajo s tem povezane naloge in obveznosti za vsakega od organov, vključenih v izvajanje, upravljanje in nadzor podpore Unije, ki zagotavljajo učinkovito preprečevanje, odkrivanje, nadzor in odpravljanje situacij navzkrižja interesov.

Reforma se izvede pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost.

C9.R20: Učinkovita strategija za boj proti goljufijam in korupciji za izvajanje, revizijo in nadzor podpore Unije

Cilj reforme je zagotoviti učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij in korupcije, povezanih s kakršno koli podporo Unije na Madžarskem, z vzpostavitvijo celovite strategije za boj proti korupciji in goljufijam ter njenim izvajanjem.

Strategijo za boj proti goljufijam in korupciji dopolnjuje akcijski načrt, ki določa jasne in celovite ukrepe, ki ustrezajo ciljem iz strategije. Za vsak ukrep se določijo jasni roki za izvajanje, pristojni organi in posebni kazalniki za merjenje napredka.

Strategija in akcijski načrt se sprejmeta pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost.

C9.R21: Polna in učinkovita uporaba sistema Arachne za vso podporo Unije

Cilj reforme je zagotoviti učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije, navzkrižja interesov, dvojnega financiranja in drugih nepravilnosti, povezanih s katero koli podporo Unije na Madžarskem, s polno in učinkovito uporabo orodja Komisije Arachne za podatkovno rudarjenje in ocenjevanje tveganja.

V ta namen vlada odobri in začne uporabljati postopke, s katerimi zagotovi, da ustrezni nacionalni organi vsaka dva meseca vnesejo vse ustrezne podatke v sistem Arachne ter zagotovijo redno in učinkovito spremljanje ocene tveganja, ki jo ustvari sistem Arachne. Končno revizijsko poročilo EUTAF z revizijskim mnenjem brez pridržka potrjuje ustreznost postopkov in ureditev ter popolnost naloženih podatkov.

Reforma se izvede pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost.

C9.R22: Ustanovitev direktorata za notranjo revizijo in integriteto za okrepitev nadzora nad navzkrižji interesov pri izvajanju podpore Unije

Cilj reforme je zagotoviti učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov pri izvajanju podpore Unije z ustanovitvijo direktorata za notranjo revizijo in integriteto (DIAI) v okviru ministrstva, pristojnega za izvajanje podpore Unije na Madžarskem.

DIAI izvaja reden in učinkovit nadzor izjav o navzkrižju interesov in preiskuje prijavljene sume o navzkrižju interesov. DIAI organu za integriteto (kot je bil ustanovljen z reformo C9.R1) na zahtevo nemudoma zagotovi popoln dostop do vseh izjav o navzkrižju interesov in vseh svojih spisov. Zakon o ustanovitvi DIAI zagotavlja njegovo popolno neodvisnost in ustrezne pristojnosti za ukrepanje v zvezi s katerim koli nacionalnim organom ali telesom, vključenim v izvajanje podpore Unije na Madžarskem. DIAI pripravi letno poročilo o svojem delu in ga predloži organu za integriteto.

Reforma se izvede pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost.

C9.R23: Zagotavljanje zmogljivosti EUTAF za učinkovito izvajanje njegovih nalog

Cilj te reforme je zagotoviti učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij in korupcije pri izvajanju podpore Unije z zagotovitvijo, da ima revizijski organ (EUTAF) potrebne finančne in človeške vire za zaščito svoje neodvisnosti ter da lahko učinkovito in pravočasno opravlja svoje naloge.

Z reformo se zagotovi, da se letni proračun EUTAF določi na podlagi prvotnega predloga EUTAF in se spremeni le, če je to javno utemeljeno, ne pa na način, ki bi ogrozil zmožnost EUTAF, da učinkovito in pravočasno opravlja svoje naloge; da prejemki osebja EUTAF znašajo 70 % zneska, ki se uporablja za osebje državnega revizijskega urada; da ima vodja EUTAF enake pristojnosti za odločanje o osnovnih načelih plače, prejemkov in delovnih pogojev, kot jih ima predsednik državnega revizijskega urada, in da je vsaka ureditev, ki odstopa od ureditve, ki se uporablja za državni revizijski urad, mogoča le na podlagi pisnega in ustrezno utemeljenega predloga vodje EUTAF; ter da se ohrani funkcionalna in strokovna neodvisnost EUTAF in da osebje EUTAF še naprej ne zahteva ali sprejema navodil v zvezi z revizijskim delom.

