Bruselj, 7.11.2022

COM(2022) 571 final

2022/0358(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zbiranju in souporabi podatkov v zvezi s storitvami kratkoročnega najema nastanitve ter spremembi Uredbe (EU) 2018/1724

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2022) 393 final} - {SWD(2022) 348 final} - {SWD(2022) 349 final} - {SWD(2022) 350 final}


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Ta obrazložitveni memorandum je priložen predlogu uredbe o zbiranju in souporabi podatkov v zvezi s storitvami kratkoročnega najema nastanitve (v nadaljnjem besedilu: Predlog).

Kratkoročni najemi nastanitve (v nadaljnjem besedilu: kratkoročni najemi) postajajo vse pomembnejši del turističnega sektorja. Predstavljajo skoraj eno četrtino skupne ponudbe turističnih nastanitev EU, spodbudil pa jih je pojav spletnih platform 1 . Kratkoročni najemi ustvarjajo koristi in priložnosti za goste, gostitelje in splošni turistični ekosistem, so pa tudi razlog za zaskrbljenost (zlasti za lokalne skupnosti, ki se ukvarjajo s čezmernimi turističnimi tokovi in pomanjkanjem cenovno dostopnih stanovanj za dolgoročno nastanitev). Zato so kratkoročni najemi vse bolj predmet urejanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Javni organi so tudi sprejeli ukrepe za večjo preglednost kratkoročnega najema, tako da so na primer uvedli zahteve glede registracije za gostitelje (tako so lahko dobili pregled nad tem, kateri gostitelji ponujajo katere nastanitve) ter da so od spletnih platform zahtevali, naj souporabljajo podatke o gostiteljih in njihovih dejavnostih.

Veliko breme zlasti za platforme, ki delujejo čezmejno, so številni različni zahtevki za podatke, ki jim jih pošiljajo javni organi. To zmanjšuje njihovo zmožnost za ponudbo storitev kratkoročnega najema na celotnem enotnem trgu. Javni organi si tudi prizadevajo učinkovito pridobiti zanesljive podatke, kar pa ovira njihova prizadevanja za razvoj ustreznega in sorazmernega odziva politike na povečanje števila kratkoročnih najemov. Težave pri souporabi podatkov povzročajo:

neučinkoviti in neskladni sistemi registracije, ki jih upravljajo javni organi (ki tako ne morejo učinkovito pridobiti identifikacijskih podatkov o gostiteljih in vnosih na seznam),

neobstoj učinkovitih in izvršljivih pravnih okvirov, standardov in orodij za souporabo podatkov med platformami in javnimi organi ter

neobstoj ustreznega pravnega okvira, s katerim se urejata preglednost in souporaba podatkov.

Glavni cilji Predloga za obravnavanje teh vprašanj so uskladiti in izboljšati okvir za ustvarjanje in souporabo podatkov o kratkoročnih najemih po vsej Evropski uniji ter spodbujati preglednost v sektorju takih najemov. Predlog natančneje nudi:

usklajen pristop k sistemom registracije za gostitelje, pri čemer za javne organe velja obveznost vzdrževanja ustrezno zasnovanih sistemov registracije, če želijo pridobiti podatke za oblikovanje in izvajanje politik,

obveznosti za spletne platforme, da lahko gostitelji prikažejo registracijske številke (zaradi česar se lahko gostitelji uskladijo z zahtevami glede registracije) ter souporabljajo posebne podatke o dejavnostih gostiteljev in njihovih vnosih na seznam pri javnih organih,

posebna orodja in postopke, ki omogočajo, da je souporaba podatkov varna, skladna s splošno uredbo o varstvu podatkov in stroškovno učinkovita za vse udeležene strani.

Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Cilj predloga je uskladiti in racionalizirati okvir za ustvarjanje in souporabo podatkov o kratkoročnih najemih po vsej EU. Predlog temelji na več drugih pravnih instrumentih, ki veljajo na ravni EU, ter je usklajen z njimi:

Akt o digitalnih storitvah 2 uvaja skupen sklop odgovornosti za spletna podjetja, ki opravljajo storitve v EU, vključno s spletnimi platformami za posredovanje storitev kratkoročnega najema. Ta akt določa obveznosti v zvezi z „vgrajeno skladnostjo“, ki od platform zahtevajo, naj svoje spletne vmesnike oblikujejo in organizirajo tako, da se lahko prikažejo določene informacije (vendar le v zvezi s ponudniki storitev, ki se obravnavajo kot „trgovci“), in umaknejo nezakonite vnose na seznam. Ne nalaga sistematičnega poročanja o naborih podatkov.

Direktiva o storitvah 3 določa, da lahko za ponudnike storitev zahteve za dostop do trga veljajo le, če so nediskriminatorne, utemeljene s pomembnimi razlogi, ki se nanašajo na javni interes, in sorazmerne. V tem okviru je sodišče Evropske unije poudarilo pomen razpoložljivih podatkov in analize za sorazmerno oblikovanje politike 4 . V skladu z direktivo o storitvah morajo države članice zagotoviti, da so postopki in formalnosti glede dostopa do storitvene dejavnosti (npr. sistemi registracije) enostavni in so lahko brez težav zaključeni, in sicer na daljavo ter po elektronski poti, s pomočjo ustrezne enotne kontaktne točke in pri ustreznih pristojnih organih.

Direktiva o elektronskem poslovanju 5 vsebuje določbe, ki urejajo čezmejno opravljanje storitev informacijske družbe. V ustreznem delu določa, da države članice ne smejo omejevati svobode opravljanja storitev informacijske družbe iz druge države članice, razen če je to potrebno zaradi ciljev javne politike, javne varnosti, varstva javnega zdravja ali varstva potrošnikov, vključno z vlagatelji, ter če je vsaka taka omejitev sorazmerna s temi cilji in če so izpolnjene določene postopkovne zahteve.

Uredba o odnosih med platformami in podjetji 6  podeljuje poslovnim uporabnikom spletnih posredniških storitev ustrezne pravice do preglednosti, vključno z najkrajšimi roki za obveščanje pred odstranitvijo ponudbe iz njihovih storitev, in določa načine za reševanje sporov.

Akt o podatkih 7 obravnava souporabo podatkov med podjetji ter med podjetji in državo, ne zajema pa novih obveznosti poročanja za spletne platforme.

Splošna uredba o varstvu podatkov 8 se uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani javnih organov in spletnih platform (tudi ko je to potrebno za zagotovitev registracijskih številk in vodenje registra zanje) ter izmenjavo osebnih podatkov med spletnimi platformami (ki imajo precejšne količine podatkov o dejavnosti kratkoročnega najema) in javnimi organi. Splošna uredba o varstvu podatkov določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obstaja pravna podlaga za tako obdelavo (npr. obdelava je nujna zaradi izpolnitve pravne obveznosti ali izvedbe naloge v javnem interesu). Predlog opredeljuje razloge za zakonito obdelavo osebnih podatkov, ki je potrebna za večjo preglednost sektorja kratkoročnega najema, in določa zaščitne ukrepe za varstvo podatkov za popolno uskladitev z splošno uredbo o varstvu podatkov.

Uredba o vzpostavitvi enotnega digitalnega vstopnega mesta 9 olajšuje spletni dostop do informacij in postopkov elektronske uprave. Predlog bo, da bi se zmanjšalo upravno breme, upravni postopki, ki jih ureja, pa uskladili z uredbo o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala, te upravne postopke dodal v prilogi I in II k navedeni uredbi.

V skladu z novimi pravili na podlagi direktive o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja 10 , ki se bo uporabljala od 1. januarja 2023, bodo morale spletne platforme poročati o določenih informacijah o prihodkih, ki jih ustvarijo tisti, ki prek njih prodajajo. Te informacije bodo vsako leto posredovane le davčnim organom ustreznih držav članic, razen če je v drugi zakonodaji določeno drugače.

Skladnost z drugimi politikami EU

Predlog je v skladu s prednostnima nalogama Komisije, da se EU pripravi na digitalno dobo ter da se oblikuje gospodarstvo za ljudi, pripravljeno na prihodnost 11 . Je tudi del strategije EU za MSP 12 , glede na potrebe številnih subjektov, ki so MSP, v segmentu kratkoročnega najema, vključno s platformami. V Predlogu se bodo obravnavali tudi pozivi iz Načrta za prehod v turizmu 13 in urbane agende EU 14 za sprejetje okvira EU, ki bi povečal preglednost segmenta kratkoročnega najema.

Z vsakim ukrepom v okviru Predloga se bo poskušalo usmerjeno zapolniti vrzeli in odpravljati preostale negotovosti, da bi se sektor kratkoročnega najema lažje uravnoteženo razvijal. Predlog bo skladen z izpolnjevanjem ciljev trajnostnega razvoja 15 (zlasti z 11. ciljem trajnostnega razvoja – trajnostna mesta in skupnosti) in bo k njim prispeval, tako da bo javnim organom zagotovil orodja in podatke za sorazmerno in trajnostno urejanje sektorja kratkoročnega najema. Podprl bo tudi predlog Konference o prihodnosti Evrope za naložbe v gospodarstvo, ki temelji na turizmu in kulturi, vključno s številnimi malimi namembnimi cilji v Evropi 16 . Dopolnil in nadgradil bo vse obstoječe pravne instrumente ter bo skladen s konkurenčnim pravom EU, mednarodnimi trgovinskimi zavezami 17 in predlagano evropsko deklaracijo o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje 18 .

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Pravna podlaga Predloga je člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določa sprejetje ukrepov, potrebnih za približevanje določb zakonov in drugih predpisov v državah članicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga.

Namen predloga je vzpostaviti usklajen okvir EU za ustvarjanje in souporabo podatkov o storitvah kratkoročnega najema. Treba je približati pravila, ki veljajo za posredniške storitve, da se na enotnem trgu ne bi širile različne zahteve in zahtevki za podatke, kar bi oviralo čezmejno opravljanje spletnih posredniških storitev in spletnih storitev kratkoročnega najema. Okvir za souporabo podatkov, vzpostavljen na podlagi Predloga, bi moral imeti pozitiven učinek na dostop do trga za gostitelje, saj bo prispeval k zmanjšanju upravnih bremen v zvezi z zahtevami glede njihove registracije. Ta okvir bo organom zagotovil podatke za razvoj in vzdrževanje pravil o kratkoročnem najemu (npr. pravila za omejitev ponudbe kratkoročnega najema na nekaterih geografskih območjih ali zagotavljanje skladnosti z zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami), ki so ustrezna in niso bolj omejevalna, kot je potrebno za doseganje cilja javnega interesa. Zato je člen 114 PDEU ustrezna pravna podlaga za zakonodajo ukrepanje, ki zajema spletne platforme na notranjem trgu ter obravnava razlike med predpisi in zahtevami držav članic, ki vplivajo na delovanje notranjega trga za spletne platforme.

Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

V skladu z načelom subsidiarnosti mora EU ukrepati le, če države članice ciljev predlaganega ukrepa ne morejo zadovoljivo doseči same, temveč jih je mogoče zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa lažje doseči na ravni EU.

