EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 26.10.2022
COM(2022) 542 final/2
2022/0347(COD)
This document corrects COM(2022) 542 final.
Concerns all languages versions.
Formatting adjustments which do not affect the substance of the text.
The text shall read as follows:
Predlog
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo
(prenovitev)
{SEC(2022) 542}
{SWD(2022) 345, 542, 545}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
Čist zrak je bistvenega pomena za zdravje ljudi in ohranjanje okolja. V zadnjih treh desetletjih so bile v Evropski uniji (EU) dosežene pomembne izboljšave na področju kakovosti zraka, zahvaljujoč skupnim prizadevanjem EU ter nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov v državah članicah za zmanjšanje škodljivih vplivov onesnaženosti zraka. Vendar je približno 300 000 prezgodnjih smrti na leto (v primerjavi z do 1 milijonom na leto v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja) in precejšnje število nenalezljivih bolezni, kot so astma, težave s srcem in ožiljem ter pljučni rak, še vedno pripisanih onesnaženosti zraka (zlasti zaradi delcev, dušikovega dioksida in ozona);. Onesnaženost zraka je še vedno najpomembnejši okoljski vzrok prezgodnjih smrti v EU. Nesorazmerno vpliva na ranljive skupine, kot so otroci, starejši in tisti s predhodno obstoječimi boleznimi, ter socialno-ekonomsko prikrajšane skupine. Vse več je tudi dokazov, da je onesnaženost zraka lahko povezana s spremembami živčnega sistema, kot je demenca.
Poleg tega onesnaženost zraka ogroža okolje z zakisljevanjem, evtrofikacijo in ozonskimi poškodbami, kar povzroča škodo v gozdovih, ekosistemih in na kmetijskih rastlinah. Evtrofikacija zaradi nalaganja dušika presega kritične obremenitve na dveh tretjinah ekosistemskih območij po vsej EU, kar pomembno vpliva na biotsko raznovrstnost. Ta pritisk onesnaževanja lahko še poglobi težave, ki jih povzroča presežek dušika zaradi onesnaževanja vode.
Komisija je novembra 2019 objavila
preverjanje ustreznosti
direktiv o kakovosti zunanjega zraka (direktiv 2004/107/ES in 2008/50/ES). Ugotovila je, da sta bili direktivi delno učinkoviti pri izboljšanju kakovosti zraka in doseganju standardov kakovosti zraka, vendar doslej še niso bili doseženi vsi njuni cilji.
Evropska komisija se je decembra 2019 v
evropskem zelenem dogovoru
zavezala, da bo še izboljšala kakovost zraka in bolje uskladila evropske standarde kakovosti zraka s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Priporočila SZO so bila nazadnje revidirana septembra 2021 in se redno znanstveno pregledujejo, običajno vsakih 10 let. Ta cilj boljšega usklajevanja z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami je bil potrjen v
akcijskem načrtu za ničelno onesnaževanje
, ki vključuje vizijo za leto 2050, da se onesnaževanje zraka (ter vode in tal) zmanjša na ravni, ki ne veljajo več za škodljive za zdravje in naravne ekosisteme ter ki se nahajajo znotraj omejitev, do katerih se naš planet še lahko spopada z izzivi, s čimer se ustvari okolje brez strupov. Poleg tega so bili uvedeni cilji za leto 2030, od katerih se dva nanašata na področje zraka: zmanjšati vplive onesnaženosti zraka na zdravje (prezgodnje smrti) za več kot 55 %, delež ekosistemov EU, kjer onesnaženost zraka ogroža biotsko raznovrstnost, pa za 25 %. Strožji standardi kakovosti zraka bi prispevali tudi k ciljem evropskega načrta za boj proti raku. Komisija je v
evropskem zelenem dogovoru
napovedala tudi, da bo okrepila spremljanje in modeliranje kakovosti zraka ter načrtovanje v zvezi z njo.
Zaradi vojaške agresije Rusije proti Ukrajini, ki se je začela februarja 2022, so se voditelji EU strinjali, da je treba nujno pospešiti prehod na proizvodnjo čiste energije, da bi zmanjšali odvisnost EU od plina in drugih fosilnih goriv, uvoženih iz Rusije. 18. maja 2022 je bil sprejet ambiciozen sveženj ukrepov
RePowerEU
, ki je bil med drugim namenjen pomoči državam članicam pri pospešitvi uvajanja proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Če se bo ta sveženj izvajal hitro, kot je določeno v Sporočilu Komisije, bi lahko imel znatne posredne koristi z vidika onesnaženosti zraka.
Direktivi o kakovosti zunanjega zraka sta del celovitega okvira politike čistega zraka, ki temelji na treh glavnih stebrih. Prvi je sestavljen iz samih direktiv o kakovosti zunanjega zraka, ki določata standarde kakovosti za ravni koncentracije 12 onesnaževal zunanjega zraka. Drugi vključuje direktivo o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva o nacionalnih obveznostih zmanjšanja emisij), ki določa obveznosti po državah članicah za zmanjšanje emisij ključnih onesnaževal zunanjega zraka in njihovih predhodnih sestavin, ki delujejo v EU, da bi dosegli skupno zmanjšanje čezmejnega onesnaževanja. K temu je treba dodati mednarodna prizadevanja, zlasti v okviru Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja, za zmanjšanje čezmejnih emisij zunaj EU. Tretji steber je sestavljen iz zakonodaje, ki določa emisijske standarde za ključne vire onesnaženosti zraka, kot so vozila za cestni prevoz, domače grelne naprave in industrijske naprave.
Na količino onesnaževanja iz takih virov vplivajo tudi druge politike, ki vplivajo na ključne dejavnosti in sektorje na področjih, kot so promet, industrija, energija in podnebje ter kmetijstvo. Številne od teh politik so del nedavnih pobud, sprejetih v okviru
evropskega zelenega dogovora
, kot so
akcijski načrt za ničelno onesnaževanje
,
evropski podnebni predpisi
in sveženj
„Pripravljeni na 55“
s pobudami za energijsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov,
strategija za metan
,
strategija za trajnostno in pametno mobilnost
, s tem povezan
novi okvir za mobilnost v mestih
iz leta 2021,
strategija za biotsko raznovrstnost
in
pobuda „od vil do vilic“
. Poleg tega se pričakuje znatno zmanjšanje emisij onesnaževal iz avtomobilov, kombiniranih vozil, tovornjakov in avtobusov zaradi sprejetja in izvajanja prihodnjega predloga Euro 7 (glej PLAN/2020/6308).
Z revizijo direktiv o kakovosti zunanjega zraka bi direktivi združili v eno in si prizadevali:
·evropske standarde kakovosti zraka bolje uskladiti s priporočili SZO,
·nadalje izboljšati zakonodajni okvir (npr. v zvezi s kaznimi in obveščanjem javnosti),
·bolje podpreti lokalne organe pri doseganju čistejšega zraka s krepitvijo spremljanja, modeliranja in načrtovanja kakovosti zraka.
Presoja vplivov kaže, da koristi predlagane revizije za družbo daleč presegajo stroške. Glavne pričakovane koristi so povezane z zdravjem (vključno z zmanjšano umrljivostjo in obolevnostjo, zmanjšanimi izdatki za zdravstveno varstvo, zmanjšano odsotnostjo z dela zaradi bolezni in povečano produktivnostjo pri delu) in okoljem (vključno z zmanjšanimi izgubami pridelka zaradi ozona).
1.1.Skladnost z drugimi politikami Unije
Ta pobuda je del delovnega programa Komisije za leto 2022 in ključni ukrep v akcijskem načrtu za ničelno onesnaževanje. Tako kot pri vseh pobudah v okviru evropskega zelenega dogovora je njen cilj zagotoviti, da se cilji dosežejo na najučinkovitejši in najmanj obremenjujoč način ter da se upošteva načelo, da se ne škoduje bistveno. Predlog prispeva k izvajanju strategije za ničelno onesnaževanje in ciljev akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje z namenom doseganja kakovosti zraka, ki bo omogočala varovanje zdravja in okolja. Številne politike in prednostne naloge
evropskega zelenega dogovora
so pomembne za uspešno izvajanje predloga in imajo lahko koristi od večjih ambicij v okviru predlagane direktive. Med temi so:
·Podnebni predpisi in sveženj „Pripravljeni na 55“ bodo s svojimi povečanimi podnebnimi ambicijami spodbudili uporabo tehnologij z nizkimi ali ničelnimi emisijami, kar bo prineslo posredne koristi za kakovost zraka (kot so negorljivi obnovljivi viri energije, ukrepi za energijsko učinkovitost, električna mobilnost). Predlogi o večjih ambicijah vključujejo večjo ambicijo sistema EU za trgovanje z emisijami, večjo ambicijo uredbe EU o porazdelitvi prizadevanj in strožje standarde o emisijskih vrednostih CO₂ za avtomobile in kombinirana vozila, ki zahtevajo, da so od leta 2035 vsi na novo registrirani avtomobili in kombinirana vozila brez emisij. Strožji standardi kakovosti zraka iz tega predloga bodo prinesli posredne koristi za podnebne spremembe v obliki zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, zlasti emisij CO2, zaradi izgorevanja fosilnih goriv in zmanjšanja črnega ogljika, kratkoživega onesnaževala, ki škoduje podnebju.
·V načrtu RePowerEU so predlagani ukrepi za hitro zmanjšanje odvisnosti Evrope od ruskih fosilnih goriv, vključno s splošnim zmanjšanjem porabe energije, diverzifikacijo uvoza energije, nadomestitvijo fosilnih goriv in pospešitvijo prehoda na obnovljive vire energije pri proizvodnji električne energije, industriji, stavbah in prometu ter pametnih naložbah. Pospešitev teh ukrepov lahko koristi tudi kakovosti zraka.
·Povečana uporaba negorljivih obnovljivih virov energije bo zmanjšala zanašanje na fosilna goriva in s tem emisije onesnaževal zraka ter izboljšala kakovost zraka. Pobude za spodbujanje obnovljivih virov energije vključujejo predlog iz leta 2021 za revizijo direktive o energiji iz obnovljivih virov (prenovljena direktiva o energiji iz obnovljivih virov), v kateri so predlagani ambicioznejši cilji do leta 2030, in sporočilo Komisije o RePower EU iz leta 2022 s poudarkom na nadaljnjem spodbujanju naložb v obnovljive vire energije, zlasti sončno energijo in vetrno energijo ter toplotne črpalke, ki so vse koristne tudi za kakovost zraka.
·S povečano ambicijo glede energijske učinkovitosti in uvedbo zavezujočega cilja EU glede energijske učinkovitosti s predlogom revidirane direktive o energijski učinkovitosti bodo zmanjšane energijske potrebe na splošno, vključno s fosilnimi gorivi, s čimer bodo zmanjšane emisije onesnaževal zraka ter izboljšana kakovost zraka.
·Ukrepi v okviru strategije za trajnostno in pametno mobilnost ter s tem povezanega novega okvira za mobilnost v mestih iz leta 2021, ki podpirajo prehod na nizkoemisijski in javni promet, bodo prinesli pozitivne posredne koristi za kakovost zraka. Nekateri ukrepi, ki so zlasti pomembni za kakovost zraka, vključujejo strožje standarde emisij onesnaževal zraka za motorna vozila z notranjim zgorevanjem (v prihodnjem predlogu Euro 7); predlog uredbe o infrastrukturi za alternativna goriva: potrebno je celovito omrežje polnilne in oskrbovalne infrastrukture, da se olajša večja uporaba obnovljivih in nizkoogljičnih goriv, vključno z e-mobilnostjo, kar bi prineslo pomembne posredne koristi za kakovost zraka; predlogi za ReFuelEU za letalstvo in FuelEU za pomorstvo vključujejo ukrepe za spodbujanje čistejših goriv, ki bi lahko zmanjšali emisije onesnaževal zraka ter izboljšali kakovosti zraka v bližini pristanišč in letališč, tako da se zahteva oskrba z električno energijo z obale za posebne vrste ladij na privezu ali energijo brez emisij in trajnostna letalska goriva v zrakoplovih. Po drugi strani pa direktivi o kakovosti zunanjega zraka spodbujajta okrepljeno ukrepanje na mestnih območjih, da se omogoči mobilnost z manj emisijami, uvedba območij z nizkimi emisijami, večja uporaba javnega prevoza in aktivna mobilnost, da se dosežejo mejne vrednosti.
·Ekologizacija skupne kmetijske politike in strategije „od vil do vilic“ lahko pomaga zmanjšati emisije amoniaka iz kmetijstva, na primer s spodbujanjem ukrepov za zmanjšanje amoniaka s strateškimi načrti SKP ali izboljšanjem upravljanja s hranili.
·Strožji standardi kakovosti zraka v skladu s tem predlogom bodo pripomogli k varovanju raznolikosti v skladu s strategijo za biotsko raznovrstnost, medtem ko lahko politike, ki izboljšujejo zdravje ekosistemov, kot so predlagani predpisi o obnovi narave, prispevajo tudi k vidikom čistega zraka.
