EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, XXX

COM(2022) 668 final

2022/0393(NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o vzpostavitvi popravnega mehanizma za trg, ki bo državljane in gospodarstvo zaščitil pred previsokimi cenami

2022/0393 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o vzpostavitvi popravnega mehanizma za trg, ki bo državljane in gospodarstvo zaščitil pred previsokimi cenami

1. OZADJE PREDLOGA

S predlogom se vzpostavlja začasen in dobro usmerjen regulativni instrument za obravnavo pojava izjemnih poskokov cen, ki so posledica pomanjkljivosti v mehanizmih oblikovanja cen na veleprodajnih trgih plina, s čimer naj bi se preprečila znatna škoda za gospodarstvo Unije.

a) Ukrajinska kriza je privedla do rekordnih zvišanj cen, kar je povzročilo veliko gospodarsko škodo.

Neupravičena vojaška agresija Rusije proti Ukrajini in rusko izsiljevanje z energijo sta povzročila energetsko krizo brez primere, ki je Unijo posebej prizadela. To je privedlo do znatnega dviga cen energije, kar je povečalo inflacijo in ogrozilo zanesljivost naše oskrbe z energijo. Rusija povzroča namerne motnje v oskrbi in manipulira z njo, kar vpliva na evropske cene zemeljskega plina in ravnovesje pri oblikovanju cen na energijskih trgih. Zaradi odločitve Rusije, da prekine oskrbo prek plinovoda Severni tok 1 in dobavo več državam članicam EU, sabotaže plinovodov Severni tok 1 in 2 ter potrebe, da v kratkem času najdemo nove vire in poti oskrbe, je kriza prešla v novo fazo. EU je zavezana postopni odpravi svoje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, kot je določeno v sporočilu Komisije z dne 18. maja 2022 o načrtu REPowerEU, in sicer z zmanjšanjem povpraševanja, pospešenim uvajanjem obnovljivih virov energije in nadomestitvijo ruskega plina z alternativnimi dobavami zaupanja vrednih partnerjev prek energetske platforme. Ruski delež uvoza plina iz plinovodov v skupnem uvozu plina v EU se je že zmanjšal z 41 % septembra 2021 na 9 % septembra 2022.

Trgi so se že na začetku ruske agresije proti Ukrajini odzvali z znatnim povišanjem cen, cene zemeljskega plina pa so dosegale rekordne ravni v celotni drugi polovici avgusta 2022. Potem ko so se cene v prejšnjem desetletju gibale v razponu od 5 EUR do 35 EUR na MWh, so se zdaj povzpele rekordno visoko in so 1 000 % višje od preteklih povprečnih cen v Uniji. Nizozemske terminske pogodbe za plin TTF (trimesečni/četrtletni produkti) so na borzi ICE Endex 1 dosegle ceno 350 EUR/MWh, pogodbe TTF za plin za dan vnaprej pa so se na EEX povzpele na 316 EUR/MWh, pri čemer ni bilo večjih sprememb v obsegu trgovanja. Cene za mesec vnaprej so poskočile precej nad 200 EUR/MWh in 26. avgusta 2022 dosegle vrh pri skoraj 314 EUR/MWh. Dva tedna, od 18. do 31. avgusta 2022, so bile višje od 225 EUR/MWh. Najvišje ravni cen v enem tednu (pet zaporednih trgovalnih dni) so bile dosežene med 22. in 26. avgustom 2022, ko so se močno približale ali celo presegle 265 EUR/MWh. Od 22. do 31. avgusta 2022 je bila razlika med cenami na promptnem trgu TTF in cenami UZP 2 večja od 57 EUR/MWh. V zadnjih treh dneh v tednu od 22. do 26. avgusta 2022 je razpon med cenami na promptnem trgu TTF in referenčnimi cenami UZP presegal 58 EUR/MWh. To je bil doslej največji odstop cen na TTF od cen UZP, ki odražajo cene na svetovnem trgu. Po izjemno visokih ravneh avgusta 2022 so cene v naslednjih tednih padle pod 220 EUR/MWh in od takrat te ravni niso več presegle.

Vendar je ta izjemni nenadni porast cen, ki so ostale visoke skoraj dva tedna, močno načel evropsko gospodarstvo. Plin je splošno razširjen v številnih gospodarskih sektorjih v EU, od MSP do velikih industrijskih obratov, zlasti pa v plinsko intenzivnih panogah, kot so keramična industrija, steklarstvo, proizvodnja gnojil, celulozna in papirna industrija ter kemična industrija. Zelo visoke cene zemeljskega plina, kakršnim smo bili priča avgusta, ko so znašale približno 350 EUR MWh, so celo v tako kratkem obdobju povzročile znatne negativne posledice za gospodarstvo Unije, saj vplivajo na cene električne energije in povečujejo splošno inflacijo. Poskoki cen povzročajo konkretno škodo in prinašajo tveganja za odjemalce in dobavitelje energije ter za zanesljivost oskrbe na trgih plina in električne energije. Odjemalci so bili neposredno prizadeti zaradi izjemnih poskokov cen, ki so jih povzročila ozka grla v regionalni zmogljivosti. Pri največji zmogljivosti tudi z nadaljnjimi zvišanji cen ne bi mogli privabiti dodatne oskrbe s plinom. Ruska agresija proti Ukrajini še naprej negativno vpliva na celotno gospodarstvo Unije, zaradi česar utegne biti rast manjša, inflacija pa višja od predvidevanj iz pomladanske napovedi Komisije 3 . Povprečna letna inflacija bo po napovedih leta 2022 najvišja doslej, in sicer naj bi dosegla 7,6 % v evrskem območju in 8,3 % v EU, nato pa naj bi se leta 2023 znižala na 4,0 % oziroma 4,6 %. Glede na poletno (vmesno) gospodarsko napoved Unije za leto 2022 naj bi gospodarska rast v Uniji leta 2022 znašala le 2,7 %, leta 2023 pa celo zgolj 1,5 %. Rast v evrskem območju naj bi leta 2022 znašala 2,6 %, leta 2023 pa naj bi padla na 1,4 %; v nekaterih državah se pričakuje recesija.

Glede na trenutno nizko raven pretoka ruskega zemeljskega plina v Evropo, ki se je že zmanjšala na 9 % skupnega uvoza plina iz plinovodov v EU, ter pričakovanje, da se ne bo več povzpela na predvojne ravni, so razmere na plinskih in finančnih trgih v EU še vedno težavne. Ker so se poti oskrbe s plinom in njegovega prenosa spremenile, kot še nikoli doslej, tržni instrumenti in instrumenti oblikovanja cen pa niso bili zasnovani za motnje v dobavi, so evropski potrošniki in podjetja izpostavljeni očitnemu tveganju morebitnih nadaljnjih poskokov cen plina, ki bi imeli negativne posledice za gospodarstvo. Nepredvidljivi dogodki, kot so nesreče ali sabotaža plinovodov, ki motijo oskrbo Evrope s plinom ali dramatično povečajo povpraševanje, lahko ogrozijo zanesljivost oskrbe. Tržne napetosti in živčnost, ki jih je povzročil strah pred nenadnim pomanjkanjem, se bodo verjetno nadaljevale tudi po tej zimi in v naslednje leto, saj se pričakuje, da bosta prilagoditev motnjam v dobavi ter vzpostavitev novih dobavnih razmerij in infrastrukture trajali eno ali več let.

b) Nove razmere na TTF in na trgu – nov pomen referenčnih cen

Sistem oblikovanja cen

Title Transfer Facility (TTF) je vozlišče 4 oziroma virtualna trgovalna točka t. i. vstopno-izstopnega sistema, ki uporabnikom omrežja omogoča medsebojni prenos plina. Vozlišče običajno upravlja operater prenosnega sistema ali drug subjekt, ki ga imenuje država članica, ki ureja imenovanja za prenos lastninske pravice za plin med uporabniki omrežja.

Na vozliščih je mogoče trgovati z različnimi virtualnimi in fizičnimi produkti, ki se dobavijo (plin je treba dobaviti na določen fizični kraj) 5 . Vozlišča imajo pomembno vlogo pri stabilnosti sistema zemeljskega plina, saj omogočajo prenos plina med udeleženci na trgu in so zato bistveni element trga plina. V Evropi obstaja več plinskih vozlišč, pri čemer so najpomembnejša nizozemski TTF (NL), nemški Trading Hub Europe (THE), francoski PEG Nord (PEG), belgijska Zeebrugge (Beach) in ZTP, avstrijska virtualna trgovalna točka (VTP), italijanska virtualna izravnalna točka (PSV), češka virtualna trgovalna točka (VTP), španska virtualna izravnalna točka (PVB) in britanska nacionalna izravnalna točka (NBP).

Poseben pomen cene terminskih pogodb TTF za sistem oblikovanja cen EU

Trgovanje na vozliščih lahko poteka na prostem trgu ali na borzah, pri čemer je vozlišče kraj dobave za izmenjavo plina med portfelji. Najbolj likviden produkt, povezan s TTF, so nizozemske terminske pogodbe za plin TTF za dobavo znotraj meseca, s katerimi se trguje na borzi ICE Endex, medtem ko je na t. i. promptnem trgu, tj. trgu za produkte za dan ali manj vnaprej, najbolj likvidna borza European Energy Exchange (EEX).

TTF je virtualna trgovalna točka, pomembna tako za promptne kot za terminske pogodbe. Produkti, povezani s TTF (tj. pogodbe, pri katerih je kraj dobave TTF), so na voljo na borzah in običajno segajo od kratkoročnih produktov (npr. znotraj dneva, dan vnaprej, teden vnaprej) do produktov z obdobjem dobave več let vnaprej. Pri tem je mogoče razlikovati med različnimi trgi.

Na promptnih trgih (znotraj dneva in dan vnaprej) operaterji prenosnih sistemov fizično ohranjajo ravnovesje v omrežju, ki je kritično za zanesljivost oskrbe. Poleg tega se na njem izvajajo fizično dobavljene transakcije, pri čemer udeleženci na trgu na njem izravnavajo svoje portfelje plina v odziv na spremembe v povpraševanju in ponudbi, na primer zaradi vremenskih razmer, ali prezasedenost. Glede na tveganja za zanesljivost oskrbe in izravnavanje dnevnih trgov to ni predmet sedanjega predloga.