Zaradi različnih in preobremenjujočih okvirov v zvezi z ustvarjanjem in souporabo podatkov, ki so jih vzpostavile države članice, so možnosti spletnih platform za čezmejno delovanje omejene. Sedanji ukrepi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni pa so hkrati pogosto pretirani in neučinkoviti, saj organi na splošno težko pridobivajo podatke od platform in gostiteljev. Ukrepanje na evropski ravni bo omogočilo, da spletne platforme, ki delujejo po vsej EU, souporabljajo podatke ter da so izmenjani podatki standardizirani in interoperabilni. S skupnimi standardi EU za sisteme registracije bo postopek registracije enostaven, kar bo prispevalo k zmanjšanju razdrobljenosti in upravnih bremen za spletne platforme in gostitelje. Skupni okvir EU bo nacionalnim in lokalnim organom zagotovil raven preglednosti, ki jo potrebujejo za izvajanje pravil in sprejemanje ozaveščenih odzivov politike v skladu z veljavno zakonodajo EU.

Zaradi čezmejne narave spletnih storitev kratkoročnega najema, ki jih ponujajo platforme, in razdrobljenosti zahtev glede souporabe podatkov države članice same ne morejo učinkovito doseči ciljev Predloga. Zato je le z ukrepanjem na ravni EU mogoče vzpostaviti usklajen okvir za ustvarjanje (z registracijo) in souporabo podatkov. Tako bodo lahko javni organi oblikovali ustrezna in sorazmerna pravila na podlagi zanesljivih podatkov o kratkoročnih najemih , spletne platforme pa bodo lahko delovale in se razvijale na enotnem trgu, ne da bi se morale odzivati na številne različne zahtevke za souporabo podatkov.

Sorazmernost

Namen Predloga je zlasti racionalizacija zahtevkov za podatke po vsej EU, da bi se platforme za kratkoročni najem lažje odzivale nanje. S pravno podlago in okvirom EU za souporabo podatkov med spletnimi platformami za kratkoročni najem in javnimi organi se bo povečala pravna varnost ter se bosta zagotovili standardiziranost in interoperabilnost izmenjanih podatkov. Državam članicam ne bo treba uvesti postopkov registracije za gostitelje, razen če bodo želele od platform pridobiti podatke. Po uvedbi sistema registracije bodo lahko gostitelji to zahtevo enostavno izpolnili, saj morajo organi v skladu z obveznostmi na ravni EU izdati registracijske številke, spletne platforme pa vsem gostiteljem omogočiti prikaz vnosov na seznam s temi registracijskimi številkami. S sistemom registracije se bo tudi olajšala izmenjava podatkov na podlagi teh registracijskih številk. Skupni okvir EU bo nacionalnim in lokalnim organom torej zagotovil potrebne informacije za izvajanje pravil in ozaveščenih odzivov politike v skladu z zakonodajo EU.

Predlog je tudi sorazmeren, ker državam članicam in javnim organom omogoča določeno stopnjo prožnosti, ne le glede sistemov registracije (tj. ali naj se uvedejo ali ne in na kateri ravni), temveč tudi v zvezi z dodatnimi informacijami, ki jih lahko vsaka država članica in javni organ zahteva od gostiteljev (ob upoštevanju načel nediskriminacije in sorazmernosti, določenih v PDEU in direktivi o storitvah). Tako se spoštujejo in upoštevajo potrebe držav članic in lokalnih organov.

Izbira instrumenta

Ukrepanje EU je mogoče omejiti na spodbujanje prostovoljnega ukrepanja s strani industrije in določenih spremljevalnih ukrepov. Vendar to verjetno ne bi bilo učinkovito, saj bi se zanašali na pripravljenost industrije, da spremeni dosedanje stanje. Prejšnji mehki pristopi, kot sta sporočilo o sodelovalnem gospodarstvu iz leta 2016 in načela politike iz leta 2018, niso omogočili bistvene izboljšave z vidika preglednosti v sektorju kratkoročnega najema 19 , številnim deležnikom pa so se zdeli nezadostni. To se je izrazilo tudi v pozivih Sveta Sveta 20 in Parlamenta 21 po večji pravni varnosti in preglednosti ter postopku posvetovanja in ocene učinka, pri katerem so se pokazale omejitve in neučinkovitost mehkih orodij, kot so prostovoljni sporazumi, ki so se doslej uporabljali na ravni EU in nacionalni ravni. Poleg tega so v skladu s pravili splošne uredbe o varstvu podatkov potrebna pravna podlaga in zaščitni ukrepi, da bi cilji Predloga spodbujali souporabo osebnih podatkov.

Zaradi teh razlogov bi se lahko opredeljene težave učinkovito rešile le z zakonodajnim instrumentom. Prav tako je zaželena uredba, saj se neposredno uporablja v državah članicah, določa enako raven obveznosti za zasebne stranke ter omogoča skladno uporabo pravil v vse bolj čezmejnem sektorju kratkoročnega najema. Tako se bo prav tako obravnavala razdrobljenost enotnega trga in s tem tudi preprečila.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Ni relevantno.

Posvetovanja z deležniki

Komisija se je pri pripravi tega predloga posvetovala s številnimi deležniki, vključno z javnimi organi (na nacionalni, regionalni in lokalni ravni), spletnimi platformami (in njihovimi organizacijami), gostitelji in drugimi ponudniki storitev (kot so družbe za upravljanje in hoteli) ter lokalnimi združenji. Dejavnosti posvetovanja so zajemale začetno oceno učinka, 12-tedensko namensko javno posvetovanje, v zvezi s katerim je bilo predloženih 5 692 odgovorov, delavnice za deležnike, dve ciljno usmerjeni anketi z javnimi organi in platformami ter ciljno usmerjena posvetovanja z deležniki.

Javni organi so potrdili, da osebne in neosebne podatke potrebujejo za oblikovanje in izvajanje politik. Opozorili so, da zaradi različnih tehničnih in pravnih razlogov te podatke od gostiteljev in spletnih platform trenutno težko pridobivajo. Gostitelji so poudarili, da je treba povečati odgovornost spletnih platform, da bodo prikazani le zakoniti vnosi na seznam. Opozorili so na kopičenje omejevalnih pravil za gostitelje na lokalni ravni. Upravljavci nepremičnin (večinoma MSP) so predlagali, da bi bilo treba za kratkoročni najem vzpostaviti enostavne postopke registracije in da bi morala biti za evidentiranje gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s kratkoročnim najemom, na voljo nacionalna zbirka podatkov. Glede na zahteve spletnih platform bi morali biti zahtevki za souporabo podatkov sorazmerni in v skladu z zakonodajo EU, zlasti splošno uredbo o varstvu podatkov. Manjše platforme so poudarile, da bi morala nova obveznost souporabe podatkov temeljiti na obstoječih obveznostih (npr. na podlagi direktive o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in akta o digitalnih storitvah) in zapolniti preostale vrzeli. Sektor gostinskih in nastanitvenih storitev (večinoma hoteli) je podprl sisteme registracije za gostitelje in večjo souporabo podatkov s strani spletnih platform. Pozval je k enakim konkurenčnim pogojem za ponudnike kratkoročnega najema in tradicionalne ponudnike nastanitev.

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija in zunanji izvajalci so izvedli več raziskav, javno posvetovanje in številne študije. Pri oceni učinka za to pobudo so bile upoštevane lastne gospodarske raziskave ter podpora zasnovi politike in tržna analiza, ki ju je zagotovilo Skupno raziskovalno središče.

Ocena učinka

Predlog je podprt z oceno učinka (SWD[XXX]), pripravljeno v skladu s smernicami Komisije za boljše pravno urejanje . Poročilo o oceni učinka je pregledal Odbor za regulativni nadzor, nato pa je bilo dodatno revidirano, da bi se upoštevale pripombe in predlogi Odbora za izboljšave, zlasti z boljšo razlago problema, kako različni zahtevki za podatke ustvarjajo ovire pri delovanju, razvoju in širitvi spletnih platform za kratkoročni najem na enotnem trgu. Zdaj sta tudi bolje pojasnjena potreba po ukrepanju EU in njegova dodana vrednost, saj je razvidno, da zaradi pravil na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni spletne platforme niso naklonjene souporabi podatkov, zato javni organi težko pridobijo zanesljive podatke o kratkoročnem najemu. Revidirano poročilo o oceni učinka je nato prejelo pozitivno mnenje Odbora.

Poleg osnovnega scenarija, ki vključuje pristop „brez spremembe politike“, so bile opredeljene in ocenjene tri alternativne možnosti politike. Te vsebujejo primerljive ukrepe, vendar se precej razlikujejo v smislu intenzivnosti posredovanja.

Možnost 1 bi bila v obliki priporočila. Predlog bi javne organe spodbujal k vzpostavitvi sistemov registracije za gostitelje. To bi zajemalo zbiranje podatkov za ugotavljanje istovetnosti gostitelja in enote, nato pa avtomatično dodelitev registracijske številke. Javne organe bi bilo treba prav tako spodbujati, da od spletnih platform zahtevajo, naj prikažejo registracijske številke za vsako enoto ter jim omogočijo souporabo podatkov o vnaprej dogovorjeni dejavnosti. To priporočilo bi temeljilo na primerih dobre prakse, dopolnjeno pa bi lahko bilo s kodeksom ravnanja za lažjo souporabo podatkov med javnimi organi in spletnimi platformami z določitvijo obsega souporabe podatkov in tehničnih sredstev.

V skladu z možnostjo 2 bi morali javni organi, ki želijo od spletnih platform pridobiti podatke za oblikovanje in izvajanje politik, najprej vzdrževati sistem registracije za gostitelje in njihove enote, ki bi morali izpolnjevati določene zahteve. Ko gostitelji predložijo vnaprej opredeljen nabor podatkov in informacij, bi jim morali javni organi dodeliti registracijsko številko na enoto. Spletne platforme bi morale od gostiteljev zahtevati, da navedejo to registracijsko številko in javnim organom omogočijo občasno souporabo vnaprej opredeljenega nabora podatkov (npr. število pričakovanih in dejanskih rezervacij ter število gostov, ki so bivali v enoti na rezervacijo). Države članice bi morale za omogočanje prenosa podatkov vzpostaviti enotno digitalno vstopno točko ter jasno navesti, katere obveznosti veljajo za gostitelje in spletne platforme na njihovem ozemlju.

Možnost 3 bi zajemala ukrepe, predvidene v okviru možnosti 2, vendar bi obveznost registracije razširila na vse gostitelje in enote v EU. Vse države članice bi morale za vse gostitelje in njihove enote vzpostaviti sistem registracije na nacionalni ravni.

V oceni učinka je bila kot prednostna možnost opredeljena možnost 2, ker:

se z možnostjo 1 ne bi v celoti ustrezno obravnavala breme za platforme in dostop do podatkov. Ta možnost bi zaradi svoje prostovoljne narave prispevala k izboljšavam le na nekaterih področjih ter le pri omejenem številu spletnih platform in javnih organov,

bi se z možnostjo 2 cilji prožno in sorazmerno izpolnili. Povečala bi se preglednost v segmentu kratkotrajnega najema in hkrati zmanjšalo breme za spletne platforme, javnim organom pa omogočila prožnost,

bi možnost 3 omogočila izpolnitev ciljev z učinkovitim okvirom za souporabo podatkov po vsej EU; vendar bi tudi povzročila visoke upravne stroške za javne organe in omejila njihovo svobodo ukrepanja.