1.2.Pravna podlaga
Pravna podlaga za ukrepanje EU glede kakovosti zraka je v členih 191 in 192
Pogodbe o delovanju Evropske unije
(PDEU) o okolju. S tema členoma se EU omogoča, da ukrepa za ohranjanje, varovanje in izboljšanje kakovosti okolja, varovanje zdravja ljudi in spodbujanje ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov. Na isti pravni podlagi temeljita sedanji direktivi o kakovosti zunanjega zraka. Glede na to, da je to področje deljene pristojnosti med EU in državami članicami, morajo ukrepi EU spoštovati načelo subsidiarnosti.
1.3.Subsidiarnost in sorazmernost
Ciljev te pobude ni mogoče zadovoljivo doseči samo na ravni držav članic. To je predvsem posledica čezmejne narave onesnaženosti zraka: atmosfersko modeliranje in meritve onesnaženosti zraka nedvomno kažejo, da onesnaženost v eni državi članici prispeva k izmerjeni onesnaženosti v drugih državah članicah. Ko se onesnaževala zraka izpuščajo v ozračje ali tvorijo v ozračju, se lahko prenašajo več tisoč kilometrov. Obseg obravnavanega vprašanja zahteva ukrepanje na ravni EU, da se zagotovi, da vse države članice sprejmejo ukrepe za zmanjšanje tveganj za prebivalstvo v vsaki državi članici.
Poleg tega PDEU zahteva politike za visoko raven varstva ob upoštevanju raznolikosti razmer po vsej EU. Obstoječi direktivi vzpostavljata minimalne standarde kakovosti zraka po vsej EU, vendar izbiro ukrepov prepuščata državam članicam, da jih lahko prilagodijo posebnim nacionalnim, regionalnim in lokalnim okoliščinam. To načelo se ohranja v predlagani direktivi, ki bi dve obstoječi direktivi o kakovosti zunanjega zraka združili v eno.
Nazadnje pa je treba zagotoviti pravičnost in enakost v zvezi z gospodarskimi posledicami ukrepov za nadzor onesnaženosti zraka in izkušnjami državljanov s kakovostjo zunanjega zraka po vsej EU.
1.4.Načelo sorazmernosti
Predlog je skladen z načelom sorazmernosti, saj
·združuje dve direktivi, pri čemer konsolidira in poenostavlja določbe obstoječih direktiv v eno;
·prepušča podrobnosti o izvajanju državam članicam, ki poznajo nacionalne, regionalne in lokalne okoliščine, in lahko zato bolje izberejo stroškovno najučinkovitejše ukrepe za doseganje standardov kakovosti zraka;
·prinaša znatne zdravstvene in gospodarske koristi, za katere se pričakuje, da bodo jasno presegle stroške ukrepov, ki jih je treba sprejeti;
·zahteva natančnejšo oceno kakovosti zraka s pomočjo posebnih zahtev za spremljanje in modeliranje, za katere se lahko pričakuje, da bodo spodbujale bolj ciljno usmerjene in stroškovno učinkovite ukrepe za izpolnjevanje standardov kakovosti zraka.
1.5.Izbira instrumentov
Predlagani instrument ostaja direktiva, kot je bila prej. Druga sredstva ne bi bila primerna, saj predlog še naprej določa cilje na ravni EU, vendar izbiro ukrepov za skladnost prepušča državam članicam, ki lahko te ukrepe prilagodijo različnim nacionalnim, regionalnim in lokalnim okoliščinam, tj. ob upoštevanju raznolikosti in specifičnosti razmer po vsej EU. Kontinuiteta pri izbiri instrumenta prav tako omogoča združitev in poenostavitev dveh obstoječih direktiv v en sam instrument.
2.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN PRESOJ VPLIVOV
2.1.Ocena/preverjanje primernosti in povezana mnenja Odbora za regulativni nadzor
Pri preverjanju primernosti direktiv o kakovosti zunanjega zraka je bilo ugotovljeno, da sta usmerjali vzpostavitev reprezentativnega visokokakovostnega spremljanja kakovosti zraka, določili jasne standarde kakovosti zraka ter omogočili izmenjavo zanesljivih, objektivnih in primerljivih informacij o kakovosti zraka, vključno z informacijami za širšo javnost. Bili pa sta manj uspešni pri zagotavljanju, da so bili sprejeti zadostni ukrepi za izpolnitev standardov kakovosti zraka in da so bila preseganja čim krajša. Kljub temu so razpoložljivi dokazi pokazali, da sta direktivi o kakovosti zunanjega zraka prispevali k upadanju onesnaženosti zraka ter zmanjšali število in obseg preseganj. Glede na to delno uspešnost je bilo ugotovljeno, da direktivi o kakovosti zunanjega zraka na splošno ustrezata svojemu namenu, hkrati pa je bilo treba izpostaviti možnosti za izboljšave obstoječega okvira za doseganje dobre kakovosti zraka po vsej EU. Pri preverjanju primernosti je bilo ugotovljeno, da bi lahko dodatne smernice ali jasnejše zahteve v samih direktivah o kakovosti zunanjega zraka pripomogle k učinkovitejšemu in uspešnejšemu spremljanju, modeliranju ter določbam o načrtih in ukrepih.
Ugotovljeno je bilo, da so bili standardi kakovosti zraka ključni za znižanje koncentracij in zmanjšanje ravni preseganj. Kljub temu evropski standardi kakovosti zraka niso v celoti usklajeni z uveljavljenimi zdravstvenimi priporočili, pri sprejemanju ustreznih in učinkovitih ukrepov za izpolnjevanje standardov kakovosti zraka pa je prišlo do znatnih zamud in do njih še vedno prihaja.
Na splošno je bilo ugotovljeno, da je mreža za spremljanje v veliki meri skladna z določbami obstoječih direktiv o kakovosti zunanjega zraka in da zagotavlja, da so na voljo zanesljivi in reprezentativni podatki o kakovosti zraka. Vendar pa so bili izraženi pomisleki, da merila za spremljanje ponujajo preveč manevrskega prostora in predstavljajo nekaj dvoumnosti za zadevne organe.
Na podlagi priporočil Odbora za regulativni nadzor je preverjanje primernosti zagotovilo dodatna pojasnila na več področjih, vključno z razlikami med evropskimi standardi kakovosti zraka in priporočili SZO, trendi kakovosti zraka in spremljanjem, učinkovitostjo zakonodaje pri doseganju standardov kakovosti zraka, povratnimi informacijami deležnikov in mnenjem javnosti o kakovosti zraka.
2.2.Posvetovanje z deležniki
Namen posvetovanja z deležniki je bil zbrati podporne informacije, podatke, znanje in stališča iz obsežnega kroga deležnikov, zagotoviti prispevek k različnim možnostim politike za revizijo direktiv o kakovosti zunanjega zraka in pomagati pri oceni izvedljivosti njunega izvajanja.
Odprto javno posvetovanje je potekalo 12 tednov v obliki spletnega vprašalnika s 13 uvodnimi in 31 posebnimi vprašanji, ki je potekalo v okviru orodja EU Survey. Vprašalnik je vključeval vprašanja, ki jih je treba obravnavati v presoji vplivov, ter zbral začetna stališča o ravni ambicij in možnih vplivih nekaterih možnosti za revizijo direktiv o kakovosti zunanjega zraka. Skupno je bilo prejetih 934 odgovorov, predloženih pa je bilo 116 dokumentov o stališčih. Odprta vprašanja so prejela med 11 in 406 posameznih odgovorov – v povprečju 124. Odgovori so prispeli iz 23 različnih držav članic.
Ciljno usmerjena raziskava je bila objavljena v orodju EU Survey v dveh delih (del 1 o področju politike 1 „standardi kakovosti zraka“ dne 13. decembra 2021 ter del 2 o področjih politike 2 in 3 „upravljanje, spremljanje, modeliranje in načrti za kakovost zraka“ dne 13. januarja 2022), oba z rokom za prispevke 11. februarja 2022. Namen ciljno usmerjene raziskave je bil pridobiti poglobljena stališča organizacij, ki jih zanimajo pravila EU o kakovosti zraka ali delujejo na tem področju. V skladu s tem je bila raziskava poslana ciljnim deležnikom, vključno z zadevnimi organi na različnih ravneh upravljanja, organizacijami zasebnega sektorja, akademiki in organizacijami civilne družbe v vseh državah članicah EU. Del 1 ciljno usmerjene raziskave med deležniki je prejel skupaj 139 odgovorov iz 24 držav članic. Del 2 raziskave je prejel 93 odgovorov iz 22 držav članic.
Prvo srečanje deležnikov je potekalo 23. septembra 2021, udeležilo pa se ga je 315 zunanjih udeležencev, bodisi na kraju samem ali prek spleta, iz 27 držav članic. Cilj prvega srečanja deležnikov je bil zbrati mnenja o pomanjkljivostih, ugotovljenih v sedanjih direktivah o kakovosti zunanjega zraka, in o ravni ambicij za revidirano zakonodajo.
Drugega srečanja deležnikov dne 4. aprila 2022 se je udeležilo 257 zunanjih udeležencev, bodisi na kraju samem ali prek spleta, iz 23 držav članic. Cilj srečanja je bil zbrati povratne informacije deležnikov za dokončanje presoje vplivov.
Izvedeni so bili ciljno usmerjeni razgovori, ki so dopolnjevali druge dejavnosti posvetovanja, zlasti s predstavniki regionalnih in nacionalnih javnih organov, civilne družbe in nevladnih organizacij ter akademskih in raziskovalnih ustanov. Glavni namen razgovorov je bil zapolniti preostale vrzeli v informacijah, ki so bile ugotovljene pri oceni ciljno usmerjene raziskave med deležniki. Zato so se razgovori osredotočili na področje politike 2, zlasti na izvedljivost, načine izvajanja in učinke različnih obravnavanih možnosti.
Poleg tega je bilo v presoji vplivov upoštevano: 30 ad hoc prispevkov (dokumenti o stališčih, znanstvene študije in drugi dokumenti), prejetih od 25 različnih deležnikov; razprave na tretjem evropskem forumu za čisti zrak 18. in 19. novembra 2021; povratne informacije o začetni presoji vplivov 63 deležnikov iz 12 držav članic; in mnenje platforme Pripravljeni na prihodnost o zakonodaji o kakovosti zunanjega zraka.
Poleg tega je poročilo o končnem izidu Konference o prihodnosti Evrope pokazalo, da državljani zahtevajo ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka.
2.3.Uporaba strokovnega znanja
Pri pripravi tega predloga so bila uporabljena naslednja strokovna področja: (1) analiza povezav med onesnaženostjo zraka in zdravjem ljudi, (2) ocena vplivov na zdravje, vključno s količinsko opredelitvijo v finančnem smislu, (4) ocena vplivov na ekosisteme, (5) makroekonomsko modeliranje ter (6) ocena kakovosti zraka in strokovno znanje o upravljanju.
To strokovno znanje je bilo zbrano predvsem s pogodbami o storitvah in sporazumi o donacijah, med drugim s Svetovno zdravstveno organizacijo, Evropsko agencijo za okolje, Skupnim raziskovalnim središčem in različnimi svetovalci. Vsa poročila strokovnjakov in pogodbe so bila za javnost redno objavljena na internetu.
2.4.Presoja vplivov in mnenje Odbora za regulativni nadzor
V presoji vplivov je bilo analiziranih 19 možnosti politike (ki vključujejo 69 ukrepov politike) za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v sedanjih direktivah o kakovosti zunanjega zraka v zvezi z okoljem in zdravjem, upravljanjem in izvrševanjem, spremljanjem in ocenjevanjem ter obveščanjem in sporočanjem.
Vsaka od teh možnosti politike je bila ocenjena glede na njene okoljske, družbene in gospodarske posledice, skladnost z drugimi prednostnimi nalogami politike in pričakovano razmerje med koristmi in stroški.
Prednostni sveženj politik je določen v nadaljevanju.
1.O standardih kakovosti zraka:
a. določitev jasnih evropskih standardov kakovosti zraka, opredeljenih kot mejne vrednosti za leto 2030, na podlagi politične izbire med možnostmi politike „popolna usklajenost“ (I-1), „boljša usklajenost“ ( I-2) in „delna usklajenost“ (I-3), z omejenim številom začasnih izjem, kadar so te jasno utemeljene;
b. poudarek na perspektivi po letu 2030 za popolno usklajenost s smernicami SZO o kakovosti zraka iz leta 2021, obenem pa približevanje k usklajenosti tudi s prihodnjimi smernicami SZO za doseganje vizije ničelnega onesnaževanja do leta 2050;
c. mehanizem rednega pregledovanja za zagotovitev, da najnovejše znanstveno razumevanje kakovosti zraka usmerja prihodnje odločitve.
2.O upravljanju in izvrševanju:
a. posodobitev minimalnih zahtev za načrte za kakovost zraka;
b. uvedba mejnih vrednosti za onesnaževala zraka, za katera trenutno veljajo ciljne vrednosti, da se omogoči učinkovitejše zmanjšanje koncentracij teh onesnaževal;
c. nadaljnja pojasnitev, kako je treba odpraviti preseganja standardov kakovosti zraka, kako jih vnaprej preprečiti in kdaj posodobiti načrte za kakovost zraka;
d. nadaljnja opredelitev vrste ukrepov, ki jih morajo sprejeti pristojni organi, da bi bila obdobja preseganj čim krajša, in razširitev določb o kaznih v primeru kršitev standardov kakovosti zraka;
e. krepitev obveznosti držav članic za sodelovanje, kadar čezmejno onesnaževanje povzroči kršitve standardov kakovosti zraka;
f. izboljšanje izvršljivosti direktiv z novimi določbami o dostopu do sodnega varstva in odškodnine ter okrepljeno določbo o kaznih.