Trgi izvedenih finančnih instrumentov, zlasti s pogodbami v zvezi s prihodnjo dobavo plina (npr. za mesec ali dlje vnaprej), so bistveni za plinska podjetja, saj jim omogočajo, da zavarujejo svoja finančna tveganja pri nabavi plina na nestanovitnih trgih. Stabilnejše dolgoročne cene izvedenih finančnih instrumentov poleg tega pošiljajo cenovne signale, da je okolje za naložbe v infrastrukturo zanesljivo. Tudi posegi na trgih izvedenih finančnih instrumentov in terminskih trgih bi lahko vplivali na finančno stabilnost.

Agencije za sporočanje cen spremljajo dejavnost trgov za dan vnaprej in objavljajo indekse, vključno z indeksi, povezanimi s TTF, ki so običajno navedeni v pogodbah. V pogodbah se pogosto navajajo referenčne cene TTF za mesec vnaprej. Zato se indeksi, povezani s TTF, ki se nanašajo na ceno promptnih ali terminskih pogodb, lahko uporabijo v cenovnih formulah, vključenih v dolgoročne pogodbe. To je povezano predvsem s tem, da se je v zadnjih letih TTF dojemal kot najzanesljivejši približek cen plina na ravni EU, tudi zunaj meja regije, ki jo pokriva vozlišče TTF.

Borze imajo običajno tako imenovane „klirinške hiše“, ki upravljajo tveganja nasprotne stranke, saj se posli izvajajo brez poznavanja te stranke.

TTF je najbolj likvidno vozlišče za plin v EU in se uporablja kot splošna referenca za evropske cene plina, kar pomeni, da je vodilni instrument trgovanja in upravljanja tveganj za trgovanje s plinom v Evropi. Indeksi TTF so se v zadnjih letih uporabljali kot približek cen zemeljskega plina v Evropi. Razlog za to je bila posebna geografska lega vozlišča, ki prejema zemeljski plin iz več virov, vključno z domačim plinom, proizvedenim na polju v Groningenu, norveškim plinom, UZP in znatnimi količinami iz Rusije. Ruski plin je zdaj treba nadomestiti s plinom dobaviteljev iz drugih tretjih držav. Udeleženci na trgu so TTF v preteklosti uporabljali kot referenčni približek cene zemeljskega plina za vso Evropo, to vozlišče pa se je štelo kot reprezentativno za celotni trg. Po tržnih podatkih se je prek vozlišča TTF v prvih osmih mesecih leta 2022 izvedlo približno 80 % vseh poslov z zemeljskim plinom v Evropski uniji in Združenem kraljestvu (enak delež kot leta 2021 v tem obdobju). Po tržnih ocenah se je delež borznega trgovanja na TTF v prvih osmih mesecih leta 2022 povečal na 70 %. Borzna operaterja za nizozemski trg plina sta ICE ENDEX in ECC B.V.

Dokazi o nepravilnem oblikovanju cen, ki prispeva k previsokim cenam

Neizzvana agresija Rusije proti Ukrajini in rusko izsiljevanje z energijo sta povzročila velike strukturne spremembe na trgih zemeljskega plina v Evropi, pri čemer sta se povsem spremenila izvor plina, ki se dobavlja v Evropo, in njegovo pretakanje v EU.

Zaradi motenj v oskrbi iz Rusije se je delež ruskega plina iz plinovoda v skupnem uvozu tovrstnega plina v EU v letošnjem letu zmanjšal s 40 % na 9 %. Infrastruktura, ki bi jo potrebovali za sprejem potrebnega pretoka iz drugih virov, še ni na voljo. Trenutno se rešuje več ozkih grl v infrastrukturi za plin iz plinovoda in UZP, da bi se prilagodili novim tržnim razmeram v skladu z načrtom REPowerEU.

Za plinski sistem severozahodne Evrope so značilne pomembne infrastrukturne omejitve v smislu prenosa po plinovodih (zahod-vzhod) in zmogljivosti za ponovno uplinjanje UZP, kar je ob motnjah v dobavi in vzpostavljanju novih dobavnih poti postalo problematično za mehanizem oblikovanja cen za preostalo Evropo. Te omejitve so bile delno vzrok za splošno zvišanje cen plina od začetka krize. Infrastrukturna ozka grla v regiji so bila eden od razlogov za poletno povečanje razlike med ceno terminskih pogodb TTF in cenami UZP na svetovnem trgu. Cena terminskih pogodb TTF je bila v preteklosti vedno dober in zanesljiv približek cen plina v številnih evropskih regijah, zdaj pa je kot referenčna cena za nekatere regije postala manj relevantna in zanesljiva, zlasti v državah, ki imajo boljši dostop do UZP in drugih virov plina kot države, ki nimajo širokega dostopa do UZP in v katerih ozka grla v zmogljivostih preprečujejo dodatno dobavo.

Jasen pokazatelj nepravilnega delovanja mehanizma oblikovanja cen, ki vpliva na ves evropski trg, je, da se od aprila 2022 cena terminskih pogodb TTF giblje ločeno od cen na drugih regionalnih vozliščih v Evropi in ocen cen za uvoz UZP, ki jih pripravljajo poklicni izdajatelji indeksov (v nadaljnjem besedilu: agencije za sporočanje cen). V običajnih razmerah, kakršnim smo bili priča v zadnjem desetletju, ko je TTF postal najpogosteje uporabljeni približek cene zemeljskega plina v Evropi, je bil razpon med TTF in UPZ manjši ali celo negativen. Neobičajen razpon med TTF in drugimi regionalnimi vozlišči avgusta 2022 je jasen pokazatelj, da TTF morda ni dober približek razmer na trgih zunaj severozahodne Evrope, saj povzroča visoke cene, ki ne ustrezajo tržnim temeljem po vsej EU. Zato je bila z Uredbo [XXXX/2022] uvedena nova, zanesljivejša referenčna vrednost za UZP, ki jo mora ACER razviti do 1. marca 2023. Ko pride do pomanjkanja na trgu severozahodne Evrope, to zaradi indeksacije pogodb s TTF neupravičeno vpliva na druge regionalne trge zunaj te regije.

Infrastrukturna ozka grla so povzročila znatne in doslej največje razlike med cenami na TTF, cenami na nacionalnih plinskih vozliščih in cenami UZP. Dokler infrastrukturna ozka grla v severozahodni Evropi ne bodo odpravljena, bodo vplivala na oblikovanje cen ter imela še naprej močan in nesorazmeren učinek na trge zemeljskega plina in gospodarstvo v Evropi. Ko plinovodi in terminali za UZP dosežejo največjo zmogljivost, ki zagotavlja zanesljivost oskrbe, nadaljnja zvišanja cen nad določen razpon v primerjavi s svetovnimi cenami plina, ki so potrebna za privabljanje tovora UZP na celino, ne privabijo novega plina, temveč so posledica infrastrukturnih ozkih grl. Trgovci in energetska podjetja lahko te razmere izkoristijo za zvišanje cen, kar ima škodljive posledice za vso Unijo.

To je privedlo do razmer, kakršnim smo bili priča v zadnjih dveh tednih avgusta 2022, ko so cene zemeljskega plina dosegle rekordno raven nad 300 EUR/MWh in se je cena v celinskih vozliščih, kot je TTF, povzpela do 70 EUR/MWh nad ceno UZP (tj. do 25 % višja cena na TTF od cene UZP, kot je razvidno iz povprečnega indeksa promptnih cen UZP za severozahodno in jugozahodno Evropo). V teh okoliščinah indeks TTF morda ni več ustrezen približek za cene v Evropi.

Ker se TTF uporablja kot približek v pogodbah po vsej Evropi, so morali evropski odjemalci, ki niso v srednji in vzhodni Evropi, plačevati višjo ceno, čeprav je bil zemeljski plin na svetovnih trgih znatno cenejši. Izjemno povečanje cene na TTF, ki je bilo predvsem posledica ozkih grl v notranjih zmogljivostih v srednji Evropi, tako ni bilo več reprezentativno za številne evropske odjemalce in se je štelo, da je pretirano in ne odraža tržnega ravnovesja.

Avgustovski razpon med TTF in drugimi regionalnimi vozlišči kaže, zakaj TTF morda ni več dober približek razmer na trgu zunaj severozahodne Evrope v času, ko se trgi soočajo z infrastrukturnimi omejitvami. Pomanjkanje na trgu severozahodne Evrope bi zaradi indeksacije pogodb s TTF neupravičeno vplivalo na druge regionalne trge zunaj te regije (kjer so tržni pogoji ugodnejši).

Te razmere naj bi se nadaljevale tudi v letu 2023. Dolgoročno se bodo z znatnimi naložbami v plinske povezave in terminale za UZP razlike v cenah plina med regionalnimi vozlišči zmanjšale. Z naložbami v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih in nizkoogljičnih virov se bo trajno odpravil vpliv cen plina na cene električne energije in zmanjšal pritisk na cene plina v primeru pomanjkanja. Sedanje težave naj bi bile odpravljene z novo infrastrukturo za UZP, ki bo začela delovati pozneje letos ali v prvih mesecih leta 2023. Pričakovano zmanjšanje razpona med cenami na TTF in drugih vozliščih v EU je povezano s predvideno uvedbo infrastrukture za UZP, kot so plavajoče enote za shranjevanje in ponovno uplinjanje (FSRU), ki naj bi zmanjšala ozka grla v severozahodni EU. Zato je upravičeno samo začasno posredovanje.

Vsaj za naslednje leto pa je nujno popraviti začasni učinek ozkih grl zaradi prezasedenosti v določenih delih EU, ki so posledica velikih strukturnih sprememb, saj se z iskanjem novih dobaviteljev za 40 % zemeljskega plina, ki prihaja v Evropo, spreminja zgodovinsko ravnovesje, cene na TTF pa v teh okoliščinah morda ne odražajo pogojev v zvezi s ponudbo plina in povpraševanjem po njem na svetovni ravni. Tržna orodja, ki se uporabljajo za evropske trge, niso bila oblikovana in razvita za reševanje sedanjih razmer na trgu, ki jih zaznamujejo motnje v dobavi in so nastale zaradi ruskega izsiljevanja z energijo, EU pa zaradi tega plačuje višje cene plina. Tudi evropski trg električne energije ni bil pripravljen na take krizne razmere, izjemno visoke cene plina pa so privedle do visokih cen električne energije in rekordnih prihodkov iz podmejnih proizvodnih tehnologij. Po Uredbi Sveta o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, sprejeti 6. oktobra 2022, Komisija zdaj pripravlja predlog za strukturno ločitev cen električne energije, ki naj bi bil predložen v prvem četrtletju leta 2023.