Možnost 2 bi v smislu gospodarskega učinka zagotovila koristi, vendar bi za spletne platforme, javne organe in gostitelje tudi nastali stroški izpolnjevanja obveznosti. Spletne platforme bi imele koristi od tega, da bi se neusklajeni zahtevki za podatke zamenjali z bolj usklajenimi in sorazmernimi, s čimer bi se dolgoročno zmanjšali stroški. Kar zadeva stroške, bi imele spletne platforme večinoma le enkratne upravne stroške, povezane s prilagoditvijo svoje infrastrukture IT in njeno povezavo z enotno digitalno vstopno točko. Javni organi bi imeli koristi od večje gotovosti pri sledljivosti podatkov in optimizacije postopkov souporabe podatkov, s čimer pa bi se zmanjšali stroški izvrševanja pravil na področju kratkotrajnega najema. Javni organi, ki bi vzpostavili sistem, bi imeli enkratne stroške za prilagoditev na nov sistem registracije in enotno digitalno vstopno točko ter stroške za vzpostavitev infrastrukture IT za prejem podatkov (predvsem stroški gostovanja in vzdrževanja). Gostitelji bi imeli pri izvedbi postopka registracije v povprečju koristi od prihranka časa, dolgoročno pa od bolj sorazmernih pravil na področju kratkoročnega najema. Pri registraciji bodo nastali tudi upravni stroški.

Med pričakovane socialne učinke možnosti 2 spadajo tudi večje zaupanje potrošnikov in gostov, zmanjšanje števila nezakonitih vnosov na seznam na krajih, kjer se Predlog izvaja, boljše upravljanje turističnih tokov ter večja zmožnost javnih organov za oceno in zmanjšanje negativnih zunanjih učinkov kratkoročnega najema. Nacionalnim statističnim uradom, Eurostatu in raziskovalcem se bodo tudi zagotovili zbirni podatki o kratkoročnih najemih. Mogoče je tudi pričakovati, da bo imela možnost 2 vpliv na temeljne pravice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

Možnost 2 naj bi z vidika vplivov na okolje povečala zmogljivost javnih organov za oceno in ublažila ekološki odtis dejavnosti kratkoročnega najema ter javnim organom pomagala privabiti ponudnike kratkoročnega najema na podeželska območja, kjer ima lahko tak najem pozitiven vpliv (npr. naložbe v prenovo in ekologizacijo stavb). Vplivov na okolje ni mogoče količinsko opredeliti, saj se bi uresničili šele, ko bi javni organi uporabili zbrane podatke za oblikovanje zelenih politik.

Primernost in poenostavitev ureditve

Program ustreznosti in uspešnosti predpisov Evropske komisije se za Predlog ne uporablja.

Temeljne pravice

S Predlogom se bo varovala temeljna pravica do varstva osebnih podatkov, ki je zagotovljena s členom 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Obdelava osebnih podatkov na podlagi Predloga je potrebna in sorazmerna za doseganje opisanih ciljev.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog nima posledic za proračun EU.

5.DRUGI ELEMENTI

Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Državam članicam bi bilo po sprejetju te uredbe na voljo dveletno prehodno obdobje za evidentiranje ustreznih lokalnih organov, oblikovanje ali prilagoditev obstoječih lokalnih/nacionalnih sistemov registracije (povezovanje morebitnih lokalnih sistemov registracije) in vzpostavitev infrastrukture IT na nacionalni ravni za racionalizacijo souporabe podatkov s spletnimi platformami (prek enotne digitalne vstopne točke). Prvo ocenjevanje se bo izvedlo najpozneje pet let po datumu začetka uporabe Uredbe (tj. pet let po začetnem dvoletnem prehodnem obdobju).

Komisija bo spremljala izvajanje in uporabo tega novega sistema ter skladnost z njim, da bi ocenila njegovo učinkovitost. Učinkovitost novih pravil se bo ocenjevala zlasti (vendar ne izključno) na podlagi sklopa ključnih kazalnikov uspešnosti.

Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Ni relevantno.

Natančnejša pojasnitev posameznih določb Predloga

Prvo poglavje vsebuje splošne določbe. Člen 1 določa predmet urejanja predlagane uredbe (tj. usklajena pravila za zbiranje in souporabo podatkov v zvezi z opravljanjem storitev kratkoročnega najema nastanitve, ki jih prek spletnih platform ponujajo gostitelji, s pristojnimi organi). Člen 2 opredeljuje področje uporabe Uredbe, subjekte, za katere se uporablja, ter določbe nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU, na katere ne vpliva. V členu 3 so opredeljeni ključni pojmi, ki se uporabljajo v Uredbi.

Drugo poglavje se nanaša na registracijo gostiteljev in nepremičnin. Člen 4 določa postopkovne zahteve, ki jih morajo v zvezi s tem izpolniti. Določa, da lahko le organi, ki imajo sisteme registracije, zahtevajo, da jim spletne platforme redno sporočajo podatke o dejavnosti, in da morajo vsi sistemi registracije izpolnjevati zahteve iz Uredbe. Člen 5 navaja informacije, ki jih morajo zagotoviti gostitelji, da prejmejo registracijsko številko. Člen 6 določa, da morajo pristojni organi preveriti informacije, ki so jih predložili gostitelji, zahtevati dodatne informacije od gostiteljev in začasno preklicati veljavnost registracijske številke. Člen 7 podrobno opredeljuje vlogo spletnih platform za kratkoročni najem pri organiziranju njihovega spletnega vmesnika, da se zagotovi veljavnost registracijskih številk.

Tretje poglavje se nanaša na sporočanje podatkov. Člen 8 določa pogoje, pod katerimi lahko pristojni organi od spletnih platform za kratkoročni najem prejmejo posebne informacije o dejavnostih gostiteljev v zvezi z eno ali več enotami, ki se ponujajo za storitve kratkoročnega najema nastanitve . Člen 9 uvaja obveznost za spletne platforme za kratkoročni najem, da morajo podatke o dejavnosti pošiljati pristojnim organom prek enotne digitalne vstopne točke. Za male in mikro spletne platforme za kratkoročni najem so določene manj stroge obveznosti poročanja. Člen 10 določa ustvarjanje in funkcije enotne digitalne vstopne točke. Člen 11 ustanavlja usklajevalno skupino za podpiranje izvajanja enotnih digitalnih vstopnih točk. Člen 12 pojasnjuje, kateri organi lahko dostopajo do podatkov, ki jih zbirajo in souporabljajo spletne platforme za kratkoročni najem.

Četrto poglavje določa pravila o informacijah, spremljanju in izvrševanju. Člen 13 vsebuje obveznosti glede obveščanja za države članice. Člen 14 od vsake države članice zahteva, da imenuje organ, ki bi moral spremljati pravilno in dosledno izvajanje te uredbe. Člen 15 od držav članic zahteva, da zagotovijo izvajanje te uredbe in določijo kazni v primeru neskladnosti z Uredbo.

Peto in zadnje poglavje določa končne določbe. Člen 16 ustanavlja odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Člen 17 s spremembo Uredbe (EU) 2018/1724 dodaja upravne postopke, ki jih ureja Uredba, v prilogi I in II k navedeni uredbi. Člen 18 opredeljuje postopek ocenjevanja in pregleda za Uredbo. Člen 19 navaja datuma začetka veljavnosti in uporabe Uredbe.

2022/0358 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zbiranju in souporabi podatkov v zvezi s storitvami kratkoročnega najema nastanitve ter spremembi Uredbe (EU) 2018/1724

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 22 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 23 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov 24 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Storitve kratkoročnega najema nastanitve, ki jih ponujajo gostitelji, obstajajo že več let in dopolnjujejo druge nastanitvene storitve, kot so hoteli, mladinska prenočišča ali prenočišča z zajtrkom. Obseg storitev kratkoročnega najema nastanitve se zaradi rasti gospodarstva platform po vsej Uniji znatno povečuje. Čeprav se s storitvami kratkoročnega najema nastanitve ustvarjajo številne priložnosti za goste, gostitelje in celoten turistični ekosistem, je njihova hitra rast povzročila tudi pomisleke in izzive, zlasti za lokalne skupnosti in javne organe. Eden od glavnih izzivov je pomanjkanje zanesljivih informacij o storitvah kratkoročnega najema nastanitve, kot so na primer istovetnost gostitelja ter kraj ponujanja in trajanje teh storitev, zaradi česar organi težko ocenijo njihov vpliv ter razvijejo in uveljavijo ustrezen in sorazmeren odziv politike.

(2)Javni organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni sprejemajo vse več ukrepov za pridobivanje informacij od gostiteljev in spletnih platform za kratkoročni najem, in sicer z uvedbo sistemov registracije in drugih zahtev glede preglednosti, tudi za spletne platforme za kratkoročni najem. Vendar se pravne obveznosti glede ustvarjanja in souporabe podatkov, kar zadeva njihov obseg in pogostost ter s tem povezane postopke, v državah članicah in med njimi precej razlikujejo. Velika večina spletnih platform za posredovanje storitev kratkoročnega najema nastanitve opravlja storitve čezmejno in dejansko na celotnem notranjem trgu. Različne zahteve glede preglednosti ovirajo polno uresničitev potenciala storitev kratkoročnega najema nastanitve, kar negativno vpliva na pravilno delovanje notranjega trga. Da bi se dosegla bolj usklajena pravila in zahteve ter da bi se storitve kratkoročnega najema nastanitve pravično, pregledno in nedvoumno opravljale v okviru prizadevanj za spodbujanje uravnoteženega turističnega ekosistema na notranjem trgu, bi bilo treba na ravni Unije vzpostaviti enoten in ciljno usmerjen sklop pravil.

(3)Zato bi bilo treba določiti usklajena pravila o ustvarjanju in souporabi podatkov za storitve kratkoročnega najema nastanitve, da bi se povečal dostop do podatkov o opravljanju takih storitev in izboljšala njihova kakovost za javne organe, zaradi česar pa bi lahko ti učinkovito in sorazmerno oblikovali in izvajali politike o takih storitvah.

(4)Kadar se države članice odločijo uvesti zahteve glede preglednosti, bi bilo treba določiti pravila za uskladitev takih zahtev za opravljanje storitev kratkoročnega najema nastanitve prek spletnih platform za kratkoročni najem. V skladu s tem bi bilo treba določiti usklajena pravila za sisteme registracije in zahteve glede souporabe podatkov v zvezi s spletnimi platformami za kratkoročni najem, če se države članice odločijo vzpostaviti take sisteme ali uvesti take zahteve. Da bi se dosegla učinkovita uskladitev in zagotovila enotna uporaba pravil, bodo lahko države članice predpise o dostopu do podatkov iz spletnih platform za kratkoročni najem sprejemale le v okviru posebne ureditve, določene v tej uredbi. Tako naj bi se zagotovilo, da države članice ne bodo urejale zadevnih zahtevkov, ne da bi vzpostavile potrebne sisteme registracije, podatkovne zbirke in enotno digitalno vstopno točko ter ne da bi se spletnim platformam za kratkoročni najem na notranjem trgu omogočila souporaba podatkov, ki je sorazmerna, skladna z zahtevami o varstvu zasebnosti in varna. Ta uredba ne vpliva na pristojnost držav članic, da sprejmejo in ohranijo zahteve za dostop do trga v zvezi z opravljanjem storitev kratkoročnega najema nastanitve s strani gostiteljev, vključno z zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami, minimalnimi standardi kakovosti ali količinskimi omejitvami, če so take zahteve potrebne in sorazmerne za zaščito ciljev javnega interesa v skladu z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije in Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta 25 . Prizadevanja držav članic za razvoj politik in predpisov, skladnih z zakonodajo Unije, bi bilo treba podpirati z zanesljivimi podatki, razpoložljivimi na enotni podlagi. Kot je bilo pojasnjeno v sodni praksi Sodišča Evropske unije, morajo države članice morebitne omejitve dostopa do trga za gostitelje utemeljiti na podlagi podatkov in dokazov.