3.O ocenah kakovosti zraka:
a. nadaljnje izboljšanje, poenostavitev in sorazmerna razširitev spremljanja in ocenjevanja kakovosti zraka, vključno z naslednjim:
i. spremljanje onesnaževal, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost;
ii. omejevanje premestitev vzorčevalnih mest kakovosti zraka na tista, kjer so bile mejne vrednosti upoštevane najmanj tri leta;
iii. nadaljnja pojasnitev in racionalizacija meril za umestitev vzorčevalnih mest;
vi. posodabljanje največjih nezanesljivosti meritev, dovoljenih v skladu s predlaganimi strožjimi standardi kakovosti zraka;
b. boljša uporaba modeliranja kakovosti zraka:
i. odkrivanje kršitev standardov kakovosti zraka, obveščanje o načrtih za kakovost zraka in postavitev vzorčevalnih mest;
ii. izboljšanje kakovosti in primerljivosti modeliranja kakovosti zraka.
4.O obveščanju javnosti o kakovosti zraka:
a. urno poročanje o vseh razpoložljivih posodobljenih meritvah kakovosti zraka za ključna onesnaževala in omogočanje dostopnosti informacij državljanom z indeksom kakovosti zraka;
b. obveščanje javnosti o možnih učinkih na zdravje in priporočanje ravnanja v primeru kršitev standardov kakovosti zraka.
Na splošno se glavne koristi pričakuje v obliki zmanjšane umrljivosti in obolevnosti, zmanjšanih izdatkov za zdravstveno varstvo, zmanjšanih izgub pridelka zaradi ozona, zmanjšane odsotnosti z dela zaradi bolezni in povečane produktivnosti pri delu.
Možnosti politike v zvezi z različnimi ravnmi usklajenosti s smernicami SZO o kakovosti zraka imajo okoljske, gospodarske, družbene in zdravstvene posledice. Vse te tri možnosti, tj. „popolna usklajenost“ (I-1), „boljša usklajenost“ (I-2) in „delna usklajenost“ (I-3), bi prinesle znatne koristi za zdravje in okolje, čeprav v različnih merah. Vendar presoja vplivov za vse tri možnosti politike kaže, da koristi za družbo daleč odtehtajo stroške.
Letni stroški in koristi so bili za leto 2030 izračunani kot osrednja ocena, saj je to leto, v katerem bi bilo treba prvič doseči večino novih standardov kakovosti zraka. Stroški ublažitve bi se pojavili že v letih pred tem, da se zagotovi, da bodo novi standardi izpolnjeni do leta 2030, vendar se bodo po letu 2030 verjetno zmanjšali, saj bodo enkratne naložbe, potrebne za doseganje ciljev, že izvedene.
Možnost politike I-3 („delna usklajenost“ s smernicami SZO iz leta 2021 o kakovosti zraka do leta 2030) ima najvišje razmerje med koristmi in stroški (med 10:1 in 28:1). Pričakuje se, da bo večina vzorčevalnih mest kakovosti zraka v EU z malo dodatnega truda izpolnjevala ustrezne standarde kakovosti zraka. Po osrednji oceni znašajo neto koristi več kot 29 milijard EUR v primerjavi z ustreznimi stroški blažilnih ukrepov v višini 3,3 milijarde EUR v letu 2030.
Pri možnosti politike I-2 („boljša usklajenost“ s smernicami SZO iz leta 2021 o kakovosti zraka do leta 2030) se pričakuje, da bo razmerje med koristmi in stroški nekoliko nižje (med 7,5:1 in 21:1). Pri približno 6 % vzorčevalnih mest se ne pričakuje, da bodo izpolnjevala ustrezne standarde kakovosti zraka brez dodatnega truda na lokalni ravni (ali pa da bodo potrebna podaljšanja rokov ali izjeme). Po osrednji oceni znašajo neto koristi več kot 36 milijard EUR, kar je 25 % več kot pri možnosti politike I-3. Ustrezni skupni blažilni ukrepi in s tem povezani upravni stroški so ocenjeni na 5,7 milijarde EUR v letu 2030.
Pri možnosti politike I-1 („popolna usklajenost“ s smernicami SZO iz leta 2021 o kakovosti zraka do leta 2030) razmerje med koristmi in stroški prav tako ostaja znatno pozitivno (med 6:1 in 18:1). Vendar se pričakuje, da 71 % vzorčevalnih mest ne bo izpolnjevalo ustreznih standardov kakovosti zraka brez dodatnega truda na lokalni ravni (in v mnogih od teh primerov teh standardov sploh ne bo mogoče izpolnjevati zgolj s tehnično izvedljivimi zmanjšanji). Po osrednji oceni znašajo neto koristi več kot 38 milijard EUR, kar je 5 % več kot pri možnosti politike I-2. Ustrezni stroški ublažitve so ocenjeni na 7 milijard EUR v letu 2030.
Upravni stroški so ocenjeni v razponu od 75 milijonov EUR do 106 milijonov EUR na leto v letu 2030. To vključuje stroške priprave načrtov za kakovost zraka, ocen kakovosti zraka in dodatnih vzorčevalnih mest. Pričakuje se zlasti, da se bodo stroški priprave načrtov za kakovost zraka sčasoma zmanjšali, saj odpravljajo preseganja v zvezi s kakovostjo zraka in postajajo odvečni. Podobno postajajo zahteve glede ureditve ocenjevanja kakovosti zraka manj stroge, saj se kakovost zraka izboljšuje, stroški v zvezi s spremljanjem kakovosti zraka pa naj bi se po pričakovanjih znižali, vendar so bile zgornje ocene, vključno z enkratno naložbo, v izračunih letne. Upoštevati je treba, da vse te stroške nosijo javni organi.
Pomembno je opozoriti, da direktivi o kakovosti zunanjega zraka potrošnikom in podjetjem ne nalagata neposrednih upravnih stroškov. Morebitni stroški zanje izhajajo predvsem iz ukrepov, ki so jih sprejeli organi držav članic za doseganje standardov kakovosti zraka, določenih v direktivah. Ti stroški so del splošnih stroškov ublažitve/prilagoditve, navedenih zgoraj.
Predlagana združitev sedanjih direktiv o kakovosti zunanjega zraka 2008/50/ES in 2004/107/ES v enotno direktivo naj bi zmanjšala upravno breme za javne organe, zlasti zadevne organe v državah članicah, s poenostavitvijo pravil, povečanjem doslednosti in jasnosti ter večjo učinkovitostjo izvajanja.
V presoji vplivov je bila preverjena tudi skladnost s podnebno politiko, zlasti z
evropskimi podnebnimi predpisi
. Glede na številne skupne vire emisij toplogrednih plinov in onesnaževal bo predlagana revizija evropskih standardov kakovosti zraka podprla podnebne cilje, saj bodo ukrepi za doseganje čistega zraka privedli tudi do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.
Ocenjeni vplivi predloga na kakovost zraka so prav tako skladni z
akcijskim načrtom za ničelno onesnaževanje
, zlasti z njegovim ciljem do leta 2030, da se za več kot 55 % zmanjšajo zdravstveni učinki (prezgodnje smrti) onesnaženosti zraka, in vizijo akcijskega načrta do leta 2050, da se onesnaženost zraka, vode in tal zmanjša na ravni, ki se ne štejejo več za škodljive za zdravje. Obstajajo tudi pomembne sinergije s politikami, ki obravnavajo emisije onesnaževal pri viru in ki so tudi del akcijskega načrta. To na primer zadeva
nedavni predlog za revizijo direktive o industrijskih emisijah
in prihodnji predlog za
standarde emisij Euro 7
za cestna vozila, ki bosta podprla doseganje strožjih standardov kakovosti zraka.
Na podlagi mnenja Odbora za regulativni nadzor je bila presoja vplivov okrepljena z dodatno analizo in pojasnili o (1) medsebojnem vplivu predloga z drugimi pobudami, kot je učinek predlagane revizije direktive o industrijskih emisijah, (2) različnih parametrih, analiziranih za različne možnosti politike, vključno z njihovo izvedljivostjo, in (3) razlogih za težave, ugotovljene pri izvajanju sedanjih direktiv o kakovosti zunanjega zraka.
Vzporedno s presojo vplivov, izvedeno za ta predlog, je bila izvedena širša analiza konteksta čistega zraka in njegovih prihodnjih obetov, ki bo objavljena kot redno poročilo o obetih za čist zrak ter kot del poročila o spremljanju ničelnega onesnaževanja in obetih, načrtovanih za konec leta 2022. Tretji obeti za čist zrak bodo dopolnili analizo, opravljeno za presojo vplivov za revizijo direktiv, in izpostavili dodatne elemente, kot so: regionalni vpliv ukrepov, predlaganih v svežnju REPowerEU, na čist zrak; pozitivne možnosti za doseganje ciljev ničelnega onesnaževanja do leta 2030 v okviru prednostnega svežnja politik za revizijo direktiv; in učinek vključitve netehnoloških (npr. prehranskih) ukrepov na projekcije čistega zraka za leto 2030. Ti vplivi dopolnjujejo možne pomembnejše pozitivne vplive z dolgoročnimi učinki.
2.5.Primernost in poenostavitev ureditve (program ustreznosti in uspešnosti predpisov)
Glede na agendo za boljše pravno urejanje (in program ustreznosti in uspešnosti predpisov) Komisija predlaga združitev Direktive 2008/50/ES in Direktive 2004/107/ES v eno direktivo, ki ureja vsa pomembna onesnaževala zraka.
Ko je bila sprejeta Direktiva 2008/50/ES, je nadomestila številne zakonodajne akte: Direktivo Sveta 96/62/ES o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka, Direktivo Sveta 99/30/ES o mejnih vrednostih žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev in svinca v zunanjem zraku, Direktivo 2000/69/ES o mejnih vrednostih benzena in ogljikovega monoksida v zunanjem zraku, Direktivo 2002/3/ES o ozonu v zunanjem zraku in Odločbo Sveta 97/101/ES o vzpostavitvi vzajemne izmenjave informacij in podatkov iz merilnih mrež in posameznih postaj za merjenje onesnaženosti zunanjega zraka v državah članicah. Zaradi jasnosti, poenostavitve in upravne učinkovitosti so bili združeni v enotno direktivo. Evropski parlament in Svet sta takrat tudi določila, da je treba razmisliti o združitvi Direktive 2004/107/ES z Direktivo 2008/50/ES, potem ko bodo pridobljene zadostne izkušnje v zvezi z izvajanjem Direktive 2004/107/ES.
Po več kot desetletju vzporednega izvajanja Direktive 2008/50/ES in Direktive 2004/107/ES predstavlja revizija direktiv o kakovosti zunanjega zraka priložnost za vključitev najnovejših znanstvenih spoznanj in izkušenj z izvajanjem, tako da se ju združi v eno samo direktivo. To bo konsolidiralo zakonodajo o kakovosti zraka, hkrati pa poenostavilo pravila, ki se uporabljajo za zadevne organe, povečalo splošno doslednost in jasnost ter tako povečalo učinkovitost izvajanja.
Predlog tudi racionalizira in poenostavlja številne določbe, zlasti v zvezi s spremljanjem kakovosti zraka za različna onesnaževala zraka, vrstami standardov kakovosti zraka za ta onesnaževala in zahtevami, ki izhajajo iz njih, kot je razvoj načrtov za kakovost zraka.
V presoji vplivov so bili upoštevani predlogi mnenja platforme Pripravljeni na prihodnost z dne 12. novembra 2021 o „zakonodaji o kakovosti zunanjega zraka“, vključno na primer s priporočili v zvezi s standardi kakovosti zraka, izvajanjem, spremljanjem in združevanjem obstoječih direktiv v eno, v skladu s povezanimi politikami.
2.6.Temeljne pravice
Predlagana direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini EU o temeljnih pravicah. V skladu s členom 191(1) PDEU je ta predlog namenjen izogibanju, preprečevanju in zmanjševanju škodljivih učinkov onesnaženosti zraka na zdravje ljudi in okolje. Zato si prizadeva v politike EU vključiti visoke ravni varstva okolja in izboljšanja kakovosti okolja v skladu z načelom trajnostnega razvoja iz člena 37 Listine EU o temeljnih pravicah. Prav tako konkretizira obveznost varovanja pravice do življenja in osebne celovitosti iz členov 2 in 3 Listine.
Poleg tega prispeva k pravici do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem, kot je določeno v členu 47 Listine, v zvezi z varovanjem zdravja ljudi, in sicer s podrobnimi določbami o dostopu do sodnega varstva, odškodnine in kazni.
3.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Ocena finančnih posledic v zvezi s proračunskimi posledicami ter človeški in upravni viri, potrebni za ta predlog, so vključeni v oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga za sveženj o ničelnem onesnaževanju, ki je predstavljen kot del predloga za revizijo seznamov onesnaževal, ki vplivajo na površinske in podzemne vode.