II. Cilji tega predloga

Zaradi neobičajno visokih cen na TTF in njihovega vpliva na splošno raven cen zemeljskega plina v Evropi so bili na politični ravni podani številni pozivi k nujnemu začasnemu posredovanju.

Evropski parlament je 5. oktobra 2022 v resoluciji o odzivu EU na dvig cen energije v Evropi pozval k „sprejetju ukrepov v zvezi z delovanjem TTF“ in menil, „da bi lahko ti ukrepi vključevali uporabo mehanizma za ustavitev trgovanja v TTF v primeru prevelikih nihanj cen in cenovnih ovratnic“.

Ministri za energijo so na neformalnem srečanju 12. oktobra Komisijo pozvali, naj predlaga ukrepe za usklajevanje solidarnostnih prizadevanj, zagotovitev oskrbe z energijo, stabilizacijo cen ter podporo gospodinjstvom in podjetjem, ki so jih prizadele visoke cene energije.

Komisija je oktobra predstavila predlog za reševanje primerov previsokih cen zemeljskega plina, v katerem je predlagala ukrep Sveta za določitev najvišje dinamične cene, po kateri se lahko pod določenimi pogoji izvajajo transakcije z zemeljskim plinom na promptnih trgih TTF. Da bi preprečili negativne učinke, bi moral ukrep omogočati trgovanje s plinom na prostem trgu, poleg tega pa ne bi smel vplivati na zanesljivost oskrbe s plinom v EU in pretakanje znotraj Unije ter ne bi smel povzročiti povečanja porabe plina ali vplivati na stabilnost in pravilno delovanje trgov izvedenih finančnih instrumentov za energijo.

Evropski svet je v sklepih z dne 20. in 21. oktobra 2022 pozval k nujni predložitvi konkretnih odločitev glede nekaterih dodatnih ukrepov, ki vključujejo „začasni dinamični cenovni razpon za transakcije z zemeljskim plinom za takojšnjo omejitev epizod čezmernih cen plina“, po oceni učinka takega mehanizma na obstoječe pogodbe ter ob upoštevanju različnih mešanic virov energije in nacionalnih okoliščin.

Glavni cilj popravnega mehanizma za trg, predlaganega v tej uredbi, je preprečiti obdobja izjemno visokih cen plina, ki so lahko delno posledica neučinkovitosti mehanizmov oblikovanja cen. Glavni cilj ni poseganje v cene, ki ustrezno odražajo povpraševanje in ponudbo. Cenovni signali so namreč pomembni za privabljanje zemeljskega plina iz tretjih držav, ki ga EU potrebuje, da bi ohranila zanesljivost oskrbe in gospodarsko blaginjo.

III. Glavni elementi predloga

Predlagani popravni mehanizem za trg plina temelji na členih 23 in 24 predloga Komisije za uredbo Sveta o krepitvi solidarnosti z boljšim usklajevanjem nabav plina, čezmejno izmenjavo plina in zanesljivimi referenčnimi vrednostmi za cene, ki je bil predložen 18. oktobra 2022 (v nadaljnjem besedilu: oktobrski predlog).

Popravni mehanizem za trg je na podlagi sklepov Evropskega sveta z dne 21. oktobra 2022 6 in zaščitnih ukrepov iz člena 23(2) oktobrskega predloga 7 zasnovan tako, da izpolnjuje dve osnovni merili:

(i)    deluje kot učinkovit instrument proti primerom izjemno visokih cen plina ter

(ii)    se sproži le, če se cene povzpnejo izjemno visoko (v primerjavi s cenami UZP), da se preprečijo znatne motnje na trgu in v dobavnih pogodbah, ki lahko resno ogrozijo zanesljivost oskrbe.

Pretekli dogodki, kot je izjemno zvišanje cen, ki smo mu bili priča avgusta 2022, lahko služijo kot usmeritev za opredelitev ravni cen, pri katerih bi se lahko sprožil popravni mehanizem za trg.

Predlagani mehanizem je sestavljen predvsem iz varnostne omejitve cene izvedenih finančnih instrumentov TTF za mesec vnaprej (v nadaljnjem besedilu: cena TTF), ki ima ključno vlogo kot referenčna cena na evropskem veleprodajnem trgu plina. Omejitev se sproži, če osnova za ceno TTF doseže vnaprej določeno raven in če zvišanje cen ne ustreza podobnemu zvišanju na ravni svetovnega trga, odraženemu v povprečni dnevni ceni iz ocen cen UZP „Daily Spot Mediterranean Marker (MED)“ in „Daily Spot Northwest Europe Marker (NWE)“, ki ju objavi S&P Global Inc., New York.

Za zagotovitev takojšnjega učinka se predlaga vnaprejšnja določitev vrednosti za sprožitev mehanizma, da bi se izognili dolgotrajnim postopkom odločanja, ki bi lahko znatno zakasnili njegovo sprožitev in predvideni učinek znižanja cen. Ko bodo izpolnjeni pogoji za sprožitev popravnega mehanizma za trg, bi se moral začeti izvajati samodejno.

Varnostna omejitev za terminske pogodbe TTF je skrbno zasnovana tako, da ne vpliva na oblikovanje cen na drugih regionalnih trgih plina. To je posledica tega, da sedanja ozka grla pri ponovnem uplinjanju in prenosu, značilna za nizozemsko plinsko vozlišče in posledično TTF, manj vplivajo na cenovne signale teh drugih trgov.

Cilj instrumenta je ublažiti pojave močno napihnjenih cen, ne pa strukturno spremeniti raven cen. Dogodki v avgustu 2022 se lahko uporabijo kot referenčno merilo za določitev ravni, pri kateri se posreduje.

Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da je v obdobju od 22. avgusta do 31. avgusta razlika v ceni med promptnimi cenami TTF za mesec vnaprej in cenami UZP presegala 57 EUR/MWh. Cene izvedenih finančnih instrumentov z najkrajšo dospelostjo so se povzpele nad 300 EUR. Popravni mehanizem za trg je namenjen preprečevanju nenormalno visokih cen, kot smo jim bili priča avgusta letos.

Omejitev je zasnovana tako, da se sproži le v izjemnih okoliščinah za obravnavanje potencialno kratkotrajnih obdobij resnično previsokih cen, da se ne bi povečala poraba zemeljskega plina. Kadar so cene „previsoke“, naj bi bila elastičnost povpraševanja zelo nizka in dodatno zvišanje cen, ki bi ga preprečili z omejitvijo, naj ne bi povzročilo znatnega zmanjšanja porabe. Mehanizem nenazadnje ni namenjen strukturnemu zniževanju cen, ki bi utegnilo privesti do večje porabe plina, če bi se preneslo na končne odjemalce.

Poleg tega se bo varnostna omejitev uporabljala samo za en terminski produkt (tj. produkte TTF za mesec vnaprej). Tudi ko se bo varnostna omejitev sprožila, bodo lahko udeleženci na trgu še vedno nabavljali plin na promptnem trgu z izvedenimi finančni instrumenti z daljšo zapadlostjo in izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na prostem trgu, na katere mehanizem neposredno ne vpliva. Sprožitev mehanizma torej naj ne bi privedla do omejevanja porabe plina ali težav z zanesljivostjo oskrbe.

Popravni mehanizem za trg vključuje učinkovite zaščitne ukrepe, kot so visoke intervencijske omejitve in pozorno spremljanje, ki omogoča prekinitev izvajanja mehanizma, če ta negativno vpliva na zanesljivost oskrbe.

Ker se lahko stanje na trgu spremeni in da bi se lahko odzvali na morebitne nenamerne negativne posledice omejitve cen, predlog vključuje učinkovite zaščitne ukrepe, ki zagotavljajo, da se lahko izvajanje mehanizma kadar koli začasno prekine, če bi povzročilo resne motnje na trgu ali bi se pokazalo očitno tveganje, ki bi vplivalo na zanesljivost oskrbe in pretoke znotraj EU. Varnostna omejitev bi samodejno prenehala, če bi se pri dnevnem pregledu izkazalo, da pogoji za njeno sprožitev niso več izpolnjeni. Pri ocenjevanju učinkov mehanizma bi bilo treba upoštevati tudi skladnost s cilji EU glede zmanjšanja povpraševanja.

IV. Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

V.Skladnost z drugimi politikami Unije

IV. PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

1. Pravna podlaga

2.Solidarnost

3.Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

4.Sorazmernost

5.Izbira instrumenta

V.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

1.Posvetovanja z deležniki

2.Temeljne pravice

VI.PRORAČUNSKE POSLEDICE

VII.DRUGI ELEMENTI

2022/0393 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o vzpostavitvi popravnega mehanizma za trg, ki bo državljane in gospodarstvo zaščitil pred previsokimi cenami

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 122(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Neizzvana in neupravičena vojaška agresija Ruske federacije proti Ukrajini in rekordno zmanjšanje dobave zemeljskega plina iz Ruske federacije državam članicam ogrožata zanesljivost oskrbe Unije in njenih držav članic. Hkrati sta izsiljevanje z oskrbo s plinom in manipulacija trgov s strani Ruske federacije z namernimi motnjami pretoka plina povzročila strmo rast cen energije v Uniji. Spreminjajoče se dobavne poti, ki so privedle do prezasedenosti evropske plinske infrastrukture, potreba po iskanju alternativnih virov oskrbe s plinom in sistemi oblikovanja cen, ki niso prilagojeni razmeram krize pri oskrbi, so prispevali k nestanovitnosti in hitri rasti cen. Višje cene zemeljskega plina ogrožajo gospodarstvo Unije zaradi trajne visoke inflacije, ki jo povzročajo višje cene električne energije in ki spodkopava kupno moč potrošnikov, ter zaradi zviševanja proizvodnih stroškov, zlasti v energijsko intenzivni industriji, in resno ogrožajo zanesljivost oskrbe.