(5)Ta uredba ni namenjena zagotovitvi skladnosti s carinskimi ali davčnimi predpisi in ne vpliva na pristojnosti držav članic na področju kaznivih dejanj. Posledično ne vpliva na pristojnost držav članic ali Unije na teh področjih ali na morebitne instrumente nacionalne zakonodaje ali zakonodaje Unije, sprejete na podlagi takih pristojnosti za dostop, souporabo in uporabo podatkov na teh področjih. Zato bi bilo treba izključiti morebitno prihodnjo uporabo osebnih podatkov, ki se v skladu z Uredbo obdelujejo za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali za davčne ali carinske namene.

(6)Ta uredba bi se morala uporabljati za storitve, ki zajemajo poslovno ali neposlovno oddajanje opremljene nastanitve v kratkoročni najem proti plačilu. Storitve kratkoročnega najema nastanitve se lahko na primer nanašajo na sobo v primarnem prebivališču gostitelja ob njegovi prisotnosti, primarno ali sekundarno prebivališče gostitelja, ki se daje v najem za omejeno število dni na leto, ali eno ali več nepremičnin, ki jih je gostitelj kupil kot naložbo za oddajanje v kratkoročni najem, običajno za manj kot leto skozi vse leto. Za opravljanje kratkoročne storitve se ne bi smela šteti ponudba opremljene nastanitve za trajnejšo uporabo, običajno za eno leto ali več. Storitve kratkoročnega najema nastanitve niso omejene na enote, ki se oddajajo v najem za turistične ali prostočasne namene, temveč bi morale zajemati kratkotrajno bivanje za druge namene, kot so poslovni nameni ali nameni študija.

(7)Pravila iz te uredbe se ne uporabljajo za hotele in druge podobne turistične nastanitve, vključno z letoviškimi hoteli, apartmajskimi hoteli, mladinskimi prenočišči ali moteli, saj so njihove storitve že zajete v veljavnih obveznostih glede preglednosti in poročanja, zlasti z Uredbo (EU) št. 692/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 26 . Ta pravila prav tako ne bi smela zajemati nastanitev v kampih ali na parkiriščih za avtodome in prikolice, kot so šotori, počitniške prikolice ali avtodomi, glede na to, da so take nastanitve običajno na namenskih območjih, kot so tabori ali avtokampi, in nimajo vpliva na stanovanja, ki bi bil primerljiv z vplivom storitev kratkoročnega najema nastanitve.

(8)Pravila iz te uredbe bi bilo treba uporabljati za spletne platforme v smislu člena 3, točka (i), Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta 27 , ki gostom omogoča, da z gostitelji sklepajo pogodbe na daljavo o opravljanju storitev kratkoročnega najema nastanitve . Zato bi bilo treba s področja uporabe te uredbe izključiti spletne strani, ki povezujejo gostitelje in goste ter nimajo nadaljnje vloge pri sklepanju neposrednih transakcij. Ta pravila ne zajemajo spletnih platform za posredovanje storitev kratkoročnega najema nastanitve brez plačila (npr. spletnih platform za posredovanje izmenjave stanovanj), glede na to, da zajemajo le storitve kratkoročnega najema nastanitve proti plačilu.

(9)Postopki registracije pristojnim organom omogočajo, da zbirajo informacije o gostiteljih in enotah, ki se nanašajo na storitve kratkoročnega najema nastanitve. Registracijska številka, ki je edinstven identifikator najete enote, bi morala omogočiti, da se lahko podatki, ki jih zbirajo in souporabljajo platforme, ustrezno pripišejo gostiteljem in enotam. Zato bi morali pristojni organi, kadar želijo od ponudnikov spletnih platform za kratkoročni najem prejemati podatke, uvesti ali ohranjati postopke registracije za gostitelje in njihove enote, in to na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni.

(10)Da bi lahko pristojni organi pridobili potrebne informacije in podatke, ne da bi spletnim platformam in gostiteljem naložili nesorazmerno breme, je treba določiti skupni pristop k postopkom registracije v državah članicah, ki je omejen na osnovne informacije, ki omogočajo prepoznavanje enote in ugotavljanje istovetnosti gostitelja. Zato bi morale države članice zagotoviti, da gostitelji in enote po predložitvi vseh ustreznih informacij in dokumentov pridobijo registracijsko številko. Gostitelji bi morali imeti za dokončanje navedenih postopkov registracije možnost identifikacije in avtentikacije s sredstvi elektronske identifikacije, izdanimi na podlagi priglašene sheme elektronske identifikacije v skladu z Uredbo (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 28 .

(11)Gostitelji bi morali zagotovili informacije o sebi, enotah, ki jih ponujajo za storitve kratkoročnega najema nastanitve, in druge potrebne informacije, tako da pristojni organi poznajo istovetnost gostitelja in njegove kontaktne podatke ter lokacijo, vrsto (npr. hiša, stanovanje, soba) in značilnosti enote. Take informacije so potrebne zaradi zagotovitve sledljivosti gostiteljev in ponujenih enot. Pri opisu značilnosti enote je treba navesti, ali se ponuja celotna enota ali njen del in ali gostitelj enoto uporablja za stanovanjske namene kot primarno ali sekundarno prebivališče ali za druge namene. Gostitelji morajo navesti tudi informacije o največjem številu gostov, ki jih enota lahko sprejme v nastanitev.

(12)Države članice bi morale imeti možnost, da od gostiteljev zahtevajo predložitev dodatnih informacij in dokumentov, ki dokazujejo skladnost z zahtevami iz nacionalne zakonodaje, kot so zdravstvene in varnostne zahteve ter zahteve glede varstva potrošnikov. Države članice lahko za zagotovitev enakega dostopa in vključenosti od gostiteljev zlasti zahtevajo, da zagotovijo informacije o dostopnosti enot, ki se ponujajo za storitve kratkoročnega najema nastanitve, za invalide glede na nacionalne ali lokalne zahteve glede dostopnosti. Vendar bi morale biti vse zahteve v skladu z načeloma nediskriminacije in sorazmernosti, kar pomeni, da morajo biti ustrezne in potrebne za doseganje zakonitega regulativnega cilja, ter s Pogodbo o delovanju Evropske unije in Direktivo 2006/123/ES. Poleg tega bi morale imeti države članice možnost, da gostiteljem naložijo zahteve glede informacij, ki so v skladu z zakonodajo Unije v zvezi z vprašanji, ki jih ta uredba ne ureja, kot je brezplačno bivanje, tudi kadar dogovori o gostovanju zadevajo ranljive posameznike, kot so begunci ali upravičenci do začasne zaščite.

(13)Kadar informacije in dokumenti, ki jih v postopku registracije predložijo gostitelji, veljajo omejeno obdobje, na primer osebni dokument ali potrdilo o požarni ali drugi varnosti, bi morali imeti gostitelji možnost, da jih posodobijo. Če gostitelj posodobljenih informacij in dokumentov ne predloži, bi morali biti pristojni organi pooblaščeni, da začasno prekličejo veljavnost registracijske številke, dokler niso predložene posodobljene informacije ali dokumenti. Informacije in dokumente, ki jih predloži gostitelj, je treba hraniti celotno obdobje veljavnosti registracijske številke in največ eno leto po zahtevku gostitelja za izbris enote iz registra, da se pristojnim organom omogoči izvajanje ustreznih pregledov tudi po izbrisu enote iz registra.

(14)Informacije in dokumente, ki jih gostitelji predložijo v postopku registracije, morajo pristojni organi preveriti šele po izdaji registracijske številke. Gostiteljem je primerno omogočiti, da v razumnem roku popravijo predložene informacije in dokumente, za katere pristojni organi menijo, da so nepopolni ali netočni. Kadar gostitelj informacij in dokumentov ne popravi v navedenem roku, bi moral biti pristojni organ pooblaščen, da začasno prekliče veljavnost registracijske številke. Pristojni organ bi moral biti pooblaščen, da začasno prekliče veljavnost registracijske številke tudi v primerih očitnih in resnih dvomov o verodostojnosti in veljavnosti informacij ali dokumentov, ki jih je predložil gostitelj. V teh primerih morajo pristojni organi gostitelje obvestiti o svoji nameri, da začasno prekličejo veljavnost registracijske številke, in razlogih zanjo. Gostitelji bi morali imeti možnost, da podajo izjavo ter da po potrebi v razumnem roku popravijo predložene informacije in dokumente. Če je bila veljavnost registracijske številke začasno preklicana, bi morali biti pristojni organi pooblaščeni, da izdajo odredbo, v skladu s katero morajo spletne platforme za kratkoročni najem brez nepotrebnega odlašanja odstraniti vnos na seznam v zvezi z zadevno enoto ali onemogočiti dostop do njega. Navedene odredbe bi morale vključevati vse potrebne informacije za prepoznanje vnosa na seznam, vključno z enotnim naslovom vira (URL) vnosa na seznam.

(15)Kadar se uporablja postopek registracije, bi morali gostitelji spletnim platformam za kratkoročni najem posredovati svoje registracijske številke, jih prikazati na vsakem posameznem seznamu enot in gostom posredovati registracijsko številko enote. Države članice bi morale zagotoviti, da nacionalna zakonodaja pristojnim organom omogoča, da spletnim platformam za kratkoročni najem, kadar se uporablja postopek registracije, odredijo odstranitev vnosov na seznam, povezanih z enotami, ki se ponujajo brez registracijske številke ali z neveljavno registracijsko številko.

(16)Člen 31 Uredbe (EU) 2022/2065 določa nekatere zahteve glede potrebne skrbnosti za ponudnike spletnih platform, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci. Navedene zahteve se uporabljajo za spletne platforme za kratkoročni najem v zvezi s storitvami kratkoročnega najema nastanitve , ki jih ponujajo gostitelji, ki se obravnavajo kot trgovci. Vendar je za sektor kratkoročnega najema nastanitve značilno, da so gostitelji pogosto fizične osebe, ki storitve kratkoročnega najema nastanitve občasno ponujajo med sorodnimi akterji in ne izpolnjujejo nujno pogojev, da se v skladu z zakonodajo Unije obravnavajo kot „trgovci“. V skladu z zasnovo in ciljem „vgrajene skladnosti“ na podlagi člena 31 Uredbe (EU) 2022/2065 in da lahko pristojni organi preverijo, ali so izpolnjene veljavne zahteve glede registracije, se zato zdi ustrezno uporabiti posebne pogoje za vgrajeno skladnost v okviru storitev kratkoročnega najema nastanitve , vključno s storitvami, ki jih ponujajo gostitelji, ki se v skladu z zakonodajo Unije ne obravnavajo kot trgovci. Če se registracijska številka ni navedla, bi morale spletne platforme za kratkoročni najem zagotoviti, da se v primerih, ko gostitelj izjavi, da se taka številka uporablja, storitve ne ponujajo. To pa za spletne platforme za kratkoročni najem ne bi smelo ustvariti obveznosti, da izvajajo splošni nadzor nad storitvami, ki jih prek platforme ponujajo gostitelji, niti splošne obveznosti iskanja dejstev, usmerjene v ocenjevanje točnosti registracijske številke pred objavo ponudbe storitev kratkoročnega najema nastanitve.