Reforma se izvede pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost.

C9.R24: Krepitev sodelovanja z uradom OLAF za boljše odkrivanje goljufij, povezanih z izvajanjem podpore Unije

Cilj reforme je okrepiti ureditve v zvezi z odkrivanjem goljufij v zvezi z uporabo finančnih sredstev Unije in okrepiti sodelovanje z uradom OLAF.

V ta namen začne veljati zakonodaja, ki določa pristojni nacionalni organ, ki pomaga uradu OLAF pri njegovih pregledih na kraju samem na Madžarskem, in uvaja možnost zaračunavanja finančnih sankcij gospodarskim subjektom, ki med pregledi in inšpekcijami na kraju samem ne sodelujejo z uradom OLAF.

Zakonodaja začne veljati pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost.

C9.R25: Učinkovito izvajanje, nadzor in revizija načrta za okrevanje in odpornost ter zaščita finančnih interesov Unije

Cilj te reforme je zagotoviti učinkovito izvajanje, nadzor in revizijo načrta za okrevanje in odpornost ter zaščito finančnih interesov Unije z vzpostavitvijo ustreznega sistema repozitorijev za beleženje in shranjevanje podatkov pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost ter zagotovitvijo, da ima EUTAF učinkovito revizijsko strategijo za revizijo izvajanja načrta za okrevanje in odpornost.

V ta namen:

-sistem repozitorija za beleženje in shranjevanje vseh ustreznih podatkov v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost – doseganje mejnikov in ciljev ter podatkov o končnih prejemnikih, izvajalcih, podizvajalcih in dejanskih lastnikih – mora v celoti delovati in delovati. Končno revizijsko poročilo revizijskega organa (EUTAF) z revizijskim mnenjem brez pridržka potrjuje funkcije sistema repozitorija ter da sistem v celoti deluje in deluje;

-revizijski organ madžarskega načrta za okrevanje in odpornost (EUTAF) za zagotovitev zanesljivosti revizijskih povzetkov in zagotovil, pridobljenih iz njih, sprejme revizijsko strategijo, ki zagotavlja učinkovito revizijo izvajanja madžarskega načrta za okrevanje in odpornost v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.

Reforma se izvede, preden se Komisiji predloži prvi zahtevek za plačilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost.

C9.R26: Izboljšanje preglednosti in dostop do javnih informacij 

Cilj reforme je povečati preglednost in izboljšati dostop do javnih informacij.

Prvi podukrep olajša dostop do informacij javnega značaja z zagotavljanjem, da se javni podatki načeloma zagotavljajo brezplačno. V izjemnih primerih, ko se lahko zaračunajo pristojbine za dostop do informacij javnega značaja, so te pristojbine razumne in dovolj nizke ter ne vključujejo s tem povezanih stroškov dela. V ta namen začnejo veljati in se začnejo uporabljati zakonodajne spremembe, s katerimi se (i) odpravi možnost, da imetnik informacij javnega značaja zaračuna stroške dela za izpolnitev zahteve za dostop do javnih informacij; (ii) uvede skupno zgornjo mejo 190 000 HUF za pristojbine, ki se lahko zaračunajo prosilcu za podatke za izpolnitev njegove zahteve za dostop do informacij javnega značaja; (iii) zaračunane pristojbine ne presegajo dejanskih stroškov, ki jih imajo imetniki podatkov, in se nanašajo le na stroške kopiranja in posredovanja informacij, ki jih lahko zaračuna imetnik informacij javnega značaja, in le, če ti stroški presegajo 10 000 HUF. Vlada pred vložitvijo zgoraj navedenih sprememb upošteva predloge nacionalnega organa za varstvo podatkov in svobodo obveščanja (NAIH) v zvezi s stroški na enoto v zvezi s stroški kopiranja in pošiljanja podatkov ter metodo izračuna pristojbin, ki se lahko zaračunajo za dostop do zahtev za informacije. Vlada zagotovi tudi, da so vse informacije, ki so dane na voljo ob zahtevi za dostop do informacij, istočasno na voljo v centralnem registru iz reforme C9.R6.