Predlog bo imel proračunske posledice za Komisijo, Skupno raziskovalno središče in Evropsko agencijo za okolje v smislu potrebnih človeških in upravnih virov.
Delovna obremenitev Komisije pri izvajanju in izvrševanju se bo nekoliko povečala zaradi uvrstitve novih standardov in več snovi, ki jih je treba spremljati, na seznam ter zaradi potrebe po pregledu in posodobitvi obstoječih smernic in izvedbenih sklepov ter osnutkov novih smernic.
Komisija bo poleg tega potrebovala večjo podporo Skupnega raziskovalnega središča za okrepitev spremljanja in modeliranja kakovosti zraka. To bo zlasti vključevalo pripravo smernic, predsedovanje dvema ključnima strokovnima mrežama ter pripravo standardov v zvezi s spremljanjem in modeliranjem kakovosti zraka v sodelovanju z Evropskim odborom za standardizacijo. Ta znanstvena podpora bi se zagotovila z uvedbo upravnih ureditev.
EEA bo imela povečano delovno obremenitev zaradi: potrebe po razširitvi infrastrukture in podpori za stalno poročanje, ki bi se razširilo na onesnaževala zraka, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost, ter obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti, ki zajemajo onesnaževala PM2,5 in NO2; potrebe po razširitvi infrastrukture za poročanje za posodobljene informacije z dodatnih vzorčevalnih mest, podatkov modeliranja in načrtov za kakovost zraka; potrebe po povečanju podpore za dobre ocene sporočenih podatkov o kakovosti zraka; in potrebe po okrepitvi povezav med analizo in podporo politikam o onesnaženosti zraka, podnebnih spremembah, zdravju ljudi in ekosistemov. Za to bo poleg sedanje ekipe sodelavcev iz EEA, ki že podpira politiko EU za čist zrak, potrebno še dodatno osebje, in sicer en ekvivalent polnega delovnega časa in dve prerazporeditvi.
4.DRUGI ELEMENTI
Sedanji okvir, vzpostavljen na podlagi direktiv o kakovosti zunanjega zraka, že zagotavlja visokokakovostno reprezentativno spremljanje kakovosti zraka, kot je prikazano v
preverjanju primernosti
obeh direktiv. Po vsej EU so države članice vzpostavile mrežo za spremljanje kakovosti zraka s približno 16 000 vzorčevalnimi mesti za določena onesnaževala (od katerih so številna razvrščena v skupine na več kot 4 000 postajah za spremljanje), pri čemer vzorčenje temelji na skupnih merilih, opredeljenih v direktivah. Na splošno je mreža za spremljanje v veliki meri v skladu z direktivama in zagotavlja, da so na voljo zanesljivi in reprezentativni podatki o kakovosti zraka. Ta predlog bo še izboljšal okvir za spremljanje, kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.
Obstoječe določbe o poročanju, določene v
Sklepu Komisije 2011/850
, so usmerjale razvoj učinkovitega in uspešnega sistema digitalnega elektronskega poročanja, ki ga gosti EEA. Poleg tega ta predlog vključuje spremljanje onesnaževal, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost. To bo omogočilo opazovanje več onesnaževal zraka, za katera še ni usklajenega spremljanja kakovosti zraka za celotno EU.
Izboljšave v zvezi s spremljanjem, modeliranjem in ocenjevanjem kakovosti zraka so prav tako del tega predloga. Zagotovile bodo dodatne primerljive in objektivne informacije, ki omogočajo redno spremljanje in ocenjevanje razvoja kakovosti zraka v EU. Poleg natančnejših zahtev za informacije, ki jih je treba vključiti v načrte za kakovost zraka, kot je določeno v tem predlogu, bo to omogočilo stalen pregled učinkovitosti posebnih (pogosto lokalnih) ukrepov za kakovost zraka. Zaradi jasnejših posebnih zahtev glede obveščanja javnosti bo ta lažje in hitreje dostopala do rezultatov spremljanja in ocenjevanja podatkov o kakovosti zraka in z njimi povezanih ukrepov politike.
Vse to bo koristilo pri prihodnjih vrednotenjih revidirane direktive o kakovosti zunanjega zraka.
5.NATANČNA POJASNITEV POSEBNIH DOLOČB PREDLOGA:
Namen sprememb, sprejetih s predlogom za združitev sedanjih direktiv o kakovosti zunanjega zraka (2008/50/ES in 2004/107/ES), je konsolidirati in poenostaviti zakonodajo.
Naslednja pojasnila se osredotočajo na spremembe v primerjavi s sedanjima direktivama. Številčenje navedenih členov ustreza predlogu.
Člen 1 uvaja cilj ničelnega onesnaževanja za kakovost zraka do leta 2050, da se zagotovi, da se do leta 2050 kakovost zraka toliko izboljša, da se onesnaževanje ne šteje več za škodljivo za zdravje ljudi in okolje.
Člen 3 določa redno pregledovanje znanstvenih dokazov, da se preveri, ali veljavni standardi kakovosti zraka še vedno zadostujejo za varovanje zdravja ljudi in okolja ter ali je treba določiti urejanje dodatnih onesnaževal zraka. Pregledovanje bo na podlagi mehanizma rednega pregledovanja, da se upošteva najnovejše znanstveno razumevanje, omogočilo razvoj načrtov za uskladitev s smernicami SZO za kakovost zraka do leta 2050.
Člen 4 vključuje posodobitve in dodaja nove opredelitve elementov, ki so spremenjeni ali dodani Direktivi.
Člen 5 zahteva, da države članice zagotovijo točnost aplikacij za modeliranje, da se omogoči večja uporaba modeliranja za ocenjevanje kakovosti zraka in boljša uporaba modeliranja.
Člen 7 poenostavlja pravila za ocenjevalne prage. Pragi določajo, katere tehnike ocenjevanja kakovosti zraka bi se morale uporabljati na različnih ravneh onesnaževanja. Predlog nadomešča sedanji spodnji in zgornji prag z enotnim ocenjevalnim pragom na onesnaževalo.
Člen 8 zagotavlja, da je treba kakovost zunanjega zraka spremljati z uporabo stalnih vzorčevalnih mest, kadar koli ravni onesnaženosti zraka presežejo priporočila SZO. Kadar so mejne vrednosti ali ciljna vrednost za ozon iz te direktive presežene, je treba kakovost zraka oceniti tudi z aplikacijami za modeliranje. Modeliranje bo pomagalo tudi pri odkrivanju morebitnih dodatnih lokacij, kjer so mejne vrednosti ali ciljna vrednost za ozon presežene. Namen tega je napredek, dosežen na področju aplikacij za modeliranje, izkoristiti za usmerjanje učinkovitih, ciljno usmerjenih in stroškovno učinkovitih ukrepov za kakovost zraka, da bi se čim prej odpravile kršitve standardov za kakovost zraka.
Člen 9 posodablja in pojasnjuje pravila za število in lokacijo vzorčevalnih mest, vključno s strožjimi pravili za premestitev vzorčevalnih mest. Revidirana pravila združujejo in poenostavljajo tudi zahteve za vzorčevalna mesta za različna onesnaževala zraka in standarde kakovosti zraka, ki so trenutno porazdeljeni po direktivah.
Člen 10 uvaja kombinirana mesta spremljanja ter ureja njihovo število in lokacijo. Ta kombinirana mesta spremljanja združujejo več vzorčevalnih mest za zbiranje dolgoročnih podatkov o onesnaževalih zraka, ki jih zajema ta direktiva, ter o onesnaževalih zraka, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost, in drugih ustreznih metrikah. Z združevanjem več vzorčevalnih mest v večkratna mesta namesto ločenih namestitev je mogoče v nekaterih primerih prihraniti pri stroških. Uvedba dodatnih vzorčevalnih mest za neregulirana onesnaževala zraka, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost, kot so ultrafini delci, črni ogljik, amoniak (NH3) ali oksidativni potencial delcev, bo podprla znanstveno razumevanje njihovih učinkov na zdravje in okolje. Kadar je primerno, lahko države članice vzpostavijo skupna kombinirana mesta spremljanja, kar lahko zmanjša stroške.
Člen 11 pojasnjuje cilje kakovosti podatkov za merjenje kakovosti zraka in uvaja cilje kakovosti za modeliranje. Doda se nova zahteva, da se morajo vsi podatki sporočiti in uporabiti za namene ocenjevanja skladnosti, tudi če ne izpolnjujejo ciljev glede kakovosti podatkov.
Določbe o ocenjevanju ozona so vključene v tiste o ocenjevanju drugih onesnaževal, da se določbe poenostavijo in racionalizirajo.
Člen 12 združuje obstoječe zahteve glede ohranjanja ravni onesnaževal zraka pod mejnimi vrednostmi in uvaja nove zahteve glede povprečne koncentracije izpostavljenosti.
Člen 13 natančneje usklajuje evropske standarde kakovosti zraka s priporočili SZO iz leta 2021, pri čemer upošteva izvedljivost in stroškovno učinkovitost, ki sta analizirani v presoji vplivov, priloženi temu predlogu. Poleg tega se uvedejo mejne vrednosti za vsa onesnaževala zraka, za katera trenutno veljajo ciljne vrednosti, razen za ozon (O3). Izkušnje s sedanjimi direktivami kažejo, da bo to povečalo učinkovitost pri zniževanju koncentracij onesnaževal zraka. Ozon je izvzet iz te spremembe zaradi kompleksnih značilnosti njegovega nastanka v ozračju, ki otežujejo nalogo ocenjevanja izvedljivosti izpolnjevanja strogih mejnih vrednosti. Revidirane mejne in ciljne vrednosti bodo začele veljati leta 2030, kar bo izravnalo potrebo po hitrem izboljšanju s potrebo po zagotovitvi zadostnega časovnega obdobja in po usklajevanju s ključnimi povezanimi politikami, ki bodo pokazale rezultate leta 2030, kot je sveženj ukrepov za ublažitev podnebnih sprememb „Pripravljeni na 55“. Da bi EU do leta 2050 lahko uresničila vizijo ničelnega onesnaževanja zraka, je uvedena nova določba, ki zahteva zmanjšanje povprečne izpostavljenosti javnosti drobnim delcem (PM2,5) in dušikovemu dioksidu (NO2) na regionalni ravni (teritorialne enote NUTS 1) do ravni, ki jih priporoča SZO. To prispeva k obveznosti izpolnjevanja mejnih in ciljnih vrednosti, ki se uporabljajo na območjih kakovosti zraka. Kot prispevek k politiki čistega zraka na ravni EU morajo države članice hitro obvestiti Komisijo, če uvedejo strožje standarde kakovosti zraka od standardov EU.
Člen 14 se skrajša, saj so zahteve za vzorčevalna mesta enake zahtevam iz člena 7.
Vsebina več členov (prejšnji členi 15–18 Direktive 2008/50/ES) o standardih kakovosti zraka in s tem povezanih zahtevah za drobne delce (PM2,5) in ozon (O3) je vključena v standarde za druga onesnaževala v členih 12, 13 in 23, zahteve za vzorčevalna mesta pa so vključene v člen 7.
Člen 15 uvaja alarmne vrednosti za kratkoročne ukrepe glede največjega onesnaževanja z delci (PM10 in PM2,5) poleg obstoječih alarmnih vrednosti za dušikov dioksid (NO2) in žveplov dioksid (SO2) zaradi znatnih vplivov onesnaževanja z delci na zdravje.
Člen 16 razširja pravila o neupoštevanju prispevkov iz naravnih virov k preseganju standardov kakovosti zraka tako, da se zajamejo tudi preseganja obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti. Na onesnaževanje zraka iz naravnih virov, kot je saharski prah, ni mogoče vplivati z upravljanjem kakovosti zraka. Zato člena 19 in 20 zagotavljata, da se preseganja v zvezi s kakovostjo zraka, ki izhajajo iz teh virov, ne bodo štela za neskladnost s standardi kakovosti zraka, vključno z obveznostmi zmanjšanja povprečne izpostavljenosti, in ne bodo zahtevala načrtov za kakovost zraka.
Člen 17 o zmanjšanju zimskega posipanja ali zimskega soljenja cest se razširi tako, da vključuje drobne delce (PM2,5). Zimsko posipanje in zimsko soljenje cest je pomembno za varnost v cestnem prometu, čeprav lahko resuspenzija delcev iz teh ukrepov prispeva tudi k onesnaževanju zraka z delci različnih velikosti. Preseganja v zvezi s kakovostjo zraka, ki izhajajo zgolj iz teh virov, ne bodo pomenila zahteve za pripravo načrtov za kakovost zraka v skladu s členom 19.
Člen 18 o odlogu rokov za dosego mejnih vrednosti za delce (PM10 in PM2,5) in dušikov dioksid (NO2) določa dodatne pogoje za odlog zaradi povečanja učinkovitosti ukrepov za kakovost zraka, sprejetih za upoštevanje mejnih vrednosti. Načrti za kakovost zraka morajo na primer opisovati načine za iskanje dodatnega financiranja za hitrejše doseganje skladnosti in načine obveščanja javnosti o posledicah odloga za zdravje ljudi in okolje. Poleg tega bo mogoče doseganje mejne vrednosti odložiti le, če bo obveznost zmanjšanja povprečne izpostavljenosti za zadevno onesnaževalo zraka izpolnjena vsaj tri leta pred začetkom odloga. S tem se zagotovi, da se odlog odobri samo za primere lokaliziranih preseganj mejnih vrednosti zaradi pogojev, specifičnih za posamezno lokacijo, in se ne bo uporabljal za odlašanje z lokalnimi, regionalnimi ali nacionalnimi ukrepi za kakovost zraka, bodisi na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni.