(2)Leta 2022 so bile cene zemeljskega plina izjemno nestanovitne, pri čemer so nekatere referenčne cene avgusta 2022 dosegle rekordne vrednosti. Nenormalna raven cen zemeljskega plina, zabeležena avgusta 2022, je bila posledica več dejavnikov, vključno s krhkim ravnovesjem med ponudbo in povpraševanjem v povezavi s polnjenjem skladišč in zmanjšanjem pretoka po plinovodih, bojaznijo pred nadaljnjimi motnjami dobave in tržnimi manipulacijami s strani Rusije ter mehanizmom oblikovanja cen, ki ni bil prilagojen takšnim skrajnim spremembam povpraševanja in ponudbe, ter je še pospešil pretirano rast cen. Medtem ko so bile cene v prejšnjem desetletju znotraj razpona med 5 EUR in 35 EUR na MWh, so evropske cene zemeljskega plina dosegle ravni, ki so bile za 1 000 % višje od preteklih povprečnih cen v Uniji. Z nizozemskimi terminskimi pogodbami za plin TTF (3 mesečni/četrtletni produkti), se je na borzi ICE Endex 9 trgovalo na ravni, ki je bila nekoliko nižja od 350 EUR/MWh, pogodbe TTF za plin za dan vnaprej pa so na EEX dosegle ceno 316 EUR/MWh. Cene plina v preteklosti nikoli niso dosegle ravni, kakršne so bile zabeležene avgusta 2022.

(3)Po poškodbah plinovoda Severni tok 1, ki so verjetno posledica sabotaže septembra 2022, ni možnosti, da bi se dobava plina iz Rusije v Unijo v bližnji prihodnosti vrnila na raven pred vojno. Evropski potrošniki in podjetja so še vedno izpostavljeni očitnemu tveganju morebitnih nadaljnjih dogodkov, ki bi lahko povzročili gospodarsko škodo zaradi nenadnega porasta cen na trgu plina. Nepredvidljivi dogodki, kot so nesreče, sabotaža plinovodov, neurja, ki motijo oskrbo Evrope s plinom ali dramatično povečajo odjem, lahko ogrozijo zanesljivost oskrbe. Tržne napetosti in živčnost, ki jih je povzročil strah pred nenadnim pomanjkanjem, se bodo verjetno nadaljevale tudi po tej zimi in v naslednje leto, saj se pričakuje, da bosta prilagoditev motnjam v dobavi ter vzpostavitev novih dobavnih razmerij in infrastrukture trajali eno ali več let.

(4)Title Transfer Facility (TTF) na Nizozemskem se običajno obravnava kot „standardni“ približek cene na evropskih trgih plina. Razlog za to je običajno visoka likvidnost, ki je posledica več dejavnikov, vključno z njegovo geografsko lego, zaradi česar je TTF v predvojnem okolju lahko prejemal zemeljski plin iz več virov, vključno z znatnimi količinami iz Rusije. Zato se ta cena pogosto uporablja kot referenčna cena v formulah za oblikovanje cen v pogodbah o dobavi plina ter kot osnova za ceno pri operacijah zavarovanja/izvedenih finančnih instrumentov po vsej Uniji, tudi v vozliščih, ki niso neposredno povezana s TTF. Po tržnih podatkih je vozlišče TTF v prvih osmih mesecih leta 2022 predstavljalo približno 80 % zemeljskega plina, s katerim se trguje v Evropski uniji in Združenem kraljestvu.

(5)Vendar so moteče spremembe na energijskih trgih EU od februarja 2022 vplivale na delovanje in učinkovitost tradicionalnih mehanizmov oblikovanja cen na veleprodajnem trgu plina, zlasti na referenčno ceno TTF. Čeprav je bil TTF v preteklosti dober približek cen plina v drugih regijah Evrope, se je od aprila 2022 ločil od cen na drugih vozliščih in mestih trgovanja v Evropi ter od ocenjenih cen za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina, ki jih pripravljajo agencije za sporočanje cen. Razlog za to je predvsem dejstvo, da ima plinski sistem severozahodne Evrope posebne infrastrukturne omejitve glede prenosa po plinovodih (zahod–vzhod) in zmogljivosti za ponovno uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina. Te omejitve so bile delno vzrok za splošno zvišanje cen plina od začetka krize v Evropi, potem ko je Rusija začela izsiljevati z energijo. Nenormalna razlika med TTF in drugimi regionalnimi vozlišči v avgustu 2022 kaže, da v trenutnih posebnih tržnih razmerah TTF morda ni dober približek tržnih razmer zunaj severozahodne Evrope, kjer se trgi soočajo z infrastrukturnimi omejitvami. V obdobjih pomanjkanja na trgu severozahodne Evrope lahko na drugih regionalnih trgih zunaj severozahodne Evrope vladajo ugodnejši tržni pogoji in so zato ti trgi neupravičeno prizadeti zaradi indeksacije pogodb s TTF. Čeprav TTF še vedno dosega svoj cilj uravnoteženja ponudbe in povpraševanja v severozahodni Evropi, je treba sprejeti ukrepe za omejitev učinka neobičajnih obdobij previsokih cen TTF na druge regionalne trge v EU.

(6)Na voljo so različni ukrepi za reševanje težav s sedanjimi mehanizmi oblikovanja cen. Ena od možnosti za evropska podjetja, ki so jih prizadele nedavne motnje na trgu in pomanjkljivosti sistema oblikovanja cen, so ponovna pogajanja o obstoječih pogodbah, ki temeljijo na TTF. Ker imajo referenčne cene, vezane na terminske pogodbe na TTF, drugačen pomen kot v preteklosti in niso nujno reprezentativne za razmere na trgu plina zunaj severozahodne Evrope, lahko nekateri kupci poskušajo rešiti trenutne težave z oblikovanjem cen in referenčno ceno TTF s ponovnimi pogajanji s svojimi pogodbenimi partnerji, bodisi pod izrecnimi pogoji iz pogodbe bodisi v skladu s splošnimi načeli pogodbenega prava.

(7)Podobno se lahko uvozna podjetja ali države članice, ki delujejo v njihovem imenu, v sodelovanju z mednarodnimi partnerji ponovno pogajajo o obstoječih pogodbah o dobavi ali sklenejo nove pogodbe z ustreznejšimi formulami za oblikovanje cen, prilagojenimi trenutnim nestanovitnim razmeram. Usklajena nabava prek informacijskega orodja, vzpostavljenega z Uredbo (EU) [XXXX/2022], lahko ponudi priložnosti za znižanje cene uvožene energije, s čimer se zmanjša potreba po posredovanju na trgu.

(8)Poleg tega regulacija finančnih trgov že vključuje nekatere zaščitne ukrepe za omejitev obdobij izjemne nestanovitnosti, na primer z zahtevo, da morajo mesta trgovanja vzpostaviti kratkoročne sisteme za prekinitev trgovanja, ki v ta namen omejujejo izjemno zvišanje cen v nekaterih obdobjih. Mehanizem obvladovanja nestanovitnosti znotraj dneva, uveden s členi 15 do 17 Uredbe Sveta (EU) [XXXX/2022], prispeva k omejevanju izjemne nestanovitnosti cen na trgih izvedenih finančnih instrumentov na energijo znotraj dneva. Vendar ti mehanizmi delujejo le kratkoročno in niso namenjeni preprečevanju, da bi tržne cene dosegle določene previsoke ravni.

(9)Zmanjšanje odjema je še en pomemben element za reševanje problema skrajnih nenadnih porastov cen. Zmanjšanje odjema plina in električne energije ima lahko blažilni učinek na tržne cene in s tem prispeva k ublažitvi težav z neobičajno visokimi cenami plina. Ta uredba bi zato morala v skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 21. oktobra 2022 določiti učinkovit mehanizem za zagotovitev, da se potencial za zmanjšanje odjema v celoti izkoristi in da sprožitev mehanizma ne povzroči večje porabe plina.

(10)Čeprav so zato na voljo obstoječi ukrepi za obravnavo nekaterih elementov, ki povzročajo težave z oblikovanjem cen na trgih plina, ti ukrepi ne zagotavljajo takojšnjega in dovolj zanesljivega reševanja trenutnih težav.

(11)Zato je treba s takojšnjim učinkom vzpostaviti začasni popravni mehanizem za trg za transakcije z zemeljskim plinom na trgu izvedenih finančnih instrumentov TTF za mesec vnaprej kot instrument za preprečevanje obdobij previsokih cen plina.

(12)Evropski svet je v sklepih z dne 21. oktobra 2022 Komisijo pooblastil, naj predlaga zakonodajo o popravnem mehanizmu za trg, ki bi moral temeljiti na členih 23 in 24 predloga Komisije za uredbo Sveta o krepitvi solidarnosti z boljšim usklajevanjem nabave plina, čezmejno izmenjavo plina in zanesljivimi referenčnimi cenami z dne 18. oktobra 2022 (v nadaljevanju: oktobrski predlog).

(13)Osnovna merila in zaščitne ukrepe iz sklepov Evropskega sveta z dne 21. oktobra 2022 ter členov 23 in 24 oktobrskega predloga bi bilo treba po eni strani upoštevati pri oblikovanju popravnega mehanizma za trg. Po drugi strani bi jih bilo treba uporabiti za zagotovitev, da se morebitna sprožitev popravnega mehanizma za trg zaključi, če pogoji za njegovo sprožitev niso več izpolnjeni ali če na trgu nastopijo nenamerne motnje.

(14)Popravni mehanizem za trg bi moral biti zasnovan tako, da izpolnjuje dve osnovni merili, in sicer da deluje kot učinkovit instrument proti obdobjem izredno visokih cen plina in da se aktivira le, če cene dosežejo izjemne ravni v primerjavi s svetovnimi trgi, da se preprečijo znatne motnje na trgu in motnje v dobavnih pogodbah, ki bi lahko povzročile resna tveganja za zanesljivost oskrbe.