Z drugim podukrepom se zagotovi, da Služba Vlade RS (KEHI) redno preverja skladnost javnih organov s pravili o dostopu do informacij javnega značaja. Urad Vlade RS vsaj dvakrat letno izvede celovite in podrobne preglede vseh javnih organov, da oceni, ali izpolnjujejo svoje zahteve glede preglednosti javnih podatkov in zagotavljanja dostopa do podatkov javnega interesa. Ugotovitve teh pregledov se navedejo v javno dostopnem izčrpnem poročilu, v katerem so opredeljene pomanjkljivosti po zadevnem javnem organu (v katerem so navedeni vsaj število prejetih zahtev za dostop do javnih podatkov, število pritožb v zvezi z izmenjavo javnih podatkov, število izpolnjenih zahtev in število dni, ki jih je potreboval za njihovo izpolnitev), kako naj se te pomanjkljivosti odpravijo in nadalje ukrepajo ter priporočila za izboljšanje dostopa do javnih podatkov. Prvo tako poročilo se objavi do četrtega četrtletja leta 2022, nato pa vsako pol leta do drugega četrtletja leta 2026.

Tretji podukrep bo olajšal dostop do informacij javnega značaja in omejil trajanje sodnih postopkov z uvedbo izrednega postopka za sodne zadeve, povezane z dostopom do javnih informacij. V ta namen zakonodajni akt, ki določa ta izredni postopek, določa enake postopkovne korake in roke, kot se uporabljajo v primerih popravkov tiska, kot so določeni v Zakonu CXXX iz leta 2016 o civilnih postopkih, z edino izjemo, da je rok za vabilo iz člena 497(1) zakona CXXX iz leta 2016 najmanj tri delovne dni.

Izvajanje reforme se zaključi do četrtega četrtletja leta 2022.

C9.R27: Izboljšanje kakovosti priprave zakonodaje ter učinkovito vključevanje zainteresiranih strani in socialnih partnerjev v odločanje

Cilj te reforme je povečati kakovost in predvidljivost priprave zakonodaje z zagotavljanjem sistematične uporabe ocen učinka in učinkovitega vključevanja socialnih partnerjev, deležnikov in nevladnih strokovnjakov v pripravo zakonodaje. Njegov cilj je tudi vzpostaviti okvir za sistematično in učinkovito posvetovanje s socialnimi partnerji in deležniki, pomembnimi za izvajanje ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost, da bi prispevali k izboljšanju kakovosti zakonodaje, zmanjšanju tveganja napak v politiki in okrepitvi nadzora nad izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost kot celote.

V ta namen:

-Zakonodajne spremembe začnejo veljati, zlasti z uvedbo obveznega minimalnega osemdnevnega posvetovalnega obdobja za vse zakonodajne akte, ki jih sprejme ali predloži vladi v sprejetje; uvede minimalni rok petih dni, v katerem lahko vlada upošteva prispevke, prejete med posvetovanjem, preden dokončno oblikuje svoj predlog zakonodajnega akta; uvede obveznost, da Vladni nadzorni urad (KEHI) vsako leto oceni, ali vlada in ministrstva izpolnjujejo obveznosti iz Zakona CXXXI iz leta 2010 o družbeni udeležbi pri pripravi zakonodaje (vključno s tem, ali so bile izjeme ustrezno utemeljene); in uvesti obveznost, da Vladni nadzorni urad ministrstvu, pristojnemu za pripravo zakonodajnega akta, naloži globo v primeru neskladnosti z določbami Zakona CXXXI iz leta 2010 o družbeni udeležbi pri pripravi zakonodaje.

-Da se zagotovi učinkovito izpolnjevanje zgoraj navedenih obveznosti v praksi in omeji obseg izjem od uporabe teh pravil, je treba zagotoviti, da se vsako koledarsko leto o najmanj 90 % vseh vladnih odlokov, ministrskih odlokov, ki jih sprejme vlada, in vseh zakonov, ki jih vlada predloži parlamentu, opravi javno posvetovanje ter da so vse zbirne ocene učinka, ki jih je treba objaviti, javno dostopne. V končnem revizijskem poročilu z revizijskim mnenjem EUTAF brez pridržka se potrdi vsak letni cilj.