Člen 19 povečuje učinkovitost načrtov za kakovost zraka, da se čim prej zagotovi skladnost s standardi kakovosti zraka. To bo doseženo z (a) zahtevo, da se načrti za kakovost zraka pripravijo, preden začnejo veljati standardi kakovosti zraka v primerih neskladnosti pred letom 2030, (b) določitvijo, da morajo biti načrti za kakovost zraka namenjeni čim krajšemu obdobju preseganja, v vsakem primeru pa ne dlje kot tri leta za mejne vrednosti, in (c) zahtevo za redne posodobitve načrtov za kakovost zraka, če ne bodo doseženi.
Načrti za kakovost zraka so obvezni, kadar so presežene mejne vrednosti, ciljna vrednost ozona ali obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti. Načrti bodo obvezni tudi, kadar se pričakuje, da bodo ti standardi preseženi. To bo pomagalo zagotoviti, da bodo obdobja preseganj čim krajša. Spodbujalo bo tudi sinergije med upravljanjem različnih onesnaževal zraka in ukrepi za doseganje različnih standardov. Ukrepi za izpolnitev obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti za drobne delce (PM2,5) bodo na primer podprli tudi upoštevanje mejne vrednosti PM2,5.
Končna sprememba bo zahtevala, da načrti za kakovost zraka analizirajo tveganje preseganja alarmnih vrednosti. S tem bo doseženo večje vključevanje kratkoročnih akcijskih načrtov, ki so potrebni za obravnavo preseganj alarmnih vrednosti, z dolgoročnimi akcijskimi načrti, varčevanjem virov in izboljšanjem sprejetih ukrepov.
Člen 20 zahteva, da države članice dokažejo, zakaj kratkoročni akcijski načrt ne bi bil učinkovit, če se odločijo, da ga ne sprejmejo, kljub tveganju preseganja alarmne vrednosti za ozon. Člen narekuje tudi javno posvetovanje o kratkoročnih akcijskih načrtih, da se pri njihovi zasnovi zagotovi upoštevanje vseh ustreznih informacij.
Člen 21 nadalje pojasnjuje in krepi ureditve za sodelovanje med državami članicami za obravnavanje kršitev standardov kakovosti zraka zaradi čezmejnega onesnaževanja zraka, zlasti z zahtevo po hitri izmenjavi informacij med državami članicami in s Komisijo.
Člen 22 izboljšuje ozaveščenost javnosti o onesnaženosti zraka, saj države članice zavezuje k vzpostavitvi indeksa kakovosti zraka, ki zagotavlja urne posodobitve kakovosti zraka za najbolj škodljiva onesnaževala zraka.
Člen 23 določa, da bo Komisija sprejela izvedbene akte o poročanju informacij o kakovosti zraka in upravljanju. Ti izvedbeni akti bodo usklajeni z revidirano direktivo.
Člen 27 vzpostavlja podrobne določbe za zagotovitev dostopa do pravnega varstva za tiste, ki želijo izpodbijati izvajanje te direktive, na primer če načrt za kakovost zraka ni bil vzpostavljen kljub preseganju ustreznih standardov kakovosti zraka.
Cilj člena 28 je vzpostaviti učinkovito pravico ljudi do odškodnine, kadar je škoda za njihovo zdravje v celoti ali delno nastala zaradi kršitve pravil o mejnih vrednostih, načrtih kakovosti zraka, kratkoročnih akcijskih načrtih ali v zvezi s čezmejnim onesnaževanjem. Prizadete osebe imajo pravico zahtevati in pridobiti odškodnino za to škodo. To vključuje možnost kolektivnih tožb.
Člen 29 se spremeni, da se podrobneje pojasni, kako morajo države članice določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za tiste, ki kršijo ukrepe, sprejete v državi članici za izvajanje te direktive, vključno z odvračilnimi denarnimi kaznimi, brez poseganja v Direktivo 2008/99/ES o kazenskopravnem varstvu okolja.
Priloga I v povezavi s členoma 13 in 15 združuje standarde kakovosti zraka za različna onesnaževala in določa: (a) nove mejne vrednosti za varovanje zdravja ljudi; (b) posodobljene ciljne vrednosti in dolgoročne cilje za ozon; (c) nove alarmne vrednosti za delce (PM10 in PM2,5); in (d) obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti za drobne delce (PM2,5) in dušikov dioksid (NO2) v smeri obveznosti glede povprečne stopnje izpostavljenosti na ravni priporočil SZO.
Priloga II določa ocenjevalne prage za spremljanje in modeliranje kakovosti zraka.
Priloga III v povezavi s členom 9 poenostavlja merila za določanje najmanjšega števila vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu in združuje ta merila za vsa onesnaževala zraka, za katera veljajo različni standardi kakovosti zraka (mejne vrednosti, ciljna vrednost za ozon, obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti, alarmne vrednosti in kritične ravni).
Priloga IV združuje merila za lokacijo vzorčevalnih mest za vsa onesnaževala zraka, za katera veljajo različni standardi kakovosti zraka.
Priloga V posodablja in krepi zahteve glede kakovosti in negotovosti podatkov za meritve na stalnem merilnem mestu in okvirne meritve kakovosti zraka, modeliranje in objektivno oceno, da se zagotovi natančna ocena glede na predlagane strožje standarde kakovosti zraka in tehnični napredek od sprejetja obstoječih direktiv.
Priloga VI posodablja pravila za metode, ki jih je treba uporabiti za ocenjevanje koncentracij različnih onesnaževal v zunanjem zraku in za ocenjevanje hitrosti vstopa nekaterih onesnaževal v ekosisteme.
Priloga VII uvaja spremljanje ultrafinih delcev na lokacijah ali v njihovi bližini, kjer je verjetna visoka koncentracija ultrafinih delcev, kot so letališča, pristanišča, ceste, industrijske lokacije ali ogrevanje v gospodinjstvih. To bo skupaj z informacijami o spremljanju koncentracij ultrafinih delcev na neizpostavljenih mestih na kombiniranih mestih spremljanja, ki jih zahteva člen 10, olajšalo ugotavljanje prispevka različnih virov h koncentracijam ultrafinih delcev. Priloga VII posodablja tudi seznam hlapnih organskih spojin, priporočenih za meritve, katerih namen je izboljšati razumevanje nastajanja in upravljanja ozona.
Priloga VIII v povezavi s členom 19 združuje zahteve za načrte za kakovost zraka, ki obravnavajo preseganja mejnih vrednosti, ciljne vrednosti za ozon in obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti. Racionalizacija teh zahtev bo spodbudila sinergije med upravljanjem različnih onesnaževal zraka in doseganjem različnih standardov kakovosti zraka. Priloga VIII zahteva tudi, da načrti za kakovost zraka vsebujejo natančnejšo analizo pričakovanih učinkov ukrepov za kakovost zraka. To bo pripomoglo k večji učinkovitosti načrtov za kakovost zraka.
Priloga IX izboljšuje informacije o kakovosti zraka, ki jih je treba zagotoviti javnosti, vključno z obveznimi urnimi posodobitvami za meritve na stalnem merilnem mestu ključnih onesnaževal zraka ter posodobljenimi rezultati modeliranja, kadar so ti na voljo.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
2022/0347 (COD)
Predlog
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo
(prenovitev)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe ⌦ o delovanju Evropske unije ⌫ ustanovitvi Evropske skupnostiin zlasti člena ⌦ 192 ⌫ 175 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
⇩ novo
(1)Direktiva 2004/107/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta sta bili bistveno spremenjeni. Ker so potrebne nove spremembe, bi bilo treba zaradi jasnosti navedeni direktivi prenoviti.
(2)Evropska komisija je decembra 2019 v sporočilu „Evropski zeleni dogovor“ predstavila ambiciozen časovni načrt za preoblikovanje Unije v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, katerega cilj je zaščititi, ohraniti in okrepiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred tveganji in vplivi, povezanimi z okoljem. Zlasti v zvezi s čistim zrakom se je v evropskem zelenem dogovoru zavezala k nadaljnjemu izboljšanju kakovosti zraka in večji uskladitvi evropskih standardov kakovosti zraka s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Napovedala je tudi okrepitev določb o spremljanju, modeliranju in načrtovanju kakovosti zraka.
(3)Komisija je maja 2021 sprejela sporočilo o akcijskem načrtu za ničelno onesnaževanje, v katerem med drugim obravnava vidike onesnaževanja iz evropskega zelenega dogovora in se nadalje zavezuje, da bo do leta 2030 zmanjšala vpliv onesnaženosti zraka na zdravje za več kot 55 %, delež ekosistemov EU, v katerih onesnaževanje zraka ogroža biotsko raznovrstnost, pa za 25 %.
(4)Akcijski načrt za ničelno onesnaževanje določa tudi vizijo za leto 2050, ko se onesnaženost zraka zmanjša na ravni, ki ne veljajo več za škodljive za zdravje in naravne ekosisteme. V ta namen bi si bilo treba prizadevati za postopen pristop k določitvi sedanjih in prihodnjih evropskih standardov kakovosti zraka, določiti vmesne standarde kakovosti zraka za leto 2030 in pozneje ter razviti perspektivo za uskladitev s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije o kakovosti zraka najpozneje do leta 2050 na podlagi mehanizma rednega pregleda, da se upoštevajo najnovejša znanstvena spoznanja. Glede na povezave med zmanjšanjem onesnaževanja in razogljičenjem bi si bilo treba za dolgoročni cilj doseganja cilja ničelnega onesnaževanja prizadevati hkrati z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, kot je določeno v Uredbi (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta.
(5)Države članice, Evropski parlament, Svet in Komisija bi morali pri sprejemanju ustreznih ukrepov na ravni Unije in nacionalni ravni za doseganje cilja ničelnega onesnaževanja zraka upoštevati previdnostno načelo in načelo „onesnaževalec plača“ iz Pogodbe o delovanju Evropske unije ter načelo neškodovanja iz evropskega zelenega dogovora. Med drugim bi morali upoštevati: prispevek izboljšane kakovosti zraka k javnemu zdravju, kakovosti okolja, dobrobiti državljanov, blaginji družbe, zaposlovanju in konkurenčnosti gospodarstva; energetski prehod, krepitev energetske varnosti in boj proti energetski revščini; prehransko varnost in cenovno dostopnost; razvoj trajnostnih in pametnih rešitev za mobilnost in promet; vpliv vedenjskih sprememb; pravičnost in solidarnost med državami članicami in v njih, glede na njihove gospodarske zmožnosti, nacionalne okoliščine, kot na primer poseben položaj otokov, in sčasoma potrebo po konvergenci; potrebo po poštenem in socialno pravičnem prehodu z ustreznim izobraževanjem in programi usposabljanja; najboljše razpoložljive in najnovejše znanstvene dokaze, zlasti ugotovitve Svetovne zdravstvene organizacije; potrebo po vključevanju tveganj v zvezi z onesnaževanjem zraka v odločitve o naložbah in načrtovanju; stroškovno učinkovitost in tehnološko nevtralnost pri doseganju zmanjšanja emisij onesnaževal zraka; ter postopni napredek v zvezi z okoljsko celovitostjo in ravnjo prizadevanj.
(6)„Osmi splošni okoljski akcijski program Unije do leta 2030“, sprejet s Sklepom (EU) 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022, določa cilj doseganja nestrupenega okolja, ki varuje zdravje in dobrobit ljudi, živali in ekosistemov pred tveganji, povezanimi z okoljem, in negativnimi vplivi, ter v ta namen določa, da so potrebne nadaljnje izboljšave metod spremljanja, boljše obveščanje javnosti in dostop do pravnega varstva. To usmerja cilje, določene v tej direktivi.
(7)Komisija bi morala redno pregledovati znanstvene dokaze v zvezi z onesnaževali, njihovimi učinki na zdravje ljudi in okolje ter tehnološki razvoj. Komisija bi morala na podlagi pregleda oceniti, ali so veljavni standardi kakovosti zraka še vedno ustrezni za doseganje ciljev te direktive. Prvi pregled bi bilo treba opraviti do 31. decembra 2028, da se oceni, ali je treba standarde kakovosti zraka posodobiti na podlagi najnovejših znanstvenih informacij.
🡻 2008/50 uvodna izjava 5 (prilagojeno)
(8)Ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka bi bilo treba izvajati na podlagi skupnega pristopa, ki temelji na ⌦ z uporabo ⌫ skupnih merilih ocenjevanja. Pri ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka bi bilo treba upoštevati število prebivalcev in velikost ekosistemov, ki so izpostavljeni onesnaženosti zraka. Zato je ustrezno razvrstiti ozemlje vsake države članice na območja ali aglomeracije, ki odražajo gostoto prebivalstva.