(15)Posredovanje s popravnim mehanizmom za trg bi moralo biti omejeno na odpravljanje najpomembnejših pomanjkljivosti pri oblikovanju cen. Poravnalna cena TTF za izvedene finančne instrumente za mesec vnaprej je daleč najbolj razširjena referenčna cena v pogodbah o dobavi plina po vsej EU. Druge referenčne cene se ne soočajo z enakimi težavami, ki izhajajo zlasti iz ozkih grl v zmogljivostih v srednji Evropi. Referenčne cene TTF za mesec vnaprej ne uporabljajo le številni trgovci pri svojih izvedenih finančnih instrumentih, temveč tudi podjetja za oskrbo s plinom v svojih pogodbah o dobavi. Zato je primerno, da se posredovanje omeji na poravnalno ceno TTF za mesec vnaprej.

(16)Sprejetje popravnega mehanizma za trg bo trgu poslalo jasno sporočilo, da EU ne bo sprejela previsokih cen, ki so posledica njihovega nepopolnega oblikovanja. Udeležencem na trgu bo tudi zagotovilo zanesljive omejitve trgovanja s plinom ter lahko ustvarilo pomembne ekonomske prihranke podjetjem in gospodinjstvom, ki ne bodo več tako izpostavljena obdobjem previsokih cen energije.

(17)Mehanizem bi moral vpeljati varnostno omejitev cene izvedenih finančnih instrumentov TTF za mesec vnaprej. Omejitev bi se morala sprožiti, če cena TTF doseže vnaprej določeno raven in če zvišanje cen ne ustreza podobnemu zvišanju na ravni regionalnega ali svetovnega trga. Varnostna omejitev bi morala zagotoviti, da se naročila za trgovanje s ceno nad 275 EUR ne sprejmejo, ko je mehanizem sprožen, omejitev pa bi morala za določen čas ostati stabilna, da se zagotovi minimalna predvidljivost posredovanja. S tem bi se izognili pomanjkljivostim omejitve z dnevnimi spremembami, ki bi bila za udeležence na trgu manj pregledna in težje predvidljiva, kar bi omejilo njihovo zmožnost prilagajanja pričakovanj za prihodnost. Vnaprej določena varnostna omejitev udeležencem na trgu omogoča, da ustrezno prilagodijo svoja pričakovanja glede prihodnjega razvoja cen. Popravni mehanizem za trg pa bi moral imeti dinamične elemente. Dinamično dogajanje na trgu bi bilo treba upoštevati z rednimi pregledi in možnostjo, da se omejitev trgovanja kadar koli preneha izvajati. Pri sprožitvi bi bilo treba upoštevati tudi razliko med evropskim indeksom promptnega trga plina TTF in referenčno ceno, določeno na podlagi povprečne vrednosti ocenjenih cen utekočinjenega zemeljskega plina, povezanih z evropskimi trgovalnimi vozlišči, ki se lahko sčasoma spreminja.

(18)Ko se sproži popravni mehanizem za trg, bi morali finančni regulatorji, ACER in organi, pristojni za konkurenco, posebej pozorno spremljati trge izvedenih finančnih instrumentov na plin in energijo, da bi se izognili morebitnim tveganjem, da bi omejitev cene za trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti TTF za mesec vnaprej povzročila nezakonito dogovarjanje med dobavitelji zemeljskega plina ali trgovci z njim.

(19)Popravni mehanizem za trg bi moral biti začasne narave in bi se smel sprožiti le za omejitev obdobij izjemno visokih cen zemeljskega plina, ki poleg tega niso povezane s cenami na drugih borzah plina. V ta namen morata biti za delovanje popravnega mehanizma za trg izpolnjena dva kumulativna pogoja.

(20)Popravni mehanizem za trg bi se smel sprožiti le tedaj, kadar poravnalne cene izvedenih finančnih instrumentov TTF z najkrajšo dospelostjo dosežejo vnaprej določeno izjemno visoko raven. Na podlagi preteklih izkušenj, kakršna je bila izjemna rast cen, zabeležena v avgustu 2022, bi bilo zato treba določiti ravni cen, pri katerih bi se moral sprožiti popravni mehanizem za trg. Razpoložljivi podatki kažejo, da je bila avgusta 2022 razlika v ceni med promptnimi cenami TTF za mesec vnaprej in cenami utekočinjenega zemeljskega plina večja od 57 EUR/MWh. Cene izvedenih finančnih instrumentov z najkrajšo dospelostjo so se povzpele nad 300 EUR. Popravni mehanizem za trg je namenjen preprečevanju nenormalno visokih cen, kot smo jim bili priča avgusta letos.

(21)Poleg tega bi se popravni mehanizem za trg smel sprožiti le tedaj, kadar cene TTF dosežejo ravni, ki so znatno in neobičajno visoke v primerjavi s cenami utekočinjenega zemeljskega plina. Če bi se cene na svetovnih trgih zviševale enako hitro in na isti ravni kot cene TTF, bi lahko sprožitev popravnega mehanizma za trg ovirala nabavo zalog na svetovnih trgih, kar bi lahko povzročilo tveganja za zanesljivost oskrbe. Zato bi se popravni mehanizem za trg smel sprožiti le v primerih, ko so cene TTF znatno in dlje časa višje od cen na svetovnih trgih. Če bi se cene na svetovnih trgih po sprožitvi mehanizma zvišale in bi se razlika do cen TTF zmanjšala ali izginila, bi se mehanizem moral avtomatsko prenehati izvajati, da se prepreči tveganje za zanesljivost oskrbe.

(22)UZP je ustrezen približek gibanja cen plina na svetovni ravni. Za razliko od plina iz plinovodov se z utekočinjenim zemeljskim plinom trguje na svetovnem trgu. Na cene utekočinjenega zemeljskega plina, kot so cene na sredozemskih ali severozahodnih borzah, neposredno vpliva dogajanje na svetovnem trgu utekočinjenega zemeljskega plina in so običajno bližje ravni cen na svetovnem trgu kot referenčne cene, pri katerih prevladuje plin iz plinovodov. Cene utekočinjenega zemeljskega plina na sredozemskih ali severozahodnih borzah so ustrezen pokazatelj, ali ekstremna zvišanja cen temeljijo na spremembah povpraševanja oziroma ponudbe ali na nepravilnem delovanju mehanizma oblikovanja cen v Uniji. Te cene utekočinjenega zemeljskega plina tudi bolje odsevajo pogoje ponudbe in povpraševanja v Evropi kot podobne cene v tujini, na primer v Aziji ali ZDA (glej npr. „Joint Japan Korea Marker“ ali „Henry Hub Gas Price Assessment“, ki ju objavlja S&P Global Inc., New York). To pomeni, da ustrezneje izpostavljajo previsoko ceno TTF v primerjavi z utekočinjenim zemeljskim plinom, dobavljenim v evropski sistem. Upoštevanje evropskih cen utekočinjenega zemeljskega plina preprečuje netočen vpliv posebnih lokalnih vidikov ponudbe in povpraševanja na cene v drugih svetovnih regijah (kot so Združene države Amerike in Azija). Vendar bi bilo treba pri spremljanju pred morebitno sprožitvijo mehanizma in po njej upoštevati dogajanje na drugih ustreznih organiziranih trgih zunaj Unije. Dejanske sprožilce za primerjavo med cenami TTF in utekočinjenega zemeljskega plina bi bilo treba izbrati na podlagi analize preteklih cen in upoštevati razmik v času naraščanja cen avgusta 2022.

(23)Sprožilci popravnega mehanizma za trg bi morali zagotoviti, da mehanizem odpravlja tržne primanjkljaje in ne vpliva bistveno na povpraševanje in ponudbo ter normalno določanje cen. Če omejitev ne bi bila dovolj visoka, bi lahko udeležencem na trgu preprečila, da bi učinkovito zavarovali svoja tveganja, saj bi to lahko škodovalo oblikovanju zanesljivih cen za produkte z datumom dobave v prihodnosti in delovanju trgov izvedenih finančnih instrumentov. Če bi se mehanizem sprožil za umetno zniževanje cen, namesto da bi odpravil motnje v delovanju trga, bi to imelo resne negativne posledice za udeležence na trgu, vključno z energetskimi podjetji, ki bi se lahko srečevali s težavami pri izpolnjevanju pozivov h kritju in likvidnostnimi omejitvami, kar bi lahko povzročilo insolventnost. Nekaterim akterjem na trgu (zlasti manjšim) bi se lahko preprečilo, da bi zavarovali svoje pozicije, kar bi še povečalo nestanovitnost na promptnih trgih, to pa bi lahko privedlo do večjih porastov cen. Glede na velik obseg trgovanja bi tak razvoj pomenil očitno tveganje za gospodarstvo, kar bi zasnova ukrepa morala preprečiti.

(24)Zaradi popolne skladnosti z Uredbo Sveta (EU) 2022/1369 in cilji glede zmanjšanja povpraševanja iz navedene uredbe bi morala imeti Komisija možnost, da na podlagi podatkov o porabi plina in zmanjšanju povpraševanja, prejetih od držav članic v skladu s členom 8 Uredbe Sveta (EU) 2022/1369, ustavi sprožitev mehanizma, če to negativno vpliva na napredek pri doseganju ciljnih prihrankov plina v skladu s členom 3 Uredbe Sveta (EU) 2022/1369 ali če povzroči splošno povečanje porabe plina. Blažilni učinek na cene zemeljskega plina, ki ga lahko povzroči popravni mehanizem za trg, ne bi smel umetno spodbujati porabe zemeljskega plina v EU do te mere, da bi to škodovalo potrebnim prizadevanjem za zmanjšanje odjema zemeljskega plina v skladu s cilji zmanjšanja povpraševanja iz členov 3 in 5 Uredbe Sveta (EU) 2022/1369 ter členov 3 in 4 Uredbe (EU) 2022/1854. Komisija bi morala zagotoviti, da sprožitev mehanizma ne bo upočasnila napredka držav članic pri doseganju njihovih ciljev glede prihrankov energije.

(25)Da bi Komisija lahko posredovala, če bi se poraba plina in električne energije povečala zaradi popravka na trgu, bi morale države članice poleg obstoječih obveznosti poročanja o izvajanju zmanjšanja povpraševanja Komisiji posebej poročati, katere ukrepe so sprejele za zmanjšanje porabe plina in električne energije kot odziv na popravek na trgu, da bi dosegle 15-odstotno zmanjšanje povpraševanja po plinu, kot je določeno v členih 3 in 5 Uredbe Sveta (EU) 2022/1369, ter cilje glede zmanjšanja povpraševanja iz členov 3 in 4 Uredbe Sveta (EU) 2022/1854. Da se zagotovi, da popravek na trgu ne bo zmanjšal spodbude za zmanjšanje povpraševanja, bi morala Komisija razmisliti o tem, da bi predlagala prilagoditev Uredbe Sveta (EU) 2022/1369 novim razmeram.