(17)Če želijo pristojni organi od spletnih platform za kratkoročni najem prejemati informacije o dejavnostih gostiteljev, bi bilo treba od njih zahtevati, naj vzpostavijo ali ohranijo postopek registracije.

(18)Pristojni organi, ki želijo od spletnih platform za kratkoročni najem prejemati informacije o dejavnostih gostiteljev in imajo vzpostavljene sisteme registracije, bi morali imeti možnost redno pridobivati podatke o dejavnosti od spletnih platform. Vrsta podatkov, ki se lahko pridobijo, bi morala biti povsem usklajena in vključevati informacije o številu noči, za katero je bila najeta registrirana enota, številu gostov, ki so bivali v enoti na noč, registracijski številki in URL vnosa enote na seznam, kar je potrebno zaradi lažjega ugotavljanja istovetnosti gostitelja in prepoznanja enote, ponujene kot storitve kratkoročnega najema nastanitve , kadar registracijska številka manjka ali je napačna. Obveznost posredovanja podatkov o dejavnosti, registrske številke in URL vnosa na seznam velja le za spletne platforme, ki so dejansko olajšale sklepanje neposrednih transakcij med gostitelji in gosti, saj lahko le navedene platforme zbirajo podatke, kot na primer o številu noči, za katero je bila najeta enota, in številu gostov, ki so bivali v enoti na noč. Države članice ne bi smele ohranjati ali uvajati ukrepov, v skladu s katerimi morajo platforme poročati o ponudnikih storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovih dejavnostih, ki se razlikujejo od tistih, navedenih v tej uredbi, razen če ni v zakonodaji Unije določeno drugače.

(19)Da bi se zagotovila ustrezna in relevantna obdelava osebnih podatkov, ki je omejena na to, kar je potrebno glede na namene, za katere se podatki obdelujejo, se od spletnih platform za kratkoročni najem ne bi smelo zahtevati, naj sporočajo dodatne informacije o istovetnosti gostiteljev in o enotah, glede na to, da pristojni organi te informacije že zbirajo v postopkih registracije, ki se uporabljajo za gostitelje.

(20)Od spletnih platform, ki se štejejo za mala ali mikro podjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES 29 , se ne bi smelo pričakovati, da bodo za izmenjavo podatkov uporabljale sredstva za komunikacijo med napravami, če v prejšnjem četrtletju niso dosegle mesečnega povprečja 2 500 dejavnih gostiteljev v Uniji. Uporaba ročnih sredstev za souporabo podatkov z enotno digitalno vstopno točko bi spletnim platformam omogočila, da se zmanjša njihovo breme zagotavljanja skladnosti in upoštevajo njihova finančna sredstva ali tehnični viri, hkrati pa še vedno zagotovi, da pristojni organi prejmejo ustrezne podatke. Predpostavlja se, da bi morale imeti spletne platforme za kratkoročni najem, ki so mala ali mikro podjetja v smislu Priporočila 2003/361/ES in ki dosegajo ali presegajo ta prag, že vzpostavljene sisteme, ki omogočajo izpolnjevanje zahtev glede prenosa podatkov med napravami.

(21)Od spletnih platform za kratkoročni najem bi bilo treba zahtevati, da izpolnjujejo obveznosti glede poročanja v zvezi s storitvami kratkoročnega najema nastanitve , ki jih posredujejo enotam na območju, kjer je bil uveden postopek registracije in če je država članica vzpostavila enotno digitalno vstopno točko. Te informacije je treba zbirati in souporabljati, da bi lahko pristojni organi spremljali skladnost s postopki registracije, ki se uporabljajo za gostitelje, ter da bi lahko države članice razvile in izvajale ustrezne in sorazmerne politike na področju storitev kratkoročnega najema nastanitve .

(22)Da se spletne platforme za kratkoročni najem ne bi spopadale z različnimi tehničnimi zahtevami in različnimi točkami dostopa za souporabo podatkov v državi članici, bi bilo treba vzpostaviti nacionalno enotno digitalno vstopno točko kot vstopno mesto za elektronski prenos podatkov med spletnimi platformami za kratkoročni najem in pristojnimi organi, s čimer bi se zagotovili pravočasni, zanesljivi in učinkoviti postopki souporabe podatkov.

(23)Enotne digitalne vstopne točke bi morale olajšati zmožnost spletnih platform za kratkoročni najem, da naključno preverjajo veljavnost registracijske številke ali točnost lastnih izjav, da bi se zmanjšali napake in nedoslednosti v zvezi s prenosom podatkov in njihovo breme zagotavljanja skladnosti. Tudi če te točke ne zahtevajo dejanskega shranjevanja registracijske številke, bi morale omogočati naključna preverjanja, izvedena bodisi samodejno z vmesnikom za aplikacijsko programiranje, ki omogoča preverjanje registracijske številke glede na zadevne vnose v registru posameznih postopkov registracije v državi članici, povezan s to točko, bodisi ročno, na primer z vnosom registracijske številke v spletni vmesnik in prejemom potrdila o njeni veljavnosti. Spletne platforme za kratkoročni najem bi morale imeti možnost izvajati dodatna preverjanja prek enotne digitalne vstopne točke. Države članice bi morale z orodji, ki so jim že na voljo, še naprej izvajati obveznosti registracije.

(24)Da bi se pri izvajanju tehničnih rešitev, s katerimi se podpira izmenjava podatkov in spodbuja interoperabilnost med nacionalnimi digitalnimi vstopnimi točkami, zagotovili enotni pogoji, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da se po potrebi določijo veljavni standardi in zahteve glede interoperabilnosti. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 30 .

(25)Med različnimi registri v državi članici in enotno digitalno vstopno točko bi bilo treba zagotoviti uskladitev in njihovo interoperabilnost, da se pri souporabi podatkov odstranijo semantične in tehnične ovire ter omogočijo uspešnejši in učinkovitejši upravni postopki. Subjekti, odgovorni za ustvarjanje enotnih digitalnih vstopnih točk na nacionalni ravni, in Komisija bi morali olajšati izvajanje na nacionalni ravni in sodelovanje med državami članicami.

(26)Potreben je sorazmeren, omejen in predvidljiv okvir na ravni Unije za pregledno souporabo podatkov o dejavnosti in registracijskih številk v skladu z zahtevami iz Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 31 . Da bi to dosegli, bi morale države članice navesti pristojne organe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki so vzpostavili ali ohranjajo postopek registracije za zahtevanje podatkov o dejavnosti za enote na svojem ozemlju. Taki podatki se lahko obdelujejo le za spremljanje skladnosti s postopki registracije ali izvajanje pravil o dostopu do storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovem opravljanju. V navedenem primeru bi morala biti taka obdelava dovoljena le, če so zadevna pravila nediskriminatorna, sorazmerna in skladna z zakonodajo Unije, vključno s pravili o prostem pretoku storitev, svobodo ustanavljanja in pravili iz Direktive 2006/123/ES. Za namene skladnosti z zakonodajo Unije o varstvu podatkov bi morala vsa pravila o dostopu do storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovem opravljanju določati namen obdelave podatkov v skladu z zahtevami iz Uredbe (EU) 2016/679. Podatki o dejavnosti, ki ne vključujejo osebnih podatkov, so bistveni tudi za organe, ki taka pravila oblikujejo v okviru prizadevanj za spodbujanje uravnoteženega turističnega ekosistema, vključno z učinkovitimi in sorazmernimi pravili za dostop do storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovo opravljanje. Največ enoletno obdobje hrambe bi moralo pristojnim organom omogočiti, da zagotovijo skladnost s pravili in predpisi, ki se uporabljajo za gostitelje ali najete enote, ter oblikujejo politiko.

(27)Zbirni nabor podatkov, ki temelji na razpoložljivih podatkih o dejavnosti, bi bil pomemben tudi za zbiranje uradne statistike. Navedene podatke, skupaj z informacijami o skupnem številu enot in največjem številu gostov, ki so lahko nastanjeni v enoti, na vsakem ožjem geografskem območju, bi bilo treba vsak mesec poslati nacionalnim statističnim uradom in Eurostatu za pripravo statistike v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo za druge ponudnike storitev v sektorju nastanitev, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 692/2011 o evropski statistiki turizma. Države članice bi morale določiti nacionalni subjekt, pristojen za združevanje in prenos podatkov. Pristojni organi bi morali imeti tudi možnost souporabe podatkov o dejavnosti, brez podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče posamezne enote ali gostitelje, kot so registracijske številke in URL, prepoznati kot subjekte in osebe, kadar je to potrebno za izvedbo znanstvenih raziskav ali analitičnih dejavnosti ter pripravo novih poslovnih modelov in storitev. Pod enakimi pogoji bi lahko bili podatki o dejavnosti na voljo prek sektorskih podatkovnih prostorov, ko bodo vzpostavljeni.

(28)Države članice bi morale javnim organom, spletnim platformam za kratkoročni najem, gostiteljem in državljanom z ustreznimi informacijami omogočiti, da bi razumeli zakone, postopke in zahteve v zvezi z opravljanjem storitev kratkoročnega najema nastanitve na njihovem ozemlju. V to so zajeti postopki registracije ter vse zahteve v zvezi z dostopom do storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovim opravljanjem.

(29)Za lažje izvajanje te uredbe bi morala vsaka država članica imenovati organ, ki bi spremljal njeno izvajanje in vsaki dve leti poročal Komisiji.

(30)Države članice bi morale zagotoviti učinkovito izvrševanje te uredbe. Organi, odgovorni za izvrševanje Uredbe (EU) 2022/2065, bi morali zagotoviti, da se obveznosti iz te uredbe za ponudnike spletnih platform za kratkoročni najem v zvezi z oblikovanjem vmesnika spletnih platform za kratkoročni najem glede registracijske številke vsakega gostitelja, kot je opredeljena v tej uredbi, izpolnjujejo v skladu s pooblastili in postopki, določenimi v poglavju IV Uredbe (EU) 2022/2065. Zato bi bilo treba v skladu z Uredbo (EU) 2022/2065 pristojnemu koordinatorju digitalnih storitev ali Komisiji podeliti pooblastila za izvrševanje obveznosti v zvezi z vgrajeno skladnostjo iz člena 7(1) te uredbe v skladu z dodelitvijo pristojnosti iz poglavja IV Uredbe (EU) 2022/2065. Posledično bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejemanje neposrednih izvršilnih ukrepov samo v zvezi z zelo velikimi spletnimi platformami, določenimi v skladu z Uredbo (EU) 2022/2065.

(31)Države članice bi morale zagotoviti učinkovito izvrševanje te uredbe, kar zadeva določbe te uredbe o rezultatih naključnih pregledov, obveznost vključitve sklica na informacije, ki jih morajo države članice dati na voljo o pravilih, ki urejajo opravljanje storitev kratkoročnega najema nastanitve, in obveznosti platform za kratkoročni najem glede souporabe podatkov. Zaradi posebne narave teh obveznosti bi jih morali izvrševati organi, ki jih določi država članica enotne digitalne vstopne točke, v kateri je zadevna enota. Države članice bi morale določiti tudi pravila o odmeri kazni za kršitve teh določb te uredbe, ki se uporabljajo za spletne platforme za kratkoročni najem, ter zagotoviti, da se te kazni izvršujejo in sporočajo v skladu z Direktivo 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta 32 . Takšne kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Te kazni bi morale zagotoviti učinkovito izvrševanje te uredbe, zlasti kar zadeva obveznosti souporabe podatkov.