🡻 2008/50 uvodna izjava 14 (prilagojeno)
⇨ novo
(9)Meritve na stalnem mestu bi morale biti obvezne na območjih in aglomeracijah s prekoračenimi dolgoročnimi cilji za ozon ali prekoračenimi ocenjevalnimi pragiza druga onesnaževala. Podatki, pridobljeni z meritvami na stalnem mestu, se lahko dopolnijo s tehnikami modeliranja in/ali indikativnimi meritvami, da bi bilo mogoče ⌦ Aplikacije za modeliranje in indikativne meritve poleg podatkov, pridobljenih z meritvami na stalnem mestu, ⌫ omogočajo natančno razlago podatkeov s posameznih vzorčevalnih mest natančno razlagati z vidika zemljepisne porazdelitve koncentracij. Uporaba ⌦ takih ⌫ dopolnilnih tehnik ocenjevanja bi prav tako morala omogočiti, da se najmanjše število stalnih vzorčevalnih mest zmanjša. ⇨ na območjih, kjer ocenjevalni pragi niso prekoračeni. Na območjih, kjer so mejne ali ciljne vrednosti prekoračene, bi meritve na stalnem mestu, kot tudi uporaba aplikacij za modeliranje morale biti obvezne. Izvajati bi bilo treba tudi dodatno spremljanje koncentracij na neizpostavljenih mestih in usedanja onesnaževal v zunanjem zraku, da se omogoči boljše razumevanje ravni onesnaženosti in disperzije. ⇦.
🡻 2008/50 uvodna izjava 6 (prilagojeno)
⇨ novo
(10)Kjer je mogoče, bi bilo treba uporabljatitehnike ⇨ Aplikacije ⇦ za modeliranjae bi bilo treba uporabljati, da se lahko podatki s posameznih vzorčevalnih mest vzorčenja razlagajo z vidika zemljepisne porazdelitve koncentracije ⇨ , kar bo pripomoglo k zaznavanju kršitev standardov kakovosti zraka, obenem pa bodo te informacije vključene v načrte za kakovost zraka in umeščanje vzorčevalnih mest ⇦. To bi lahko služilo kot podlaga za izračun skupne izpostavljenosti prebivalstva, ki živi na nekem območju. ⇨ Poleg zahtev za spremljanje kakovosti zraka, opredeljenih v tej direktivi, se države članice spodbuja, da za namene spremljanja uporabljajo informacijske proizvode in dodatna orodja (npr. redna poročila o vrednotenju in oceni kakovosti, spletne aplikacije v zvezi s politikami), ki jih zagotavlja komponenta vesoljskega programa EU za opazovanje Zemlje, zlasti Copernicusova storitev za spremljanje ozračja. ⇦
⇩ novo
(11)Pomembno je spremljati onesnaževala, ki vzbujajo zaskrbljenost, kot so ultrafini delci, črni ogljik in elementarni ogljik, pa tudi amoniak in oksidativni potencial delcev, da se podpre znanstveno razumevanje njihovih učinkov na zdravje in okolje, kot je priporočila Svetovna zdravstvena organizacija.
🡻 2008/50 uvodna izjava 8 (prilagojeno)
⇨ novo
(12)Za boljše razumevanje vplivov drobnih delcev in oblikovanje ustrezne politike bi bilo treba opraviti podrobne meritve tega onesnaževala na mestih v neizpostavljenem podeželskem okolju. Takšne meritve bi bilo treba opraviti na način, skladen s tistimi v Programu sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi (EMEP), ustanovljenem s Konvencijo ⌦ Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) ⌫ o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja iz leta 1979, ki je bila odobrena z Odločbo Sveta 81/462/EGS z dne 11. junija 1981, ⇨ in njenimi protokoli, vključno s Protokolom iz leta 1999 o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona, ki je bil revidiran leta 2012 ⇦ .
🡻 2008/50 uvodna izjava 7 (prilagojeno)
(13)Da bi zagotovili zadostno reprezentativnost zbranih podatkov o onesnaženosti zraka in njihovo primerljivost v vsej ⌦ Uniji ⌫ Skupnosti, je pomembno, da se za oceno kakovosti zunanjega zraka uporabljajo standardizirane merilne tehnike in skupna merila za število in mesta merilnih postaj. Poleg meritev se za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka lahko uporabljajo tudi druge tehnike, zato je treba opredeliti merila za uporabo in zahtevano natančnost teh tehnik.
🡻 2004/107 uvodna izjava 12
⇨ novo
(14)Standardizirane natančne metode merjenja in skupna merila za postavitev merilnih postaj so pomemben element pri ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka, tako da so pridobljene informacije primerljive po celotni Skupnosti. Pomembno je, da se navede referenčne metode merjenja. Komisija je z namenom njihovega hitrega razvoja in sprejema že odredila delo za pripravo standardov CEN za merjenje ⇨ policikličnih aromatskih ogljikovodikov ter za vrednotenje delovanja senzorskih sistemov za določanje koncentracij plinastih onesnaževal in delcev v zunanjem zraku ⇦ sestavin v zunanjem zraku, če so določene ciljne vrednosti (arzen, kadmij, nikelj in benzo(a)piren), kakor tudi za usedanje težkih kovin. Če ni standardnih metod CEN, je dovoljena uporaba mednarodnih ali nacionalnih referenčnih standardnih metod merjenja.
🡻 2008/50 uvodna izjava 2 (prilagojeno)
⇨ novo
(15)Za varovanje zdravja ljudi in varstva okolja kot celote je še zlasti pomemben boj proti emisijam onesnaževal pri viru ter opredelitev in izvajanje najbolj učinkovitih ukrepov za zmanjšanje emisij na lokalni in nacionalni ravni ter na ravni ⌦ Unije ⌫ Skupnosti⇨ , zlasti kadar gre za emisije iz kmetijstva, industrije, prometa in proizvodnje energije ⇦ . Zato bi se bilo treba emisijam škodljivih onesnaževal zraka izogibati, jih preprečevati ali zmanjšati ter določiti ustrezne ⇨ standarde ⇦ cilje za kakovost zunanjega zraka, ob upoštevanju standardov, smernic in programov Svetovne zdravstvene organizacije.
🡻 2004/107 uvodna izjava 3 (prilagojeno)
⇨ novo
(16)Znanstveni dokazi kažejo, da imajo so ⇨ žveplov dioksid, dušikov dioksid in dušikovi oksidi, delci, svinec, benzen, ogljikov monoksid, ⇦ arzen, kadmij, nikelj,in nekateri policiklični aromatski ogljikovodiki ⇨ in ozon ⇦ ⇨ znatne negativne vplive na zdravje ljudi ⇦ človeku genotoksične rakotvorne snovi in da ni mogoče določiti praga, pod katerim te snovi ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi. Na zdravje ljudi in okolje vplivajo s koncentracijami v zunanjem zraku ter z usedanjem. Z vidika stroškovne učinkovitosti na določenih področjih ni mogoče dosegati koncentracij arzena, kadmija, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku, ki ne bi predstavljale znatnega tveganja za zdravje ljudi.
🡻 2004/107 uvodna izjava 11 (prilagojeno)
⇨ novo
(17)Do učinkovanja ⇨ svinca, ⇦ arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov na zdravje ljudi, vključno prek prehranjevalne verige, in na okolje kot celoto pride ⌦ tudi ⌫ s koncentracijami v zunanjem zraku in pri usedanju; treba je upoštevati zbiranje teh snovi v tleh in zaščito podzemne vode. Da bi olajšali ponovni pregled te direktive v letu 2010, bi morale Komisija in države članice razmisliti o spodbudah za raziskave o učinkih arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov na zdravje ljudi in okolje, še posebej prek usedanja.
⇩ novo
(18)Povprečno izpostavljenost prebivalstva onesnaževalom z največjim zabeleženim učinkom na zdravje ljudi, drobnim delcem (PM2,5) in dušikovemu dioksidu (NO2), bi bilo treba zmanjšati na podlagi priporočil SZO. V ta namen bi bilo treba poleg mejnih vrednosti za ta onesnaževala uvesti tudi obveznost zmanjšanja povprečne izpostavljenosti.
🡻 2004/107 uvodna izjava 4
⇨ novo
(19)⇨ Preverjanje ustreznosti direktiv o kakovosti zunanjega zraka (direktiv 2004/107/ES in 2008/50/ES) je pokazalo, da so pri zniževanju koncentracij onesnaževal mejne vrednosti učinkovitejše od ciljnih vrednosti. ⇦ Z namenom čim bolj zmanjšati škodljive učinke arzena, kadmija, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zraku na zdravje ljudi, s posebno pozornostjo glede ⇨ ranljivih in ⇦občutljivih skupin prebivalstva, in na okolje kot celoto, bi bilo treba določitise določijociljne ⇨ mejne ⇦ vrednosti ⇨ za koncentracijo žveplovega dioksida, dušikovega dioksida, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida, arzena, kadmija, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku ⇦ , ki jih je potrebno doseči, kolikor je to mogoče. Benzo(a)piren se uporablja kot pokazatelj za rakotvorno tveganje policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku.
⇩ novo
(20)Da se državam članicam omogoči priprava na revidirane standarde kakovosti zraka, ki jih določa ta direktiva, in da se zagotovi pravna kontinuiteta, bi morale biti mejne vrednosti za vmesno obdobje enake tistim, določenim v razveljavljenih direktivah, dokler se ne začnejo uporabljati nove mejne vrednosti.
🡻 2008/50 uvodna izjava 13 (prilagojeno)
⇨ novo
(21)Ozon je onesnaževalo, ki se prenaša prek meja in nastaja v ozračju iz emisij primarnih onesnaževal, ki jih obravnava Direktiva (EU) 2016/2284Direktiva 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka
. Napredek v smeri doseganja ciljev glede kakovosti zraka in dolgoročnih ciljev za ozon, določenih v tej direktivi, bi bilo treba določiti na podlagi ciljev in ⇨ obveznosti zmanjšanja ⇦ zgornjih mejnih vrednosti emisij iz Direktive (EU) 2016/2284Direktive 2001/81/ES, ter po potrebi z izvajanjem ⇨ stroškovno učinkovitih ukrepov in ⇦ načrtov za kakovost zraka, določenih v tej direktivi.
🡻 2008/50 uvodna izjava 12 (prilagojeno)
⇨ novo
(22)ObstoječeCciljne vrednosti in dolgoročnie ciljie ⇨ za ozon ⇦ v zvezi z zagotavljanjem učinkovitega varstva pred škodljivimi učinki na zdravje ljudi, rastlinstvo in ekosisteme zaradi izpostavljenosti ozonu bi morali ostati nespremenjeni ⇨ bi bilo treba posodobiti ob upoštevanju najnovejših priporočil Svetovne zdravstvene organizacije ⇦ .
(23)Za zaščito celotnega prebivalstva ⇨ ter ranljivih ⇦ in občutljivejših skupin prebivalstva pred kratkotrajno izpostavljenostjo povečanim koncentracijam ozona bi bilo treba določiti alarmno ⇨ vrednost za žveplov dioksid, dušikov dioksid, delce (PM10 in PM2,5) in ozon, ⇦ terin opozorilno vrednost za ozon. Ob doseganju teh vrednosti bi moralo steči ustrezno obveščanje javnosti o tveganjih zaradi izpostavljenosti, po potrebi pa tudi ustrezni kratkoročni ukrepi za znižanje ravni ozona ⇨ onesnaženosti ⇦, kadar je alarmna vrednost presežena.
🡻 2004/107 uvodna izjava 7 (prilagojeno)
(24)V skladu s členom ⌦ 193 ⌫ 176 Pogodbe države članice lahko ohranijo ali uvedejo bolj stroge zaščitne ukrepe v zvezi z arzenom, kadmijem, živim srebrom, nikljem in policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki, pod pogojem, da so združljivi s Pogodbo ter je o njih uradno obveščena Komisija.
🡻 2008/50 uvodna izjava 9
⇨ novo
(25)Stanje kakovosti zraka bi bilo treba tam, kjer je že sedaj dobro, vzdrževati ali ga izboljšati. Če se ⇨ obstaja tveganje, da standardi ⇦ cilji o kakovosti zunanjega zraka iz te direktive ne izpolnijo ⇨ ne bodo izpolnjeni, ali niso bili izpolnjeni, ⇦, bi morale države članice zs ⇨ takojšnjimi ⇦ ustreznimi ukrepi zagotoviti skladnost z mejnimi vrednostmi ⇨ , obveznostmi zmanjšanja povprečne izpostavljenosti ⇦ in kritičnimi vrednostmi ter po možnosti doseči ciljne vrednosti in dolgoročne cilje ⇨ za ozon ⇦.
🡻 2004/107 uvodna izjava 9
(26)Živo srebro je zelo nevarna snov za zdravje ljudi in okolje. Prisotnoen je v celotnem okolju in ima v obliki metil živega srebra sposobnost kopičenja v organizmih in predvsem koncentriranja v organizmih višje v prehranjevalni verigi. Živo srebro, sproščeno v ozračje, se lahko prenaša na velikih razdaljah.