(26)Glede na raven posega lahko popravni mehanizem za trg vključuje finančna in pravna tveganja ter tveganja za zanesljivost oskrbe. Stopnja tveganja je odvisna od pogostosti proženja mehanizma in lahko zato vpliva na normalno delovanje trga. Nižji kot je prag za posredovanje, pogosteje se bo sprožil mehanizem, zato je verjetneje, da se bo tveganje uresničilo. Zato bi bilo treba pogoje za sprožitev mehanizma določiti na ravni, povezani z nenormalnimi in izredno visokimi ravnmi cene TTF za mesec vnaprej, hkrati pa zagotoviti, da je sprožitev mehanizma učinkovit instrument proti obdobjem izjemno visokih cen plina, ki ne odsevajo dogajanja na mednarodnih trgih. Nižji prag bi pomenil tveganje za sprožitev omejitve v primerih, ko so povišanja cen časovno omejena in zato ne vzbujajo pomislekov v enakem obsegu kot zvišanje cen, zabeleženo avgusta 2022. Konec decembra 2021 in v začetku marca 2022 so bile cene TTF za mesec vnaprej zelo visoke le nekaj dni in so se skoraj takoj znižale na začetno raven brez oprijemljivih negativnih posledic za trge in potrošnike.

(27)Pomembno je, da je mehanizem zasnovan tako, da ne spreminja temeljnega pogodbenega ravnovesja pogodb o dobavi plina, temveč obravnava primere neobičajnega dogajanja na trgu. Če so sprožilci za posredovanje določeni na ravni, na kateri odpravljajo obstoječe težave z oblikovanjem cen, in niso namenjeni poseganju v ravnovesje med povpraševanjem in ponudbo, se lahko tveganje, da se zaradi mehanizma ali njegove sprožitve spremeni pogodbeno ravnovesje obstoječih pogodb, zmanjša na najmanjšo možno mero.

(28)Da bi bil zagotovljen takojšnji učinek popravnega mehanizma za trg, bi se morala omejitev trgovanja sprožiti takoj in samodejno, ne da bi bil potreben nadaljnji sklep Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) ali Komisije. Za zagotovitev, da se morebitne težave, ki izhajajo iz sprožitve, ugotovijo zgodaj, bi morala Komisija pooblastiti ECB ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), da pripravita poročilo o morebitnih negativnih učinkih mehanizma na finančne trge.

(29)ACER bi moral stalno spremljati, ali so pogoji za delovanje popravnega mehanizma za trg plina izpolnjeni. ACER je najprimernejši organ za izvajanje takega spremljanja, saj ima pregled nad trgi plina po vsej Uniji in potrebno strokovno znanje o delovanju trgov plina ter je že pooblaščen za spremljanje dejavnosti trgovanja na debelo z energijskimi produkti v skladu z zakonodajo EU. ACER bi zato moral spremljati gibanje poravnalne cene TTF za izvedene finančne instrumente z najkrajšo dospelostjo in evropskega indeksa promptnega trga plina TTF ter slednjega primerjati z referenčno ceno, določeno s povprečno ocenjeno ceno, povezano z evropskimi trgovalnimi vozlišči, da bi se preverilo, ali so izpolnjeni pogoji, ki upravičujejo sprožitev ali prenehanje uporabe popravnega mehanizma za trg. Ko je mehanizem sprožen, bi ACER moral dnevno poročati Komisiji, ali so ti pogoji še izpolnjeni.

(30)Sprožitev popravnega mehanizma za trg lahko povzroči neželene in nepredvidljive učinke na gospodarstvo, vključno s tveganji za zanesljivost oskrbe in finančno stabilnost. Za zagotovitev hitrega odziva v primeru nenamernih motenj na trgu bi bilo treba vključiti učinkovite zaščitne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da se lahko mehanizem kadar koli začasno preneha uporabljati. Če na podlagi rezultatov spremljanja agencije ACER obstajajo konkretni znaki, da bo verjetno prišlo do popravka na trgu, bi Komisija morala imeti možnost, da od ECB, ESMA, ACER ter po potrebi ENTSOG in koordinacijske skupine za plin zahteva mnenje o vplivu morebitnega popravka trga na zanesljivost oskrbe, pretoke znotraj EU in finančno stabilnost, da bi lahko po potrebi hitro ustavila uporabo popravnega mehanizma za trg s strani ACER.

(31)Poleg dnevnega pregleda o tem, ali so pogoji za omejitev trgovanja še vedno izpolnjeni, bi bilo treba vključiti dodatne zaščitne ukrepe, da se preprečijo nenamerne motnje na trgu.

(32)Omejitev trgovanja ne bi smela vplivati na transakcije na prostem trgu (OTC), saj bi njihova vključitev povzročila resne težave pri spremljanju in bi lahko povzročila težave z zanesljivostjo oskrbe.

(33)Popravni mehanizem za trg bi se moral samodejno prenehati izvajati, če njegovo delovanje ni več upravičeno zaradi razmer na trgu zemeljskega plina. Razen v primeru motenj na trgu bi bilo treba mehanizem prenehati uporabljati šele po določenem obdobju, da se preprečijo pogoste sprožitve in prenehanja uporabe. Če ACER pri spremljanju gibanja sprožilcev mehanizma ugotovi, da evropski indeks promptnega trga plina TTF v dovolj stabilnem obdobju ni več višji od referenčne cene, bi se moral mehanizem samodejno prenehati uporabljati. Za prenehanje uporabe mehanizma ne bi smela biti potrebna ocena ACER ali Komisije, temveč bi se moralo izvesti samodejno, ko so izpolnjeni pogoji.

(34)Ključnega pomena je, da popravni mehanizem za trg vključuje učinkovit instrument, ki takoj in kadar koli ukine varnostno omejitev, če bi ta povzročila resne motnje na trgu, ki bi vplivale na zanesljivost oskrbe in tokove znotraj EU.

(35)Ker je pomembno temeljito oceniti vse zaščitne ukrepe, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju morebitne ukinitve varnostne omejitve, bi bilo treba varnostno omejitev ukiniti s sklepom Komisije. Pri sprejemanju sklepa, ki bi ga bilo treba sprejeti brez nepotrebnega odlašanja, bi morala Komisija zlasti oceniti, ali nadaljnja uporaba omejitve trgovanja ogroža zanesljivost oskrbe Unije, jo spremljajo zadostna prizadevanja za zmanjšanje odjema, preprečuje tržne tokove plina znotraj EU, negativno vpliva na trge izvedenih finančnih instrumentov na energijo, upošteva tržne cene plina na različnih organiziranih trgih po Uniji in ali lahko negativno vpliva na obstoječe pogodbe o dobavi plina.

(36)Popravni mehanizem za trg ne bi smel ogroziti zanesljivosti oskrbe Unije s plinom z omejevanjem cenovnih signalov, ki so bistveni za privabljanje potrebnih dobav plina in pretok plina znotraj EU. Dobavitelji plina lahko dejansko zadržijo dobavo, ko se aktivira popravni mehanizem za trg, da bi povečali dobiček s prodajo takoj po prenehanju uporabe omejitev. V razmerah, ko je Komisija razglasila izredne razmere na regionalni ravni ali na ravni Unije v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2017/1938 in kadar je treba dodatno uvesti netržne ukrepe, zlasti za zagotovitev oskrbe s plinom zaščitenih odjemalcev, popravni mehanizem za trg ne bi smel neupravičeno omejevati pretoka plina na notranjem trgu in s tem ogrožati zanesljivost oskrbe Unije s plinom, zato bi ga bilo treba začasno prenehati uporabljati.

(37)Popravni mehanizem za trg ne bi smel zmanjšati vloge, ki jo imajo cenovni signali na notranjem trgu plina v EU, in preprečevati tržnih tokov plina znotraj EU, saj je bistveno, da zemeljski plin še naprej teče tja, kjer je najbolj potreben.

(38)Popravni mehanizmi za trg ne bi smeli neupravičeno ogroziti nadaljnjega pravilnega delovanja trgov izvedenih finančnih instrumentov na energijo. Ti trgi imajo ključno vlogo pri omogočanju udeležencem na trgu, da zavarujejo svoje pozicije, da bi lahko obvladovali tveganja, zlasti v zvezi z nestanovitnostjo cen. Poleg tega lahko cenovni posegi prek popravnega mehanizma za trg povzročijo znatne finančne izgube za udeležence na trgih izvedenih finančnih instrumentov. Glede na velikost trga plina v EU lahko take izgube vplivajo ne le na specializirane trge izvedenih finančnih instrumentov, temveč imajo lahko znatne posredne učinke na druge finančne trge. Zato bi morala Komisija nemudoma ustaviti uporabo popravnega mehanizma za trg, če bi ta ogrozil pravilno delovanje trga izvedenih finančnih instrumentov. V zvezi s tem je pomembno, da Komisija upošteva razpoložljivo strokovno znanje ustreznih organov EU. Evropski organ za vrednostne papirje in trge je neodvisen organ, ki prispeva k zaščiti stabilnosti finančnega sistema EU, zlasti s spodbujanjem stabilnih in urejenih finančnih trgov, kot so trgi izvedenih finančnih instrumentov. Komisija bi zato morala upoštevati poročila ESMA o teh vidikih. Poleg tega bi morala Komisija upoštevati morebitne nasvete Evropske centralne banke (ECB) v zvezi s stabilnostjo finančnega sistema v skladu s členom 127(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in členom 25 Protokola IV k PDEU. Glede na nestanovitnost finančnih trgov in potencialno velik vpliv tržnih posegov na njih je pomembno zagotoviti, da lahko Komisija hitro ustavi uporabo popravnega mehanizma za trg. Zato bi bilo treba poročilo ESMA in mnenje ECB izdati najpozneje 48 ur po zahtevi Komisije ali v nujnih primerih v istem dnevu.