-Za zagotovitev možnosti za bolj sistematično in učinkovito vključevanje socialnih partnerjev, zainteresiranih strani in strokovnjakov v pripravo zakonodaje ter za pripravo ocen učinka za spremembe zakonov ali zakonov, ki jih predlagajo člani in odbori Državnega zbora, se v uradu Državnega zbora vzpostavijo dodatne upravne zmogljivosti. Člani ali odbori Državnega zbora imajo možnost, da se obrnejo na urad Državnega zbora, da pripravijo učinkovite ocene učinka in izvedejo učinkovita posvetovanja z zainteresiranimi stranmi v zvezi z zakoni, ki jih predlagajo, ali spremembami zakonov, ki jih nameravajo predložiti v obravnavo. Da se olajša kakovost ocen učinka, ki jih izvaja Urad državnega zbora, se zagotovi sistematično zagotavljanje podatkov s strani madžarskega statističnega urada za namene takšnih ocen učinka.

-Da bi olajšala pripravo ocen učinka predpisov in ustrezno ocenila različne vrste vplivov zakonodaje, vlada sprejme in začne uporabljati novo metodologijo za sistematično oceno učinka vseh zakonodajnih predlogov. Nova metodologija se pripravi ob učinkovitem sodelovanju mednarodnih organizacij s splošno priznanim strokovnim znanjem na področju presoje vpliva predpisov (kot je OECD) ter socialnih partnerjev in nevladnih zainteresiranih strani, pri čemer se ustrezno upoštevajo najboljše prakse drugih držav članic in mednarodnih institucij. Nova metodologija se bo začela sistematično uporabljati za izvajanje ocen učinka vseh zakonodajnih predlogov od četrtega četrtletja leta 2023.

-Da se zagotovi učinkovita in polna vključenost socialnih partnerjev in deležnikov v izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, se v zakonodajnem aktu jasno določi obveznost posvetovanja z ustreznimi socialnimi partnerji in deležniki med izvajanjem načrta; določi zavezujočo strategijo, v kateri so opredeljene naloge in odgovornosti glede tega, kako bodo glavne zainteresirane strani vključene v izvajanje ukrepov iz načrta; ter ustanovi odbor za spremljanje, ki bo zadolžen za stalno spremljanje učinkovitega izvajanja načrta in ga bodo sestavljali deležniki in socialni partnerji, pomembni za izvajanje sestavnih delov načrta, pri čemer bo vsaj 50 % članov odbora za spremljanje, ki predstavljajo organizacije civilne družbe, neodvisne od vlade in javnih organov. Člani odbora za spremljanje, ki predstavljajo civilno družbo, se izberejo z odprtim, preglednim in nediskriminatornim izbirnim postopkom, ki temelji na objektivnih merilih, povezanih s strokovnim znanjem in dosežki.

Izvajanje reforme se zaključi do četrtega četrtletja leta 2023.

C9.R28: Podpora postopku odločanja na podlagi podatkov in zakonodajnemu postopku za povečanje učinkovitosti in preglednosti ter zmanjšanje tveganja nepravilnosti

Cilj te reforme je na pregleden in objektiven način izboljšati vizualizacijo in razlago učinkov zakonodaje za javnost.

V ta namen se vzpostavita podatkovna platforma in orodje za modeliranje podatkov, da se zagotovi povezava podatkovnih zbirk – popolnoma v skladu s pravili o varstvu podatkov – in razvijejo zmogljivosti za modeliranje podatkov na podlagi teh podatkov. Poleg tega vsaj 200 oseb iz osebja resornih ministrstev, vladnih institucij in predstavnikov socialnih partnerjev, ki sodelujejo pri strateškem načrtovanju in pripravi zakonodaje, opravi tečaj usposabljanja o orodjih in praksah za vizualizacijo podatkov.

Podatkovna platforma in orodje za modeliranje podatkov se vzpostavita do drugega četrtletja leta 2024, usposabljanje pa do prvega četrtletja leta 2025.

Izvajanje reforme se zaključi do prvega četrtletja leta 2025.

C9.R29: Razširitev sistema samodejnega upravnega odločanja z namenom povečanja učinkovitosti, preglednosti in zmanjšanja tveganja nepravilnosti

Cilj reforme je razširiti sistem samodejnega upravnega odločanja, da bi povečali njegovo učinkovitost in preglednost ter zmanjšali tveganje nepravilnosti, kot so korupcija, napake in nedoslednosti pri odločanju.