🡻 2004/107 uvodna izjava 10 (prilagojeno)
⇨ novo
(27)Komisija namerava v letu 2005 pripraviti usklajeno strategijo z ukrepi za ⌦ Namen Uredbe 2017/852 Evropskega parlamenta in Sveta je ⌫ zaščititio zdravjea ljudi in okolice pred sproščanjem živega srebra, na podlagiosnovano na pristopau življenjskega cikla in ob upoštevanju proizvodnje, rabe, ravnanja z odpadki in emisijizpustov. V tej zvezi bi Komisija morala upoštevati vse ustrezne ukrepe z namenom, da bi se zmanjšala količina živega srebra v kopenskih in vodnih ekosistemih in s tem zaužitje živega srebra prek hrane ter za izogibanje živemu srebru v nekaterih proizvodih. ⇨ Določbe o spremljanju živega srebra v tej direktivi dopolnjujejo in oblikujejo navedeno uredbo. ⇦
🡻 2008/50 uvodna izjava 10
⇨ novo
(28)Tveganje, ki ga za rastlinstvo in naravne ekosisteme predstavlja onesnaženost zraka, je največje na krajih zunaj mestnega območja. Oceno takih tveganj in skladnost s kritičnimi vrednostmi za varstvo rastlinstva bi bilo zato treba usmeriti na kraje zunaj pozidanih območij. ⇨ Ta ocena bi morala upoštevati in dopolnjevati zahteve iz Direktive (EU) 2016/2284 za spremljanje vplivov onesnaženosti zraka na kopenske in vodne ekosisteme ter poročanje o takih vplivih. ⇦
🡻 2008/50 uvodna izjava 15 (prilagojeno)
⇨ novo
(29)Delež iz naravnih virov se lahko ocenjuje, vendar ga ni mogoče nadzorovati. Kadar se da delež onesnaževal iz naravnih virov v zunanjem zraku dovolj zanesljivo določiti in kadar so preseganja v celoti ali delno posledica tega deleža iz naravnih virov, se lahko slednji pri ocenjevanju skladnosti z mejnimi vrednostmi za kakovost zraka ⇨ in obveznostmi zmanjšanja povprečne izpostavljenosti ⇦ pod pogoji iz te direktive odšteje. Preseganja mejnih vrednosti za delce PM10, pripisana zimskemu posipanju ali ⌦ zimskemu ⌫ soljenju cest, se pri ocenjevanju skladnosti z mejnimi vrednostmi za kakovost zraka prav tako lahko odštejejo, če so bili sprejeti ustrezni ukrepi za znižanje koncentracij.
🡻 2008/50 uvodna izjava 16
(30)Za območja in aglomeracije s posebno težkimi pogoji bi moralo biti mogoče podaljšati rok, v katerem je treba doseči skladnost z mejnimi vrednostmi kakovosti zraka, v primerih, kjer ne glede na izvajanje ustreznih ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja na posameznih območjih in v aglomeracijah obstajajo resni problemi. Vsakršno podaljšanje roka za določeno območje ali aglomeracijo bi moral spremljati celostni načrt, ki ga oceni Komisija, za zagotovitev skladnosti do konca podaljšanega roka. Razpoložljivost potrebnih ukrepov Skupnosti, ki odražajo raven prizadevanj za zmanjšanje emisij pri viru, določeno v tematski strategiji o onesnaževanju zraka, bo zelo pomembna za učinkovito zmanjšanje emisij v časovnem okviru, določenem v tej direktivi za dosego skladnosti z mejnimi vrednostmi in bi jo bilo treba upoštevati pri oceni zahtevkov za podaljšanje teh rokov.
🡻 2008/50 uvodna izjava 18
⇨ novo
(31)Za območja in aglomeracije, znotraj katerih koncentracije onesnaževal v zunanjem zraku presegajo ustrezne ciljne vrednosti ali mejne vrednosti kakovosti zraka ⇨ , ciljne vrednosti za ozon ali obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti ⇦ ali katera koli začasna sprejemljiva preseganja, bi bilo po potrebi treba oblikovati načrte za kakovost zraka. Onesnaževala zraka izhajajo iz različnih virov in dejavnosti. Za zagotovitev skladnosti med različnimi politikami bi morali biti takšni načrti za kakovost zraka po možnosti usklajeni ter povezani z načrti in programi, pripravljenimi v skladu z Direktivo 2010/75/EU2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav
, Direktivo (EU) 2016/2284Direktivo 2001/81/ES in Direktivo 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa
. Pri izdaji dovoljenj za industrijske dejavnosti v skladu z Direktivo 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja
bodo v celoti upoštevani tudi cilji glede kakovosti zunanjega zraka, predvideni v tej direktivi.
⇩ novo
(32)Načrte za kakovost zraka bi bilo treba pripraviti tudi pred letom 2030, če obstaja tveganje, da države članice do tega datuma ne bodo dosegle mejnih vrednosti ali ciljnih vrednosti za ozon, da se zagotovi ustrezno znižanje ravni onesnaževal.
🡻 2008/50 uvodna izjava 19
⇨ novo
(33)Treba bi bilo pripraviti akcijske načrte, v katerih bi bilo navedeno, kako kratkoročno ukrepati ob nevarnosti preseganja ene ali več alarmnih vrednosti, da bi navedeno tveganje zmanjšali in omejili njegovo trajanje. Če to tveganje velja za eno ali več mejnih vrednosti ali ciljnih vrednosti, lahko države članice po potrebi pripravijo takšne kratkoročne akcijske načrte. Kar zadeva ozon, bi morali tovrstni kratkoročni akcijski načrti upoštevati določbe Odločbe Komisije 2004/279/ES z dne 19. marca 2004 o navodilih za izvajanje Direktive 2002/3/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ozonu v zunanjem zraku.
🡻 2008/50 uvodna izjava 20
⇨ novo
(34)Države članice bi se morale med seboj posvetovati ⇨ sodelovati ⇦, kadar zaradi znatne onesnaženosti, ki izvira iz druge države članice, raven nekega onesnaževala preseže, oziroma je verjetno, da bo presegla, ustrezne ⇨ katero koli mejno vrednost, ciljno vrednost za ozon, obveznost zmanjšanja povprečne izpostavljenosti ⇦ ciljne vrednosti glede kakovosti zraka in morebitno sprejemljivo preseganje ali, odvisno od primera, alarmno vrednost. Zaradi lastnosti posameznih onesnaževal, kot so ozon in delci, da se prenašajo prek meja, bi pri oblikovanju in izvajanju načrtov za kakovost zraka in kratkoročnih akcijskih načrtov ter obveščanju javnosti utegnilo biti potrebno usklajevanje med sosednjimi državami članicami. Države članice si morajo po potrebi prizadevati za sodelovanje s tretjimi državami, še zlasti za zgodnje vključevanje držav kandidatk. ⇨ O vsakem takem sodelovanju bi bilo treba obvestiti Komisijo in jo pozvati, naj pomaga pri njem. ⇦
🡻 2008/50 uvodna izjava 21
⇨ novo
(35)Države članice in Komisija bi morale zbirati, si izmenjavati in razširjati podatke o kakovosti zraka, da bi boljše razumele vplive onesnaženosti zraka in oblikovale ustrezne politike. Najnovejše informacije o koncentracijah vseh onesnaževal v zunanjem zraku, urejenih s predpisi, ⇨ kot tudi načrti za kakovost zraka in kratkoročni akcijski načrti ⇦ bi moralei biti na voljo javnosti.
🡻 2008/50 uvodna izjava 22
⇨ novo
(36)⇨ Podatki o koncentracijah in usedanju s predpisi urejenih onesnaževal naj se kot podlaga za redna poročila posredujejo Komisiji. ⇦ Za lažjo obravnavo in primerjavo podatkov o kakovosti zraka bi bilo treba te podatke Komisiji zagotoviti v standardizirani obliki.
🡻 2008/50 uvodna izjava 23
(37)Postopke zagotavljanja podatkov, ocenjevanja in poročanja o kakovosti zraka bi bilo treba prilagoditi, da se bodo kot glavna orodja za zagotavljanje podatkov lahko uporabljala elektronska sredstva in internet in da bodo ti postopki v skladu z Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE).
🡻 2008/50 uvodna izjava 24
(38)Ustrezno je predvideti možnost prilagoditve meril in tehnik, ki se uporabljajo za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka, znanstvenemu in tehničnemu napredku ter temu ustrezno prilagoditev podatkov, ki naj bi se sporočali.
⇩ novo
(39)Kot je pojasnjeno s sodno prakso Sodišča, države članice ne smejo omejiti procesnega upravičenja za izpodbijanje odločitve javnega organa na člane zadevne javnosti, ki so sodelovali pri predhodnem upravnem postopku za sprejetje zadevne odločitve. V sodni praksi Sodišča je pojasnjeno tudi, da učinkovit dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah in učinkovitih pravnih sredstev med drugim zahteva, da imajo člani zadevne javnosti pravico, da od sodišča ali pristojnega neodvisnega in nepristranskega organa zahtevajo, naj odredi začasne ukrepe za preprečitev določenega primera onesnaževanja. Zato bi bilo treba določiti, da pravni položaj ne bi smel biti pogojen z vlogo, ki jo je član zadevne javnosti imel med participativno fazo postopkov odločanja v skladu s to direktivo. Poleg tega bi moral biti vsak revizijski postopek pošten, pravičen, pravočasen in ne pretirano drag ter bi moral zagotavljati ustrezna in učinkovita pravna sredstva, vključno s sodno prepovedjo, če je ta primerna.
🡻 2008/50 uvodna izjava 30
⇨ novo
(40)Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva sprejeta načela, zlasti načela Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Predvsem si ta direktiva prizadeva spodbuditi vključevanje visoke ravni varstva okolja v politike Unije ter izboljšanje kakovosti okolja v skladu z načelom trajnostnega razvoja, kakor je določeno v členu 37 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. ⇨ Če je škoda za zdravje ljudi nastala zaradi kršitve členov 19, 20 in 21 te direktive, bi morale države članice zagotoviti, da lahko posamezniki, ki jih take kršitve prizadenejo, od ustreznega pristojnega organa zahtevajo in prejmejo odškodnino za to škodo. Cilj pravil o odškodnini, dostopu do pravnega varstva in kaznih iz te direktive je v skladu s členom 191(1) PDEU izogibanje škodljivim učinkom onesnaženosti zraka na zdravje ljudi in okolje ter njihovo preprečevanje in zmanjševanje. Njihov namen je torej v politike Unije vključiti visoko raven varstva okolja in izboljšanje kakovosti okolja v skladu z načelom trajnostnega razvoja, kot je določeno v členu 37 Listine, in konkretizirati obveznost varovanja pravice do življenja in osebne celovitosti iz členov 2 in 3 Listine. Prav tako prispevajo k pravici do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem iz člena 47 Listine v zvezi z varovanjem zdravja ljudi. ⇦
🡻 2008/50 uvodna izjava 28 (prilagojeno)
Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo bi bilo treba omejiti na tiste določbe, ki predstavljajo bistveno spremembo glede na predhodne direktive.
🡻 2008/50 uvodna izjava 29 (prilagojeno)
V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje
se države članice spodbuja, da za svoje lastne potrebe in v interesu Skupnosti pripravijo ter objavijo lastne tabele, v katerih bo kar najbolj nazorno prikazana korelacija med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo.
⇩ novo
(41)Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje zahtev, ki veljajo za države članice glede posredovanja informacij in poročanja o kakovosti zraka v skladu s to direktivo, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z (i) določitvijo pravil v zvezi z informacijami o kakovosti zunanjega zraka, ki jih države članice dajo na voljo Komisiji, in časovnimi okviri za sporočanje teh informacij ter (ii) racionalizacijo načina poročanja podatkov ter vzajemno izmenjavo informacij in podatkov iz mrež ter posameznih vzorčevalnih mest za merjenje onesnaženosti zunanjega zraka v državah članicah. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.
(42)Za zagotovitev, da ta direktiva še naprej izpolnjuje svoje cilje, zlasti tiste v zvezi z izogibanjem škodljivim učinkom kakovosti zunanjega zraka na zdravje ljudi in okolje ter njihovim preprečevanjem in zmanjševanjem, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembo prilog k tej direktivi, da se upoštevajo tehnični in znanstveni razvoj na področju onesnaževal zraka, njihovo ocenjevanje in upravljanje, njihov vpliv na zdravje ljudi in okolje ter ustrezno obveščanje javnosti. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
(43)Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki so bile v primerjavi s predhodnimi direktivami vsebinsko spremenjene. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz predhodnih direktiv.
(44)Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos direktiv v nacionalno pravo, ki so navedi v delu B Priloge X –
🡻 2004/107 uvodna izjava 1 (prilagojeno)
V skladu z načeli iz člena 175(3) Pogodbe, šesti okoljski akcijski program Skupnosti, sprejet s Sklepom št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta
, ugotavlja potrebo po zmanjšanju onesnaženosti do ravni, ki ima čim manjše škodljive učinke na zdravje ljudi, s posebno pozornostjo glede občutljivih skupin prebivalstva, in na okolje kot celoto, ter po izboljšanju spremljanja in ocenjevanja kakovosti zraka, tudi s stališča usedanja onesnaževal, ter obveščanju javnosti.