(39)Popravni mehanizem za trg bi moral biti zasnovan tako, da bi obravnaval le izjemna povišanja cen plina, ki jih povzročijo pomanjkljivosti v mehanizmu oblikovanja cen, in kot tak ne bi smel vplivati na veljavnost obstoječih pogodb o dobavi plina. Vendar bi morala Komisija v primerih, ko ugotovi, da sprožitev popravnega mehanizma za trg negativno vpliva na obstoječe pogodbe o dobavi, njegovo uporabo ustaviti.

(40)Pri zasnovi mehanizma in možnostih za ustavitev njegove uporabe bi bilo treba upoštevati, da lahko trgovci z zemeljskim plinom trgovino z zemeljskim plinom preselijo v regije zunaj Unije, s čimer se učinkovitost popravnega mehanizma za trg zmanjša. To bi se na primer zgodilo, če bi trgovci začeli trgovati s plinom na prostem trgu, ki je manj pregleden, manj podvržen regulativnemu nadzoru in pomeni večje tveganje neizpolnjevanja obveznosti udeleženih strani. To bi veljalo tudi, če bi trgovci, katerih zavarovanje pred tveganjem je lahko omejeno s popravnim mehanizmom za trg, iskali zavarovanja pred tveganji v drugih jurisdikcijah, zaradi česar bi morala klirinška nasprotna stranka ponovno uravnotežiti denarne pozicije izvedenih finančnih instrumentov, da bi odražale omejeno poravnalno ceno, kar bi sprožilo pozive h kritju.

(41)ACER, Evropska centralna banka, ESMA, Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za plin (ENTSOG) in koordinacijska skupina za plin, ustanovljena z Uredbo (EU) 2017/1938, bi morali pomagati Komisiji pri spremljanju popravnega mehanizma za trg.

(42)Po tržnem dogodku ali sklepu o začasni ustavitvi ali glede na dogajanje na trgu in stanje zanesljivosti oskrbe je morda primerno pregledati pogoje za sprožitev popravnega mehanizma za trg iz člena 3(2)(a) in (b). Svet lahko zato na predlog Komisije v tem primeru sprejme ustrezne spremembe te uredbe.

(43)Popravni mehanizem za trg je potreben in sorazmeren za doseganje cilja popravkov previsokih cen plina TTF. Vse države članice so zaskrbljene zaradi posrednih učinkov hitre rasti cen, kot so naraščajoče cene energije in inflacija. Kar zadeva pomanjkljivosti sistema oblikovanja cen, imajo te v različnih državah članicah različno vlogo, saj so zvišanja cen v nekaterih državah članicah (npr. srednjeevropske države članice) bolj reprezentativna kot v drugih državah članicah (npr. države članice na obrobju ali z drugimi možnostmi dobave). Da bi se izognili razdrobljenim ukrepom, ki bi lahko razdelili povezani trg plina v Uniji, je potrebno skupno ukrepanje v duhu solidarnosti. To je tudi bistveno za zagotovitev zanesljivosti oskrbe v Uniji. Poleg tega skupni zaščitni ukrepi, ki so morda bolj potrebni v državah članicah brez alternativnih možnosti dobave kot v državah članicah z več alternativami, zagotavljajo usklajen pristop kot izraz solidarnosti na področju energije. Čeprav se finančna tveganja in koristi med različnimi državami članicami zelo razlikujejo, je popravni mehanizem za trg kompromis v duhu solidarnosti, v katerem se vse države članice strinjajo, da bodo prispevale k popravkom trga in sprejele enake omejitve pri oblikovanju cen, čeprav se stopnja nepravilnega delovanja mehanizma oblikovanja cen in finančni učinki cen TTF na gospodarstvo v različnih državah članicah razlikujejo. Popravni mehanizem za trg bi zato okrepil solidarnost Unije pri izogibanju previsokim cenam, ki so za številne države članice nevzdržne celo v kratkih obdobjih. Predlagani ukrep bo v duhu solidarnosti pomagal zagotoviti, da bodo lahko dobavitelji plina iz vseh držav članic plin nabavljali po razumnih cenah.

(44)Zaradi nestanovitnega in nepredvidljivega stanja na trgu plina ob vstopu v zimsko sezono je pomembno zagotoviti, da bo popravni mehanizem za trg mogoče uporabiti čim prej, če bodo izpolnjeni pogoji za njegovo sprožitev. Ta uredba bi torej morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I – PREDMET UREJANJA IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta uredba vzpostavlja začasni popravni mehanizem za trg zaradi previsokih cen plina, ki niso povezane s cenami na drugih borzah v EU.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„izvedeni finančni instrument TTF z najkrajšo dospelostjo“ pomeni izvedeni finančni instrument na blago, kot je opredeljen v členu 2(1), točka 30, Uredbe (EU) št. 600/2014, s katerim se trguje na mestu trgovanja in katerega osnova je transakcija na virtualni trgovalni točki mehanizma za prenos lastninske pravice (Title Transfer Facility, TTF), ki ga upravlja Gasunie Transport Services B.V, z najbližjim datumom zapadlosti med izvedenimi finančnimi instrumenti z enomesečno zapadlostjo, s katerimi se trguje na določenem mestu trgovanja;

(2)„referenčna cena“ pomeni povprečno ceno za dan vnaprej na podlagi cene iz ocen cen UZP „Daily Spot Mediterranean Marker (MED)“ in „Daily Spot Northwest Europe Marker (NWE)“, ki ju objavi S&P Global Inc., New York, in cene iz dnevne ocene cen, ki jo opravi ACER v skladu s členi 18 do 22 Uredbe Sveta (EU) [XXXX/2022];

(3)„mesto trgovanja“ pomeni kar koli od naslednjega:

(a)„regulirani trg“, kot je opredeljen v točki 21 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

(b)„večstranski sistem trgovanja“, kot je opredeljen v točki 22 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

(c)„organizirani sistem trgovanja“, kot je opredeljen v točki 23 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU.

POGLAVJE II – POPRAVNI MEHANIZEM ZA TRG

Člen 3

Popravni mehanizem za trg

(1)Za preprečevanje obdobij previsokih cen zemeljskega plina, ki niso povezane s cenami na drugih borzah plina, se lahko od 1. januarja 2023 sproži popravni mehanizem za trg za poravnalno ceno izvedenih finančnih instrumentov TTF z najkrajšo dospelostjo.

(2)Popravni mehanizem za trg se sproži, če sta izpolnjena naslednja pogoja („dogodek za popravek trga“):

(a)poravnalna cena za izvedene finančne instrumente TTF z najkrajšo dospelostjo dva tedna presega 275 EUR in

(b)evropski indeks promptnega trga plina TTF, kakor ga objavi European Energy Exchange, v zadnjih desetih trgovalnih dneh pred koncem obdobja iz pododstavka (a) za 58 evrov presega referenčno ceno.

(3)Če na podlagi rezultatov spremljanja ACER v skladu s členom 4(1) obstajajo konkretni znaki, da bi se lahko kmalu zgodil dogodek za popravek trga v skladu s členom 3(2)(b), Komisija Evropsko centralno banko (ECB), Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) ter po potrebi Evropsko mrežo operaterjev prenosnih sistemov za plin (ENTSOG) in koordinacijsko skupino za plin, ustanovljeno v skladu z Uredbo (EU) 2017/1938, zaprosi za mnenje o vplivu morebitnega dogodka za popravek trga na zanesljivost oskrbe, pretoke znotraj EU in finančno stabilnost, tako da lahko Komisija po potrebi hitro ustavi sprožitev popravnega mehanizma za trg s strani ACER. Pri mnenju se upošteva tudi gibanje cen na drugih zadevnih organiziranih trgih, zlasti v Aziji ali ZDA, kot je razviden iz „Joint Japan Korea Marker“ ali „Henry Hub Gas Price Assessment“, ki ju objavlja S&P Global Inc., New York.

(4)Če ACER na podlagi informacij, ki jih prejme v skladu z Uredbo (EU) št. 1227/2011, Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1348/2014, členi 18 do 22 Uredbe Sveta (EU) [XXXX/2022], ali na podlagi drugih javno dostopnih informacij o trgu ugotovi, da se je zgodil dogodek za popravek trga, v Uradnem listu Evropske unije nemudoma objavi obvestilo o dogodku za popravek trga ter o njem obvesti Komisijo, ESMA in ECB.

(5)Naročila za izvedene finančne instrumente TTF z najkrajšo dospelostjo, katerih cene so višje od 275 EUR, se ne smejo sprejemati od dneva po objavi obvestila o popravku trga (v nadaljnjem besedilu: omejitev trgovanja).

(6)Države članice uradno obvestijo Komisijo, katere ukrepe so sprejele kot odziv na popravek trga, da bi preprečile povečanje porabe plina in električne energije ter zmanjšale povpraševanje po plinu in električni energiji v skladu s ciljem 15-odstotnega zmanjšanja za plin iz členov 3 in 5 Uredbe Sveta (EU) 2022/1369 ter ciljem zmanjšanja za električno energijo iz členov 3 in 4 Uredbe Sveta (EU) 2022/1854. Obvestilo se pošlje najpozneje dva tedna po dogodku za popravek trga, razen če Komisija medtem sprejme sklep o začasni prekinitvi v skladu s členom 5(2).

(7)Komisija lahko po oceni učinka omejitve trgovanja na porabo plina in električne energije ter napredka pri doseganju ciljev glede zmanjšanja povpraševanja iz členov 3 in 5 Uredbe Sveta (EU) 2022/1369 ter členov 3 in 4 Uredbe Sveta (EU) 2022/1854 predlaga tudi prilagoditev Uredbe Sveta (EU) 2022/1369 novim razmeram.

(8)Če nastopi dogodek za popravek trga, Komisija brez nepotrebnega odlašanja zaprosi ECB za poročilo o tveganju nenamernih motenj za stabilnost in pravilno delovanje trgov izvedenih finančnih instrumentov na energijo.

Člen 4

Spremljanje in prenehanje izvajanja popravnega mehanizma za trg

(1)ACER stalno spremlja, ali je pogoj iz člena 3(2)(b) izpolnjen, in sicer na podlagi informacij, ki jih prejme v skladu z Uredbo (EU) št. 1227/2011, Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1348/2014 in členi 18 do 22 Uredbe Sveta (EU) [XXXX/2022], ter informacij o trgu. ACER sporoči rezultate svojega spremljanja Komisiji ob koncu vsakega delovnega dne najpozneje do 18.00 po srednjeevropskem času.