V ta namen se do četrtega četrtletja leta 2024 v sistem samodejnega upravnega odločanja uvedejo tri vrste novih primerov – upravljanje vozil, poenostavljena naturalizacija (pridobivanje državljanstva) in zemljiška knjiga – s popolnoma delujočimi funkcijami, ki omogočajo njihovo popolnoma avtomatizirano obdelavo.

Izvajanje reforme se zaključi do četrtega četrtletja leta 2024.

C9.R30: Krepitev nacionalnega sistema za upravljanje opreme IT za povečanje učinkovitosti javnih storitev 

Cilj reforme je okrepiti nacionalni sistem za upravljanje opreme IT, da se poveča učinkovitost javnih storitev.

V ta namen se vzpostavi centralni sistem za upravljanje informacijske opreme in licenciranje programske opreme. Ta sistem zagotavlja celovit register in spremljanje življenjskega cikla opreme IT ter prilagodljivo in uporabniku prijazno centralno storitev za zagotavljanje dobave, nadgradnje, popravila, spremembe, razreza, namestitve in povezanih storitev za opremo IT za vsaj 3 000 javnih organov na področju zdravstva, javnega izobraževanja in socialnega varstva do četrtega četrtletja leta 2025.

Izvajanje reforme se zaključi do četrtega četrtletja leta 2025.

C9.R31: Uvedba minimalnih vsebinskih zahtev za namene davka od dohodkov pravnih oseb

Cilj te reforme je zagotoviti, da družbe na Madžarskem ne bodo ustanovljene izključno za namene davčnega načrtovanja in brez opravljanja kakršne koli dejanske gospodarske dejavnosti. Reforma prispeva k boju proti uporabi slamnatih in slamnatih podjetij, hkrati pa prispeva k večjemu ustvarjanju delovnih mest in višjim vladnim prihodkom.

Reforma vključuje začetek veljavnosti nove zakonodaje, ki določa minimalne vsebinske zahteve za namene davka od dohodkov pravnih oseb, in davčne posledice, če zahteve niso izpolnjene. Zakonodaja temelji na priporočilih neodvisnega mednarodnega strokovnega pregleda.

Reforma se izvede do 31. decembra 2023.

C9.R32: Okrepitev predpisov o transfernih cenah

Cilj te reforme je boj proti davčnim utajam in izboljšanje mednarodne preglednosti madžarskega davčnega sistema z okrepitvijo obveznosti sporočanja podatkov o transakcijah povezanih strank za namene določanja transfernih cen.

Reforma vključuje začetek veljavnosti nove zakonodaje, ki določa podrobne zahteve za novo sporočanje podatkov o transfernih cenah. Področje uporabe zakonskih določb zajema transakcije med povezanimi podjetji, ki znašajo vsaj 100 milijonov HUF. To naj bi izboljšalo analizo tveganja davčne uprave in ji omogočilo, da izvede bolj ciljno usmerjene revizije in se osredotoči na morebitne davčne utajevalce.

Reforma se izvede do 31. decembra 2023.

C9.R33: Razširitev področja uporabe pravil o neodbitnosti za izhodna plačila

Cilj te reforme je obravnavati tveganje dvojnega neobdavčevanja izhajajočih plačil iz Madžarske v jurisdikcije z ničelno ali nizko obdavčitvijo, s čimer bi se omejile priložnosti za agresivno davčno načrtovanje.

Reforma bo razširila področje uporabe pravil o neodbitnosti za namene madžarskega davka od dohodkov pravnih oseb. Veljati začnejo zakonodajne spremembe, ki zajemajo vsaj naslednje elemente:

-za vse transakcije izhodnih plačil licenčnin in obresti v jurisdikcije, ki so (i) uvrščene na seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati, ali (ii) ki se štejejo za jurisdikcije z ničelno ali nizko obdavčitvijo, veljajo razširjena pravila o neodbitnosti;

-določijo se merila o tem, kdaj se uporabi davčna posledica, pri čemer se upoštevajo poslovni razlogi za transakcijo in davčna obravnava transakcije; ter

-opredelijo se davčne posledice za zmanjšanje tveganja agresivnega davčnega načrtovanja.