(32)Da bi se državljanom in podjetjem omogočilo neposredno izkoriščanje prednosti notranjega trga brez nepotrebnega dodatnega upravnega bremena, Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta 33 , s katero je bilo vzpostavljeno enotno digitalno vstopno mesto, določa splošna pravila za spletno zagotavljanje informacij, postopkov in podpornih storitev v zvezi z delovanjem notranjega trga. Zahteve glede informacij in postopki, ki jih zajema ta uredba, bi morali biti v skladu z zahtevami Uredbe (EU) 2018/1724. Zlasti bi bilo treba v Prilogo II k Uredbi (EU) 2018/1724 vključiti postopke v zvezi z registracijo gostiteljev in izdajo registracijske številke iz člena 4 te uredbe, s čimer se zagotovi, da lahko vsak gostitelj izkoristi prednosti povsem spletnih postopkov. Uredbo (EU) 2018/1724 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(33)Poleg tega bi moralo biti gostiteljem z enotami v eni ali več državah članicah v skladu z načelom „samo enkrat“ dovoljeno, da ponovno uporabijo podatke in dokaze, ki so jih že predložili ob prvi registraciji, s čimer se zmanjša breme zagotavljanja skladnosti za gostitelje. Navedena funkcija bi se lahko zagotavljala z uporabo infrastrukture tehničnega sistema po načelu „samo enkrat“, vzpostavljenega z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/1463 34 .

(34)Komisija bi morala redno ocenjevati to uredbo in spremljati, kako vpliva na opravljanje storitev kratkoročnega najema nastanitve , ponujenih prek spletnih platform za kratkoročni najem v Uniji. V to oceno bi bilo treba vključiti učinke na ponudnike spletnih platform za kratkoročni najem ter učinke na večjo razpoložljivost podatkov o vsebini in sorazmernosti nacionalnih, regionalnih in lokalnih predpisov, ki se nanašajo na opravljanje storitev kratkoročnega najema nastanitve. Da bi imeli širok pogled na dogajanje v sektorju, bi bilo treba pri oceni upoštevati izkušnje držav članic in ustreznih deležnikov.

(35)Da bi države članice imele dovolj časa za uvedbo postopkov registracije, prilagoditev veljavnih postopkov registracije določbam te uredbe in vzpostavitev enotnih digitalnih vstopnih točk ter da bi se platforme in gostitelji lahko prilagodili novim zahtevam, bi bilo treba uporabo te uredbe odložiti.

(36)Ker ciljev te uredbe, tj. prispevanja k pravilnemu delovanju notranjega trga v zvezi s storitvami, ki jih opravljajo spletne platforme za kratkoročni najem, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in jih je torej lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme to uredbo v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(37)Temeljna pravica do varstva osebnih podatkov je zaščitena zlasti z Uredbo (EU) 2016/679. Ta uredba je podlaga za pravila in zahteve za obdelavo osebnih podatkov, tudi kadar nabori podatkov vključujejo kombinacijo osebnih in neosebnih podatkov ter so taki podatki neločljivo povezani. Vsaka obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe mora biti skladna z Uredbo (EU) 2016/679. Zato so nadzorni organi za varstvo podatkov pristojni za nadzor obdelave osebnih podatkov, izvedene v okviru te uredbe.

(38)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 35 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal [XX. XX. 2022] 36  –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila za zbiranje podatkov, ki ga izvajajo pristojni organi in ponudniki spletnih platform za kratkoročni najem, ter souporabo podatkov med spletnimi platformami za kratkoročni najem in pristojnimi organi, ki se nanašajo na opravljanje storitev kratkoročnega najema nastanitve, ki jih prek teh spletnih platform ponujajo gostitelji.

Člen 2

Področje uporabe

1.Ta uredba se uporablja za ponudnike spletnih platform za kratkoročni najem, ki ponujajo storitve gostiteljem, ki v Uniji opravljajo storitve kratkoročnega najema nastanitve, ne glede na kraj njihovega sedeža.

2.Ta uredba ne posega v:

(a)nacionalne, regionalne ali lokalne predpise, ki urejajo dostop do storitev kratkoročnega najema nastanitve s strani gostiteljev ali njihovo opravljanje, razen če ni v tej uredbi izrecno določeno drugače;

(b)nacionalne, regionalne ali lokalne predpise, ki urejajo razvoj in uporabo zemljišč, načrtovanje mest in prostorsko načrtovanje ali gradbene standarde;

(c)zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, ki ureja preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij;

(d)zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, ki ureja odmero, pobiranje, izvršbo in izterjavo davkov, carin in drugih dajatev.

3.Ta uredba ne posega v pravila iz drugih zakonodajnih aktov Unije, ki urejajo druge vidike opravljanja storitev s strani spletnih platform za kratkoročni najem in storitev kratkoročnega najema nastanitve , zlasti:

(a)Uredbe (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta 37 ;

(b)Uredbe (EU) 2022/2065;

(c)Uredbe (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta 38 ;

(d)Direktive 2000/31/ES;

(e)Direktive 2006/123/ES;

(f)Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta 39 ;

(g)Direktivo Sveta (EU) 2010/24/EU 40 ter

(h)Direktivo Sveta (EU) 2011/16/EU 41 .

Člen 3

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„enota“ pomeni opremljeno nastanitev v Uniji, zagotovljeno v okviru storitve kratkoročnega najema nastanitve. Vanjo niso zajeti:

(a)hoteli in podobne nastanitve, vključno z letoviškimi hoteli, apartmajskimi hoteli, mladinskimi prenočišči in moteli, kot je opisano v skupini 55.1 NACE Rev. 2 (Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov) iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 42 ;

(b)zagotavljanje nastanitve v avtokampih, taborih, kot je opisano v skupini 55.3 NACE Rev. 2 iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1893/2006;

(2)„gostitelj“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki prek spletne platforme za kratkoročni najem opravlja ali namerava opravljati storitev poslovne ali neposlovne oddaje nastanitve v kratkoročni najem proti plačilu;

(3)„dejavni gostitelji“ pomenijo gostitelje, ki imajo v enomesečnem obdobju na spletni platformi za kratkoročni najem objavljeno vsaj eno enoto;

(4)„gost“ pomeni fizično osebo, nastanjeno v enoti;

(5)„storitev kratkoročnega najema nastanitve “ pomeni poslovno ali neposlovno oddajo enote v kratkoročni najem proti plačilu, kot je nadalje opredeljeno v nacionalni zakonodaji;

(6)„spletna platforma za kratkoročni najem“ pomeni spletno platformo v smislu člena 3, točka (i), Uredbe (EU) 2022/2065, ki gostom omogoča, da z gostitelji sklepajo pogodbe na daljavo za opravljanje storitev kratkoročnega najema nastanitve;

(7)„registracijska številka“ pomeni edinstveni identifikator, ki ga izda pristojna država članica, ki omogoča prepoznavo enote v tej državi članici;

(8)„postopek registracije“ pomeni vsak postopek, s katerim morajo gostitelji pristojnim organom predložiti posebne informacije in dokumente, preden lahko začnejo ponujati storitve kratkoročnega najema nastanitve;

(9)„vnos na seznam“ se nanaša na enoto, ki je na voljo za storitve kratkoročnega najema nastanitve in je objavljena na spletišču spletne platforme za kratkoročni najem;

(10)„pristojni organ“ pomeni nacionalni, regionalni ali lokalni organ države članice, pristojen za upravljanje in izvajanje postopkov registracije storitev kratkoročnega najema nastanitve in/ali zbiranje podatkov o takih storitvah;

(11)„podatki o dejavnosti“ pomenijo število noči, za katero je bila najeta enota, in število gostov, ki so bivali v enoti na noč;

(12)„mala ali mikro spletna platforma za kratkoročni najem“ pomeni spletno platformo za kratkoročni najem, ki se šteje za malo ali mikro podjetje v smislu Priporočila 2003/361/ES.

POGLAVJE II

Registracija

Člen 4

Postopki registracije

1.Vsi postopki registracije, ki jih država članica uvede na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni za enote s sedežem na njenem ozemlju, izpolnjujejo določbe tega poglavja.

2.Države članice zagotovijo, da: 

(a)postopki registracije delujejo na podlagi izjav, ki jih dajo gostitelji;

(b)postopki registracije omogočajo samodejno in takojšnjo izdajo registracijske številke za posebno enoto, ko gostitelj predloži informacije iz člena 5(1), in kadar je primerno, morebitna dokazila, ki se zahtevajo v skladu s členom 5(2);

(c)se za enoto ne izvede več kot en postopek registracije;

(d)so vzpostavljena tehnična sredstva, s katerimi lahko gostitelj posodobi informacije in dokumente;

(e)so vzpostavljena tehnična sredstva za oceno veljavnosti registracijskih številk;

(f)so vzpostavljena tehnična sredstva, ki omogočajo, da gostitelj odstrani enoto iz registra iz odstavka 3;

(g)gostitelji morajo pri ponujanju storitev kratkoročnega najema nastanitve prek spletne platforme za kratkoročni najem navesti, ali je ponujena enota na območju, kjer je bil vzpostavljen ali se uporablja postopek registracije, in v tem primeru navesti številko registracije.

3.Države članice zagotovijo, da lahko gostitelji zahtevajo, da se lahko informacije ali dokumenti, zagotovljeni v skladu s členom 5(1) in (2), ponovno uporabijo za poznejše registracije.

4.Države članice zagotovijo, da so registracijske številke vključene v register. Pristojni organi, ki izdajo registracijsko številko, so odgovorni za vzpostavitev in vodenje registra.

Člen 5

Podatki, ki jih morajo posredovati gostitelji

1.Gostitelj pri registraciji v skladu s postopkom registracije iz člena 4 v izjavi predloži naslednje informacije:

(a)za posamezno enoto:

(1)naslov enote;

(2)vrsto enote;

(3)ali se enota oddaja v najem kot del primarnega ali sekundarnega prebivališča gostitelja ali celotno prebivališče ali za druge namene;

(4)največje število gostov, ki so lahko nastanjeni v enoti;

(b)če so gostitelji fizične osebe:

(1)njegovo ime;

(2)nacionalno identifikacijsko številko, ali če ni na voljo, druge informacije, ki omogočajo ugotavljanje istovetnosti osebe;

(3)naslov;

(4)kontaktno telefonsko številko;

(5)e-naslov, ki ga lahko pristojni organ uporablja za pisno komunikacijo;

(c)če so gostitelji pravne osebe:

(1)njegovo ime;

(2)nacionalno matično številko podjetja;

(3)imena vseh njenih pravnih zastopnikov;

(4)njen registrirani sedež,

(5)kontaktno telefonsko številko zastopnika te pravne osebe;

(6)e-naslov, ki ga lahko pristojni organ uporablja za pisno komunikacijo.

2.Države članice lahko zahtevajo, da se informacijam, predloženim v skladu z odstavkom 1, priložijo ustrezna dokazila.