(2)Če pogoj iz člena 3(2)(b) ni več izpolnjen v 10 zaporednih trgovalnih dneh pred koncem meseca, ki sledi dogodku za popravek trga, ali pozneje (v nadaljnjem besedilu: dogodek za prenehanje izvajanja), ACER nemudoma objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije ter Komisijo in ESMA uradno obvesti, da pogoj iz člena 3(2)(b) ni več izpolnjen (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o prenehanju izvajanja). Z dnem po objavi obvestila o prenehanju izvajanja se omejitev trgovanja iz člena 3(4) preneha uporabljati.

Člen 5

Začasna prekinitev izvajanja popravnega mehanizma za trg

(1)ESMA, ECB, ACER, koordinacijska skupina za plin in ENTSOG stalno spremljajo učinke omejitve trgovanja na trge in zanesljivost oskrbe.

(2)Komisija lahko na podlagi tega spremljanja s sklepom kadar koli začasno prekine izvajanje popravnega mehanizma za trg, če se pojavijo nenamerne motnje na trgu ali očitna tveganja takih motenj, ki negativno vplivajo na zanesljivost oskrbe, tokove znotraj EU ali finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: sklep o začasni prekinitvi). Komisija pri oceni zlasti upošteva, ali nadaljnje izvajanje popravnega mehanizma za trg:

(a)ogroža zanesljivost oskrbe s plinom v Uniji, kar velja zlasti za primer, če Komisija razglasi izredne razmere na regionalni ravni ali ravni Unije v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2017/1938, ali lahko privede do omejevanja porabe plina;

(b)poteka v obdobju, ko se obvezni cilji glede zmanjšanja povpraševanja v skladu s členom 5 Uredbe Sveta (EU) 2022/1369 na ravni EU ne dosegajo, negativno vpliva na napredek pri uresničevanju cilja prihranka plina v skladu s členom 3 Uredbe Sveta (EU) 2022/1369 ali vodi k splošnemu povečanju porabe plina na podlagi podatkov o porabi plina in zmanjšanju povpraševanja, prejetih od držav članic v skladu s členom 8 Uredbe Sveta (EU) 2022/1369;

(c)glede na podatke spremljanja agencije ACER preprečuje pretoke plina znotraj EU na podlagi trga;

(d)glede na poročilo ESMA o učinku sprožitve popravnega ukrepa za trg in mnenje ECB, za katerega v ta namen zaprosi Komisija, vpliva na stabilnost in pravilno delovanje trgov izvedenih finančnih instrumentov za energijo;

(e)upošteva tržne cene plina na različnih organiziranih trgih po vsej Uniji ter na drugih zadevnih organiziranih trgih, na primer v Aziji ali ZDA, kot so razvidne iz „Joint Japan Korea Marker“ ali „Henry Hub Gas Price Assessment“, ki ju objavlja S&P Global Inc., New York;

(f)vpliva na veljavnost obstoječih pogodb o dobavi plina, vključno z dolgoročnimi.

(3)Sklep o začasni prekinitvi se sprejme brez nepotrebnega odlašanja in objavi v Uradnem listu Evropske unije. Z dnem po objavi sklepa o začasni prekinitvi se omejitev trgovanja iz člena 3(4) preneha uporabljati za obdobje, določeno v sklepu o začasni prekinitvi.

(4)ACER, ECB, ESMA, koordinacijska skupina za plin in ENTSO-G pomagajo Komisiji pri nalogah v skladu s členi 3, 4 in 5. Poročilo ESMA in mnenje ECB v skladu z odstavkom (2)(d) se na zaprosilo Komisije izdata najpozneje 48 ur ali v nujnih primerih v istem dnevu.

(5)Popravni mehanizem za trg se uporablja le, dokler velja ta uredba.

(6)Po dogodku za popravek trga ali sklepu o začasni prekinitvi ali glede na razvoj trga in zanesljivosti oskrbe se lahko Svet na predlog Komisije odloči pregledati pogoje za sprožitev popravnega mehanizma za trg iz člena 3(2)(a) in (b). Komisija bi se morala pred predložitvijo takega predloga posvetovati z ECB, ESMA, ACER, koordinacijsko skupino za plin, ENTSO-G in drugimi zadevnimi deležniki.

(1)

POGLAVJE III – KONČNE DOLOČBE

Člen 6

Začetek veljavnosti in pregled

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se eno leto od začetka njene veljavnosti. Komisija najpozneje do 1. novembra 2023 opravi pregled te uredbe glede na splošno stanje oskrbe s plinom v Uniji ter Svetu predloži poročilo o glavnih ugotovitvah tega pregleda. Komisija lahko na podlagi navedenega poročila predlaga podaljšanje veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Predlog uredbe Sveta o vzpostavitvi popravnega mehanizma za trg, ki bo državljane in gospodarstvo zaščitil pred previsokimi cenami

1.2.Zadevna področja 

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

x Nov ukrep 

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 10  

◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilj

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

X◻ Časovno omejeno

–X◻    Velja od leta 2023, dokler traja energetska kriza.

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 11   

X◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–X◻ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–X    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov za poslovanje, ponovite zgornji odsek:

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje 

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–X    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

–X    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

–◻    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

–◻    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–◻    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–◻    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–X Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za druge prihodke.

–navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA – „AGENCIJE“

OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA – „AGENCIJE“

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Predlog uredbe Sveta o vzpostavitvi popravnega mehanizma za trg, ki bo državljane in gospodarstvo zaščitil pred previsokimi cenamiZadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog nanaša 

 Nov ukrep

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 26  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji 

1.4.2.Specifični cilji 

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti 

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno

–    Predlog/pobuda velja od [DD/MM] 2023, dokler traja energetska kriza.

–Finančne posledice med letoma 2023 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti in za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 27   

 Neposredno upravljanje – Komisija:

–    prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

 mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

 EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

 organom iz členov 70 in 71;

 subjektom javnega prava,

 subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

 subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

 osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke 

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjeni učinek na odobritve [organa] 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Ocenjene posledice za človeške vire ACER 

3.2.3.1.Povzetek

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po uslužbencih (EPDČ):

Navedite predvideni datum zaposlitve in ustrezno prilagodite znesek (če pride do zaposlitve v juliju, se upošteva samo 50 % povprečnih stroškov) ter navedite dodatna pojasnila.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih za matični GD

–    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ocena se izrazi v celotnih zneskih (ali največ na eno decimalno mesto natančno)

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Opis izračuna stroškov za enote EPDČ mora biti vključen v Prilogo V, oddelek 3.

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

–    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira 40 .

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–    za lastna sredstva,

–    za druge prihodke.

–  navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1)

   Razlika v ceni ali „razpon“ se izračuna na podlagi evropskega indeksa promptnega trga plina TTF, kakor ga objavi EEX, od katerega se odšteje povprečje ocene promptne cene UZP za severozahodno in jugozahodno EU, ki jo opravi podjetje Platts/S&P Global.

(2)

   Razlika v ceni ali „razpon“ se izračuna na podlagi evropskega indeksa promptnega trga plina TTF, kakor ga objavi EEX, od katerega se odšteje povprečje ocene promptne cene UZP za severozahodno in jugozahodno EU, ki jo opravi podjetje Platts/S&P Global.

(3)     Poletna gospodarska napoved 2022: poslabšanje obetov zaradi vojne Rusije (https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_4511) .

(4)    Vozlišče je virtualna trgovalna točka vstopno-izstopnega sistema, ki uporabnikom omrežja omogoča medsebojni prenos plina. Najpogosteje ga upravlja operater prenosnega sistema (ali drug imenovani subjekt).

(5)    ACER (2011), Framework Guidelines on Gas Balancing in Transmission Systems (Okvirne smernice o izravnavi plina v prenosnih sistemih).

(6)    Glej uvodno izjavo 18 sklepov z dne 20. in 21. oktobra 22:    
„Evropski svet poziva Svet in Komisijo, naj nujno predložita konkretne odločitve glede naslednjih dodatnih ukrepov, pa tudi glede predlogov Komisije, in sicer po oceni njihovega učinka, zlasti kar zadeva veljavne pogodbe, vključno z neposeganjem v dolgoročne pogodbe, ter ob upoštevanju različnih mešanic virov energije in nacionalnih okoliščin: […]    
c) začasni dinamični cenovni razpon za transakcije z zemeljskim plinom za takojšnjo omejitev epizod čezmernih cen plina, ob upoštevanju zaščitnih ukrepov iz člena 23(2) osnutka uredbe Sveta, predlagane 18. oktobra 2022“.

(7)    Člen 23(2) oktobrskega predloga določa, da mora biti prihodnji popravni mehanizem za trg skladen z naslednjimi zaščitnimi ukrepi: ne posega v trgovanje s plinom izven organiziranega trga; ne ogroža zanesljivosti oskrbe Unije s plinom; je odvisen od napredka, doseženega pri uresničevanju cilja prihrankov plina; ne povzroča splošnega povečanja porabe plina; je zasnovan tako, da ne bo preprečil tržnega pretoka plina znotraj EU; ne vpliva na stabilnost in pravilno delovanje trgov izvedenih finančnih instrumentov na energente ter upošteva tržne cene plina na različnih organiziranih trgih po vsej Uniji.

(8)    Sodba Sodišča z dne 15. julija 2021, Nemčija proti Poljski, C-848/19 P, ECLI:EU:C:2021:598.

(9)    ICE ENDEX je ena glavnih energijskih borz v Evropi. Omogoča regulirano trgovanje s terminskimi pogodbami in opcijami na plin za nizozemsko trgovalno vozlišče Title Transfer Facility (TTF).

(10)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(11)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(12)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(13)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(14)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(15)    Po uradni proračunski nomenklaturi.

(16)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(17)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(18)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(19)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(20)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(21)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(22)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(23)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(24)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(25)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

(26)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(27)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(28)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(29)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(30)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(31)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(32)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(33)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(34)    Kakor je opisan v točki 1.4.2. „Specifični cilji …“.

(35)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(36)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(37)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(38)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(39)    Zlasti za sredstva kohezijske politike EU, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA).

(40)    Gl. člena 12 in 13 Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

(41)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.