Izvede se tudi neodvisna ocena pravil v zvezi z agresivnim davčnim načrtovanjem, pri čemer se madžarski davčni okvir celovito oceni. Na podlagi tega se sprejmejo in začnejo veljati nadaljnje zakonodajne spremembe za izboljšanje učinkovitosti ukrepov za boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

C9.R34: Digitalna preobrazba postopkov izpolnjevanja davčnih obveznosti

Cilj te reforme je racionalizirati postopke izpolnjevanja davčnih obveznosti in zmanjšati stroške izpolnjevanja davčnih obveznosti z vzpostavitvijo novih, uporabniku prijaznih digitalnih storitev za davkoplačevalce in finančne posrednike.

Reforma vključuje vzpostavitev naslednjih digitalnih storitev:

-„ePayroll“ (platforma za zagotavljanje podatkov o zaposlovanju). Ta platforma delodajalcem omogoča, da poenostavijo sporočanje podatkov o zaposlovanju upravi;

-„e-prejem“. Ta storitev bo postopoma nadomestila sedanji sistem spletnih registrov blagajn z vzpostavitvijo storitve za zbiranje prejemkov, ki je popolnoma neodvisna od platforme;

-„e-DDV“. To vključuje vzpostavitev spletne platforme za zagotavljanje vnaprej izpolnjenih obračunov DDV.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

C9.R35: Poenostavitev davčnega sistema z zmanjšanjem števila davkov

Cilj te reforme je poenostaviti davčni sistem z zmanjšanjem števila davkov in konsolidacijo dohodnine.

Reforma zajema naslednje ukrepe:

-začasni davčni ukrepi, uvedeni v okviru pandemije COVID-19 in energetske krize, se postopno odpravijo v skladu z datumom poteka, določenim v njihovi pravni podlagi;

-število davkov na Madžarskem se na podlagi priporočil posebne delovne skupine, ki so jo ustanovili organi, zmanjša za 10 % v primerjavi s številom, ki velja 1. januarja 2023;

-obdavčitev dohodkov fizičnih oseb se poenostavi in konsolidira, da se odpravijo neučinkoviti davčni odhodki, olajšajo davčna pravila za davkoplačevalce in zmanjšajo izkrivljajoče ali neupravičene spodbude.

Reforma se izvede do 30. junija 2024.

C9.R36: Reforma davka na javne komunalne plinovode

Cilj te reforme je poenostaviti davčni sistem in hkrati spodbujati davčno okolje, ki spodbuja naložbe v velike projekte komunalne infrastrukture.

Reforma bodisi razveljavi zakon št. CLXVIII iz leta 2012 o davku na komunalne plinovode bodisi ga spremeni tako, da uvede davčno pravilo, ki lastnikom komunalnih storitev omogoča, da odpustijo ali odbijejo razčlenjeni davek, ki ga plačajo na svojih progah za znesek, ki ga vlagajo v vzdrževanje ali nadgradnjo teh vodov. Odločitev med obema možnostma sprejme vlada.

Reforma se izvede do 31. decembra 2024.

C9.R37: Vključevanje uporabe komunikacijskih kampanj in vedenjskih vpogledov s strani davčne uprave

Cilj te reforme je spodbujati prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti ter izboljšati interakcijo med davkoplačevalci in davčno upravo z bolj ciljno usmerjenimi in personaliziranimi komunikacijskimi strategijami ter uporabo vpogledov v vedenje.

Reforma zajema naslednje ukrepe:

-Smernice „po korakih“ se objavijo na digitalnih platformah nacionalnega organa za pobiranje davkov (NTCA), da bi davčnim zavezancem pomagali in jih obveščali o posebnih temah, povezanih z njihovimi davčnimi pravicami in obveznostmi;

-NTCA pripravi poročilo o tem, kako lahko vpogledi v vedenje izboljšajo učinkovitost davčne uprave. Na podlagi tega se v sodelovanju med NTCA in ministrstvom za finance izvedejo vsaj trije novi pilotni projekti BI;

-različne platforme IT NTCA se združijo v en sam kanal, centralizirano platformo, vsaj tri nove funkcije pa začnejo delovati in so na voljo uporabnikom na platformi.

Reforma se izvede do 30. septembra 2025.