3.Če države članice zahtevajo, da gostitelji predložijo dodatne informacije in dokumente, njihova predložitev ne posega v izdajo registracijske številke v skladu s členom 4(2), točka (b).

4.Brez poseganja v odstavek 6 in kadar se bistveno spremenijo okoliščine, dokazane z informacijami in dokumenti, predloženimi v skladu z odstavkoma 1 in 2, gostitelji posodobijo informacije in dokumente s sredstvi iz člena 4(2), točka (d). 

5.Države članice zagotovijo, da se informacije ali dokumenti, predloženi v skladu s postopkom registracije iz člena 4, varno in zaupno hranijo le tako dolgo, kot je potrebno za prepoznavanje enote, in največ eno leto po tem, ko gostitelj s sredstvi iz člena 4(2), točka (f), navede, da je treba enoto odstraniti iz registra. Države članice zagotovijo, da se informacije in dokumenti, ki jih gostitelji zagotovijo v skladu z odstavkoma 1 in 2, obdelujejo le za izdajo registracijske številke in zagotavljanje skladnosti z veljavnimi pravili države članice glede dostopa do storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovega opravljanja.

6.Gostitelji so odgovorni za točnost informacij, ki jih posredujejo pristojnim organom v skladu s tem členom, in informacij, ki jih posredujejo spletnim platformam za kratkoročni najem v skladu s členom 7 te uredbe.

Člen 6

Preverjanje s strani pristojnih organov

1.Pristojni organi lahko kadar koli po izdaji registracijske številke preverijo izjavo ali dokazila, ki jih je predložil gostitelj v skladu s členom 5(1) in (2).

2.Če pristojni organ po preverjanju v skladu z odstavkom 1 tega člena ugotovi, da so informacije ali dokumenti, predloženi v skladu s členom 5(1) in (2), nepopolni ali nepravilni, ima pooblastila, da od gostitelja zahteva, da v roku, ki ga določi pristojni organ, predložene informacije ali dokumente popravi s sredstvi iz člena 4(2), točka (d).

3.Če gostitelj ne popravi informacij, zahtevanih v skladu z odstavkom 2, je pristojni organ pooblaščen, da začasno prekliče veljavnost zadevnih registracijskih številk in izda odredbo, v skladu s katero morajo spletne platforme za kratkoročni najem brez nepotrebnega odlašanja odstraniti ali onemogočiti dostop do vnosa na seznam v zvezi z zadevno enoto ali enotami.

4.Če pristojni organ po preverjanju v skladu z odstavkom 1 ugotovi, da obstajajo očitni in resni dvomi o verodostojnosti in veljavnosti informacij ali dokumentov, predloženih v skladu s členom 5(1) in (2), ima pooblastila, da začasno prekliče veljavnost zadevnih registracijskih številk in izda odredbo, v skladu s katero morajo spletne platforme za kratkoročni najem brez nepotrebnega odlašanja odstraniti ali onemogočiti dostop do vnosa na seznam v zvezi z zadevno enoto ali enotami.

5.Če namerava pristojni organ začasno preklicati veljavnost registracijske številke v skladu z odstavkom 3 ali 4, o tem pisno uradno obvesti gostitelja in navede razloge za to. Gostitelju se da možnost, da se izjavi o zadevi, in kadar je primerno, v razumnem roku, ki ga določi pristojni organ, popravi zadevne informacije ali dokumente. Kadar pristojni organ po seznanitvi z izjavo gostitelja potrdi svojo namero, da začasno prekliče veljavnost registrske številke ali številk, o navedeni odločitvi pisno uradno obvesti gostitelja in mu priloži kopijo odredbe iz odstavka 3 ali 4.

6.Odredbe, izdane v skladu z odstavki 3, 4 in 10, zajemajo vsaj naslednje informacije:

(a)obrazložitev razlogov;

(b)jasne informacije, ki ponudniku spletne platforme za kratkoročni najem omogočajo prepoznati in locirati zadevni vnos ali vnose na seznam, kot je na primer en ali več točnih enotnih naslov vira (URL), in istovetnost pristojnega organa;

(c)istovetnost gostitelja in enote, ponujene kot storitev kratkoročnega najema nastanitve.

7.Veljavnost registracijske številke ostane začasno preklicana, dokler gostitelj pri pristojnih organih ne popravi ustreznih informacij in dokumentov. Ko pristojni organi s sredstvi iz člena 4(2), točka (d), prejmejo in preverijo točnost, popolnost in pravilnost informacij in dokumentov, ki jih zagotovi gostitelj, ponovno dodelijo registracijsko številko.

8.Pristojni organ obvesti gostitelje o mehanizmih pravnih sredstev, ki so na voljo v zvezi z ukrepi, sprejetimi v skladu z odstavki 2 do 5 in 7.

9.Kadar država članica od gostiteljev zahteva predložitev dodatnih informacij in dokumentov iz člena 5(3), lahko za take informacije ali dokumente uporabi določbe tega člena, če je zadevna zahteva nediskriminatorna, sorazmerna in skladna z zakonodajo Unije.

10.Kadar se uporablja postopek registracije, države članice zagotovijo, da nacionalna zakonodaja pristojnim organom omogoča, da ponudnikom spletnih platform za kratkoročni najem odredijo odstranitev vnosov na seznam, povezanih z enotami, ki se ponujajo brez registracijske številke ali z neveljavno registracijsko številko.

Člen 7

Vgrajena skladnost

1.Platforme za kratkoročni najem:

(a)oblikujejo in organizirajo svoj spletni vmesnik na način, ki od gostiteljev zahteva, da sami prijavijo, ali so enote, ponujene kot storitve kratkoročnega najema nastanitve , na območju, kjer je bil postopek registracije vzpostavljen ali se uporablja;

(b)če gostitelj izjavi, da je enota, ponujena kot storitev kratkoročnega najema nastanitve, na območju, kjer je bil postopek registracije vzpostavljen ali se uporablja, oblikujejo in organizirajo svoj spletni vmesnik na način, ki gostiteljem omogoča, da uporabniki prepoznajo enoto prek registracijske številke, ter ki zagotavlja, da gostitelji navedejo registracijsko številko, preden lahko ponudijo storitve kratkoročnega najema nastanitve v zvezi z navedeno enoto;

(c)si razumno prizadevajo naključno preverjati izjavo gostiteljev o obstoju ali neobstoju postopka registracije, pri čemer upoštevajo seznam, ki je dan na voljo v skladu s členom 13(1), točka (a), in če tak postopek obstaja, veljavnost registracijske številke, ki jo predloži gostitelj, tudi s sredstvi, ki jih ponujajo enotne digitalne vstopne točke iz člena 10(2), točka (b), po tem ko se gostitelju dovoli ponudba storitve kratkoročnega najema nastanitve.

2.Spletne platforme za kratkoročni najem pristojne organe in gostitelje nemudoma obvestijo o rezultatih naključnih preverjanj iz odstavka 1, točka (c), v zvezi z nepravilnimi izjavami gostiteljev ali neveljavnimi registracijskimi številkami.

3.Spletne platforme za kratkoročni najem v poseben razdelek spletnega vmesnika, ki je neposredno in enostavno dostopen, vključijo sklic na informacije, ki jih morajo države članice zagotoviti v skladu s členom 17(1).

POGLAVJE III

Sporočanje podatkov

Člen 8

Postopki registracije za sporočanje podatkov

Države članice zagotovijo, da se vzpostavi ali ohranja postopek registracije za enote, ki so na območju s seznama iz člena 13(1), točka (b).

Člen 9

Obveznost pošiljanja podatkov o dejavnosti in registracijskih številk za spletne platforme za kratkoročni najem

1.Kadar se vnos na seznam nanaša na enoto, ki je na območju s seznama iz člena 13(1), točka (b), ponudniki spletnih platform za kratkoročni najem zbirajo in mesečno pošiljajo enotni digitalni vstopni točki države članice, v kateri je enota, podatke o dejavnosti na enoto, skupaj z ustrezno registracijsko številko, ki jo predloži gostitelj, in URL vnosa na seznam. Navedeno posredovanje se izvaja s sredstvi za komunikacijo med napravami.

2.Z odstopanjem od odstavka 1 male ali mikro spletne platforme za kratkoročni najem, ki v prejšnjem četrtletju niso dosegle mesečnega povprečja 2 500 dejavnih gostiteljev, ob koncu četrtletja enotni digitalni vstopni točki države članice, v kateri je enota, samodejno s sredstvi za komunikacijo med napravami ali ročno pošljejo podatke o dejavnosti na enoto skupaj z ustrezno registracijsko številko in URL vnosa na seznam.

Člen 10

Vzpostavitev in funkcije enotnih digitalnih vstopnih točk

1.Če je država članica uvedla en ali več postopkov registracije v skladu s členom 8, vzpostavi enotno digitalno vstopno točko za prejem in posredovanje podatkov o dejavnosti, ustrezne registracijske številke in URL vnosa na seznam, ki jih v skladu s členom 9 zagotovijo spletne platforme za kratkoročni najem. Navedena država članica imenuje organ, pristojen za delovanje enotne digitalne vstopne točke.

2.Enotna digitalna vstopna točka iz odstavka 1:

(a)deluje kot tehnični vmesnik za spletne platforme za kratkoročni najem ter omogoča prenos podatkov o dejavnosti, ustrezne registracijske številke in URL vnosa na seznam med napravami ter njihov ročni prenos;

(b)olajšuje naključna preverjanja veljavnosti registracijskih številk, ki jih predložijo gostitelji, pri čemer taka preverjanja izvajajo spletne platforme za kratkoročni najem v skladu s členom 7(1), točka (c);

(c)deluje kot tehnični vmesnik za pristojne organe iz člena 12, da ti prejemajo podatke o dejavnosti, ustrezno registracijsko številko in URL vnosa na seznam, ki jih spletne platforme za kratkoročni najem za enote na svojem ozemlju pošljejo le za namene iz člena 12(2).

3.Države članice zagotovijo, da enotna digitalna vstopna točka iz odstavka 1 zagotavlja:

(a)interoperabilnost z registri iz člena 4(3);

(b)možnost ponovne uporabe informacij ali dokumentov, ki jih pošljejo gostitelji v skladu s členom 5, če enake informacije ali dokumente zahteva več registrov iz člena 4(3) v isti državi članici;

(c)zaupnost, celovitost in varnost obdelave podatkov o dejavnosti in registracijskih številk ter URL vnosa na seznam, ki jih spletne platforme za kratkoročni najem pošiljajo v skladu s členom 9.

4.Enotna digitalna vstopna točka iz odstavka 1 ne shranjuje informacij, ki vsebujejo osebne podatke. Zagotavlja avtomatizirano, vmesno in predhodno obdelavo osebnih podatkov, nujno potrebnih za omogočanje dostopa organom iz člena 12 do podatkov o dejavnosti, registracijskih številk in URL vnosov na seznam, ki jih zagotovijo spletne platforme za kratkoročni najem.

5.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi skupne tehnične specifikacije in postopke za zagotovitev interoperabilnosti rešitev za delovanje enotnih digitalnih vstopnih točk in nemoteno izmenjavo podatkov o dejavnosti, vključno s sestavo registracijskih številk. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 16(2).

Člen 11

Usklajevanje enotnih digitalnih vstopnih točk

1.Vsaka država članica imenuje nacionalnega koordinatorja. Navedeni nacionalni koordinatorji delujejo kot kontaktne točke znotraj svojih uprav za vsa vprašanja v zvezi z enotno digitalno vstopno točko.

Za stike s Komisijo glede vseh vprašanj v zvezi z enotno digitalno vstopno točko je odgovoren nacionalni koordinator iz vsake države članice. Vsaka država članica drugim državam članicam in Komisiji sporoči ime in kontaktne podatke svojega nacionalnega koordinatorja. Komisija vodi in vzdržuje seznam nacionalnih koordinatorjev in njihovih kontaktnih podatkov.

2.Ustanovi se usklajevalna skupina za enotne digitalne vstopne točke (v nadaljnjem besedilu: usklajevalna skupina). Usklajevalno skupino sestavljajo nacionalni koordinatorji iz vsake države članice, predseduje pa ji Komisija. Usklajevalna skupina sprejme svoj poslovnik. Komisija podpira delovanje usklajevalne skupine.

3.Usklajevalna skupina podpira izvajanje določb te uredbe zvezi z enotnimi digitalnimi vstopnimi točkami. Opravlja zlasti naslednje naloge:

(a)olajšuje izmenjavo dobrih praks o zadevah, povezanih z usklajevanjem izvajanja na nacionalni ravni, zlasti glede določb iz člena 10;

(b)pomaga Komisiji pri spodbujanju uporabe interoperabilnostnih rešitev za delovanje enotnih digitalnih vstopnih točk in izmenjavo podatkov;

(c)pomaga Komisiji pri razvoju skupnega pristopa k obliki sporočila za prenos podatkov o dejavnosti in registracijskih številk ter skupne sestave registracijskih številk.

Člen 12

Dostop do podatkov

1.Države članice sestavijo seznam pristojnih organov, odgovornih za območja, na katerih se uporablja postopek registracije v skladu s členom 8.

2.Dostop do informacij, poslanih v skladu s členom 9, se pristojnemu organu odobri le, kadar je predvideni namen obdelave eden od naslednjih:

(a)spremljanje skladnosti s postopkom registracije iz člena 8;

(b)izvajanje pravil, ki urejajo dostop do storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovo opravljanje, če so ta pravila nediskriminatorna, sorazmerna in skladna z zakonodajo Unije.

3.Pristojni organi, navedeni v skladu z odstavkom 1, varno in zaupno hranijo podatke o dejavnosti tako dolgo, kot je potrebno za namene iz odstavka 2, in največ eno leto po njihovem prejemu. Navedeni pristojni organi lahko v skladu z zakonodajo države članice souporabljajo podatke o dejavnosti, razen podatkov, na podlagi katerih je mogoče prepoznati posamezne enote ali ugotoviti istovetnost gostiteljev, vključno z registracijskimi številkami in URL, zlasti skupaj z:

(a)z organi, katerih naloga je oblikovanje zakonov, predpisov ali upravnih določb o dostopu do storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovem opravljanju;

(b)subjekti ali osebami, ki izvajajo znanstvene raziskave, analitične dejavnosti ali razvijajo nove poslovne modele, če je to potrebno za namen teh dejavnosti.

4.Države članice zbirajo podatke o dejavnosti, pridobljene v skladu s členom 9, in jih vsak mesec posredujejo nacionalnim statističnim uradom in Eurostatu za pripravo statistike v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 43 . Podatki o dejavnosti se združijo na nacionalni, regionalni in občinski ravni ter vključujejo informacije o skupnem številu enot in največjem številu gostov, ki so lahko nastanjeni v enoti, na vsakem ožjem geografskem območju. Podatki se razčlenijo po vrsti enote, kot je opisana v členu 5(1), točka (a), te uredbe. Države članice določijo nacionalni subjekt, pristojen za združevanje podatkov o dejavnosti in njihovo pošiljanje nacionalnim statističnim uradom in Eurostatu.

POGLAVJE IV

Informacije, nadzor in izvrševanje

Člen 13

Obveznost obveščanja

1.Države članice pripravijo in brezplačno dajo na voljo naslednje sezname:

(a)seznam območij, na katerih se na njihovem ozemlju uporablja postopek registracije;

(b)seznam območij, za katera so pristojni organi od ponudnikov spletnih platform za kratkoročni najem zahtevali podatke.

2.Pristojni organi na svojih zadevnih ozemljih ozaveščajo o pravicah in obveznostih na podlagi te uredbe.

Člen 14

Spremljanje

Vsaka država članica imenuje organ, ki na njenem ozemlju spremlja izvajanje obveznosti iz te uredbe in o tem izvajanju vsaki dve leti poroča Komisiji.

Člen 15

Izvrševanje

1.Za namene izvrševanja člena 7(1) te uredbe se uporablja poglavje IV Uredbe (EU) 2022/2065, pri čemer se šteje, da vsi sklici na skladnost z ustreznimi določbami Uredbe (EU) 2022/2065 vključujejo člen 7(1) te uredbe. Če so Komisiji podeljena pooblastila na podlagi poglavja IV Uredbe (EU) 2022/2065, zajemajo tudi uporabo člena 7(1) te uredbe.

2.Organi, ki jih imenuje država članica zadevne enotne digitalne vstopne točke, so pristojni za izvrševanje člena 7(2) in (3) ter člena 9 te uredbe.

3.Države članice določijo pravila o kaznih, ki veljajo za kršitve člena 7(2) in (3) ter člena 9, ki jih storijo spletne platforme za kratkoročni najem. Države članice zagotovijo, da so navedene kazni učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

4.Države članice do [datum začetka uporabe Uredbe] sprejmejo in objavijo zakone, predpise in upravne določbe, potrebne za uskladitev z odstavkom 2, ter jih nemudoma priglasijo Komisiji.

POGLAVJE V

Končne določbe

Člen 16

Odbor

1.Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicih na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 17

Sprememba Uredbe (EU) 2018/1724

Uredba (EU) 2018/1724 se spremeni:

1.v Prilogi I, drugi stolpec, se v vrstici „N. Storitve“ doda naslednja točka 4:

„4. informacije o pravilih, ki urejajo opravljanje storitev kratkoročnega najema nastanitve , vključno s seznami iz člena 13 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta […/…] [o zbiranju in souporabi podatkov v zvezi s storitvami kratkoročnega najema nastanitve ter spremembi Uredbe (EU) 2018/1724]“;

2.Priloga II se spremeni:

(a)v drugem stolpcu se v vrstici „Ustanovitev, vodenje in zaprtje podjetja“ doda naslednja nova vrstica:

„izjave gostiteljev za postopke registracije v zvezi s storitvami kratkoročnega najema nastanitve“;

(b)v tretjem stolpcu se v vrstici „Ustanovitev, vodenje in zaprtje podjetja“ doda naslednja nova vrstica:

„Izdaja registracijske številke“.

Člen 18

Ocena in pregled

1.Komisija to uredbo oceni najpozneje pet let po datumu njenega začetka uporabe ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o glavnih ugotovitvah. To poročilo temelji na ocenah, ki jih predložijo nacionalni nadzorni organi v skladu s členom 14.

2.Pri oceni v skladu z odstavkom 1 prouči zlasti:

(a)učinek te uredbe na obveznosti, naložene spletnim platformam za kratkoročni najem;

(b)učinek te uredbe na razpoložljivost podatkov v zvezo z opravljanjem storitev kratkoročnega najema nastanitve , ki jih v Uniji ponujajo gostitelji prek spletnih platform za kratkoročni najem, ter

(c)kolikor je mogoče, učinek te uredbe na vsebino in sorazmernost nacionalnih zakonodajnih, regulativnih ali upravnih ukrepov v zvezi z dostopom do storitev kratkoročnega najema nastanitve in njihovim opravljanjem, tudi kadar se take storitve opravljajo čezmejno.

Člen 19

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [vstaviti datum – 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament    Za Svet

predsednica    predsednik

(1)    Število rezervacij v okviru kratkoročnega najema med poletjema v letih 2020 in 2021 je bilo višje kot poleti leta 2018; glej podatke Eurostata .
(2)    Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1).
(3)    Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).
(4)    Sodba Sodišča z dne 22. septembra 2020, Cali Apartments SCI / HX/Procureur général près la cour d'appel de Paris and Ville de Paris, C-724/18, EU:C:2020:743, točka 88.
(5)    Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).
(6)    Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev.
(7)    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo (akt o podatkih) (COM(2022) 68 final).
(8)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.
(9)    Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1).
(10)    Direktiva Sveta (EU) 2021/514 z dne 22. marca 2021 o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja je okvir EU za avtomatično izmenjavo podatkov razširila na področje obdavčevanja. Države članice morajo to direktivo do 31. januarja 2022 vključiti v svoje nacionalne zakonodaje in od 1. januarja 2023 uporabljati nove določbe.
(11)     Sporočilo Komisije o oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope (COM(2020) 67 final) .
(12)     Sporočilo Komisije o strategiji za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020) 103) .
(13)     Načrt za prehod v turizmu – Urad za publikacije Evropske unije (europa.eu) .
(14)     Končni akcijski načrt partnerstva na področju kulture in kulturne dediščine| Futurium (europa.eu) .
(15)     THE 17 GOALS | Sustainable Development (un.org) (17 ciljev, trajnostni razvoj).
(16)    Konferenca o prihodnosti Evrope, Poročilo o končnih rezultatih, predlog 12, https://futureu.europa.eu/pages/reporting ; glej tudi COM(2022) 404 final.
(17)    Kot so Splošni sporazum STO o trgovini s storitvami, ki je na voljo tukaj , in drugi ustrezni trgovinski sporazumi.
(18)     COM(2022) 28 final .
(19)    Sporočilo o evropski agendi za sodelovalno gospodarstvo (COM(2016) 356 final).
(20)     Sklepi Sveta z dne 27. maja 2019 o konkurenčnosti turističnega sektorja kot gonilu trajnostne rasti, ustvarjanja delovnih mest in socialne kohezije v EU v prihodnjem desetletju .
(21)     Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. januarja 2021 o dostopu do dostojnih in cenovno dostopnih stanovanj za vse .
(22)    UL C , , str. .
(23)    UL C , , str. .
(24)    UL C , , str. .
(25)    Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).
(26)    Uredba (EU) št. 692/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2011 o evropski statistiki turizma in razveljavitvi Direktive Sveta 95/57/ES (UL L 192, 22.7.2011, str. 17).
(27)    Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1).
(28)    Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).
(29)    Commission Recommendation of 6 May 2003 concerning the definition of micro, small and medium-sized enterprises (Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij; UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
(30)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(31)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(32)    Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).
(33)    Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1).
(34)    Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1463 z dne 5. avgusta 2022 o določitvi tehničnih in operativnih specifikacij tehničnega sistema za čezmejno avtomatizirano izmenjavo dokazil in uporabo načela „samo enkrat“ v skladu z Uredbo (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta (C/2022/5628; UL L 231, 6.9.2022, str. 1.)
(35)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (Besedilo velja za EGP) (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
(36)    [Urad za publikacije: doda opombo, ko bo na voljo].
(37)    Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL L 186, 11.7.2019, p. 57).
(38)    Uredba (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju in spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (akt o digitalnih trgih) (UL L 265, 12.10.2022, str. 1).
(39)    Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (kodificirano besedilo) (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).
(40)    Direktiva Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi (UL L 84, 31.3.2010, str. 1).
(41)    Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).
(42)    Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).
(43)    Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).