🡻 2004/107 uvodna izjava 2 (prilagojeno)
Člen 4(1) Direktive Sveta 96/62/ES z dne 27. septembra 1996 o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka
zahteva, da Komisija predloži predloge za ureditev onesnaževal, naštetih v Prilogi I k navedeni direktivi, ob upoštevanju določb iz odstavkov 3 in 4 navedenega člena.
🡻 2004/107 uvodna izjava 5
Ciljne vrednosti ne zahtevajo ukrepov, ki povzročajo nesorazmerne stroške. Glede industrijskih obratov ne vključujejo ukrepov izven najboljše razpoložljive tehnologije (BAT), kakor zahteva Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja
, in predvsem ne vodijo v zaprtje obratov. Vendar pa zahtevajo od držav članic sprejetje stroškovno učinkovitih ukrepov za zmanjšanje emisij na ustreznih področjih.
🡻 2004/107 uvodna izjava 6
Zlasti se ciljne vrednosti iz te direktive ne štejejo za okoljski standard kakovosti iz člena 2(7) Direktive 96/61/ES in ki, glede na člen 10 navedene direktive, zahtevajo strožje pogoje, kot jih je mogoče doseči z uporabo BAT.
🡻 2004/107 uvodna izjava 8
Če koncentracije prekoračijo določene ocenjevalne prage so spremljanja arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena obvezna. Dodatni načini ocenjevanja lahko znižajo zahtevano število vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu. Predvideno je nadaljnje spremljanje koncentracij zunanjega zraka in usedanja v okolju.
🡻 2004/107 uvodna izjava 13
Podatki o koncentracijah in usedanju s predpisi urejenih onesnaževal naj se kot podlaga za redna poročila posredujejo Komisiji.
🡻 2004/107 uvodna izjava 14
Najnovejši podatki o koncentracijah v zunanjem zraku in usedanju s predpisi urejenih onesnaževal naj bodo zlahka dostopni javnosti.
🡻 2004/107 uvodna izjava 15
Države članice naj določijo pravila o sankcijah, ki se uporabljajo za kršitve določb te direktive, ter poskrbijo za njihovo izvajanje. Te sankcije naj bodo učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
🡻 2004/107 uvodna izjava 16
Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, naj se sprejme v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil
.
🡻 2004/107 uvodna izjava 17
Spremembe, potrebne za prilagoditev te direktive znanstvenemu in tehničnemu napredku, naj zadevajo zgolj merila in metode ocenjevanja koncentracij in usedanja urejenih onesnaževal ali podrobnosti ureditev glede posredovanja informacij Komisiji. Zaradi njih se bodisi neposredno bodisi posredno ne smejo spremeniti ciljne vrednosti –
🡻 2008/50 uvodna izjava 1 (prilagojeno)
Šesti okoljski akcijski program Skupnosti, ki je bil sprejet s Sklepom št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002
, opredeljuje potrebo po zmanjšanju onesnaženosti do ravni, pri kateri se kar najbolj zmanjšajo škodljivi učinki na zdravje ljudi, ob upoštevanju zlasti občutljivejših skupin prebivalstva in okolja kot celote, potrebo po izboljšanju spremljanja in ocenjevanja kakovosti zraka, vključno z usedlinami onesnaževal, ter potrebo po ustreznem obveščanju javnosti.
🡻 2008/50 uvodna izjava 2
Za varovanje zdravja ljudi in varstva okolja kot celote je še zlasti pomemben boj proti emisijam onesnaževal pri viru ter opredelitev in izvajanje najbolj učinkovitih ukrepov za zmanjšanje emisij na lokalni in nacionalni ravni ter na ravni Skupnosti. Zato bi se bilo treba emisijam škodljivih onesnaževal zraka izogibati, jih preprečevati ali zmanjšati ter določiti ustrezne cilje za kakovost zunanjega zraka, ob upoštevanju standardov, smernic in programov Svetovne zdravstvene organizacije.
🡻 2008/50 uvodna izjava 3 (prilagojeno)
Direktivo Sveta 96/62/ES z dne 27. septembra 1996 o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka
, Direktivo Sveta 1999/30/ES z dne 22. aprila 1999 o mejnih vrednostih žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, trdnih delcev in svinca v zunanjem zraku
, Direktivo 2000/69/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2000 o mejnih vrednostih benzena in ogljikovega monoksida v zunanjem zraku
, Direktivo 2002/3/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2002 o ozonu v zunanjem zraku
in Odločbo Sveta 97/101/ES z dne 27. januarja 1997 o vzpostavitvi vzajemne izmenjave informacij in podatkov iz merilnih mrež in posameznih postaj za merjenje onesnaženosti zunanjega zraka v državah članicah
bi bilo treba bistveno revidirati, tako da bi ustrezno odražali najnovejša odkritja na zdravstvenem in znanstvenem področju ter izkušnje držav članic. Zaradi jasnosti, poenostavitve in upravne učinkovitosti je zato ustrezno, da navedenih pet aktov nadomesti ena sama direktiva, po potrebi pa še izvedbeni ukrepi.
🡻 2008/50 uvodna izjava 4 (prilagojeno)
Takoj ko bo pridobljenih dovolj izkušenj v zvezi z izvajanjem Direktive 2004/107/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku
, bi veljalo razmisliti o možnosti združitve njenih določb z določbami te direktive.
🡻 2008/50 uvodna izjava 11
Drobni delci (PM2,5) imajo pomembne negativne učinke na zdravje ljudi. Poleg tega za sedaj še ni določljivega praga, pod katerim PM2,5 ne bi predstavljali tveganja. Za to onesnaževalo bi morala tako veljati drugačna ureditev kot za druga onesnaževala zraka. Cilj navedenega pristopa bi moral biti splošno zmanjšanje koncentracij v neizpostavljenem mestnem okolju, da bi bilo velikemu delu prebivalstva zagotovljeno uživanje koristi izboljšane kakovosti zraka. Vendar bi bilo treba za zagotovitev minimalne ravni varovanja zdravja na vseh območjih ta pristop povezati z mejno vrednostjo, pred uvedbo katere bi se v prvi fazi uporabila ciljna vrednost.
🡻 2008/50 uvodna izjava 17
Vse zadevne institucije morajo prednostno in natančno preučiti ukrepe Skupnosti, ki so potrebni za zmanjšanje emisij pri viru, zlasti ukrepe za izboljšanje učinkovitosti zakonodaje Skupnosti na področju industrijskih emisij, zmanjšanje emisij izpušnih plinov iz motorjev, vgrajenih v težka tovorna vozila, nadaljnje zmanjšanje dovoljenih nacionalnih emisij ključnih onesnaževal v državah članicah in emisij, povezanih z oskrbo vozil z bencinskim motorjem na bencinskih črpalkah, ter ukrepe za znižanje deleža žvepla v gorivih, vključno z ladijskimi gorivi.
🡻 2008/50 uvodna izjava 18
Za območja in aglomeracije, znotraj katerih koncentracije onesnaževal v zunanjem zraku presegajo ustrezne ciljne vrednosti ali mejne vrednosti kakovosti zraka ali katera koli začasna sprejemljiva preseganja, bi bilo po potrebi treba oblikovati načrte za kakovost zraka. Onesnaževala zraka izhajajo iz različnih virov in dejavnosti. Za zagotovitev skladnosti med različnimi politikami bi morali biti takšni načrti za kakovost zraka po možnosti usklajeni ter povezani z načrti in programi, pripravljenimi v skladu z Direktivo 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav
, Direktivo 2001/81/ES in Direktivo 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa
. Pri izdaji dovoljenj za industrijske dejavnosti v skladu z Direktivo 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja
bodo v celoti upoštevani tudi cilji glede kakovosti zunanjega zraka, predvideni v tej direktivi.
🡻 2008/50 uvodna izjava 25 (prilagojeno)
Ker države članice same ne morejo zadovoljivo doseči ciljev glede kakovosti zraka iz te direktive, zaradi lastnosti onesnaževal zraka, da se prenašajo prek meja, je te cilje laže doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvira, potrebnega za dosego navedenih ciljev.
🡻 2008/50 uvodna izjava 26
Države članice bi morale določiti pravila o kaznih za kršitve določb te direktive in zagotavljati njihovo izvrševanje. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
🡻 2008/50 uvodna izjava 27 (prilagojeno)
Nekatere določbe aktov, ki so razveljavljeni s to direktivo, bi morale še naprej ostati v veljavi, da se zagotovijo neprekinjena veljavnost obstoječih mejnih vrednosti kakovosti zraka za dušikov dioksid, dokler se 1. januarja 2010 le-te ne bodo nadomestile, neprekinjena veljavnost določb v zvezi s poročanjem o kakovosti zraka, dokler se ne bodo sprejeli novi izvedbeni ukrepi, in neprekinjena veljavnost obveznosti v zvezi s predhodno oceno kakovosti zraka, ki se zahteva v skladu z Direktivo 2004/107/ES.
🡻 2008/50 uvodna izjava 31
Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil
.
🡻 2008/50 uvodna izjava 32
Komisiji bi bilo treba podeliti pooblastila za spremembo prilog I do VI, prilog VIII do X in Priloge XV. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.
🡻 2008/50 uvodna izjava 33 (prilagojeno)
Klavzula o prenosu od držav članic zahteva, da pravočasno poskrbijo za meritve v neizpostavljenem mestnem okolju za namen opredelitve kazalnika povprečne izpostavljenosti, da se tako zagotovi izpolnitev zahtev v zvezi z oceno ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni in izračunom kazalnika povprečne izpostavljenosti –
🡻 2008/50
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
🡻 2004/107
Člen 1
Cilji
Cilji te direktive so:
(a)
določiti ciljno vrednost koncentracije arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena v zunanjem zraku, v izogib, za preprečitev ali zmanjšanje škodljivih učinkov arzena, kadmija, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov na zdravje ljudi in okolje kot celoto;
(b)
zagotoviti, z vidika arzena, kadmija, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov, ohranjanje kakovosti zunanjega zraka, kjer je ta dobra, v drugih primerih pa njeno izboljšanje;
(c)
določiti skupne metode in merila za ocenjevanje koncentracij arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku, kakor tudi za usedanje arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov;
(d)
zagotoviti, da se o koncentracijah arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku, kakor tudi o usedanju arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov pridobijo ustrezne informacije ter da so te dostopne javnosti.
⇩ novo
Člen 1
Cilji
1.Ta direktiva določa cilj ničelnega onesnaževanja za kakovost zraka, tako da se bo v Uniji kakovost zraka postopoma izboljšala in dosegla ravni, ki ne veljajo več za škodljive za zdravje ljudi in naravne ekosisteme, kot so opredeljene na podlagi znanstvenih dokazov, in tako prispeva k dosegi okolja brez strupov najpozneje do leta 2050.
2.Ta direktiva določa vmesne mejne vrednosti, ciljne vrednosti, obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti, cilje glede povprečne stopnje izpostavljenosti, kritične ravni, opozorilne vrednosti, alarmne vrednosti in dolgoročne cilje (v nadaljnjem besedilu: standardi kakovosti zraka), ki jih je treba izpolniti do leta 2030 in nato redno pregledovati v skladu s členom 3.
3.Poleg tega ta direktiva prispeva k doseganju: ciljev Unije v zvezi z zmanjšanjem onesnaževanja, biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi v skladu z osmim okoljskim akcijskim programom iz Sklepa (EU) 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
Člen 2
⌦ Predmet urejanja ⌫
Ta direktiva določa ⌦ naslednje ⌫ ukrepe, katerih namen je:
1.⌦ ukrepe za ⌫ opredelitev in določitev ciljev glede kakovosti zunanjega zraka, da bi se izognili škodljivim učinkom na zdravje ljudi in okolje kot celoto, jih preprečili ali zmanjšali;
2.⌦ ukrepe, ki določajo skupne metode in merila za oceno ⌫ ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka v državah članicah na podlagi skupnih metod in meril;
3.⇨ ukrepe za spremljanje ⇦ pridobivanje podatkov o dolgoročnih gibanj kakovosti zunanjega zraka, ki bi bili v pomoč pri zmanjševanju onesnaževanja zraka in motečih vplivov ter podlaga za spremljanje dolgoročnih gibanj in izboljšanj, ki so posledica ⇨ vplivov ⇦ nacionalnih ukrepov in ukrepov ⌦ Unije in nacionalnih ukrepov ⌫ Skupnosti ⇨ na kakovost zunanjega zraka ⇦ ;
4.⌦ ukrepe za ⌫ zagotavljanje, da so taki podatki o kakovosti zunanjega zraka na voljo javnosti;
5.⌦ ukrepe za ⌫ ohranjanje kakovosti zunanjega zraka, kjer je ta dobra, in njeno zboljšanje v drugih primerih;
6.⌦ ukrepe za ⌫ spodbujanje večjega sodelovanja med državami članicami pri zmanjševanju onesnaževanja zraka.
⇩ novo
Člen 3
Redni pregledi
1.
Komisija do 31. decembra 2028 in nato vsakih pet let ter pogosteje, če nova pomembna znanstvena dognanja pokažejo, da je to potrebno, pregleda znanstvene dokaze o onesnaževalih zraka in njihovih učinkih na zdravje ljudi in okolje, ki so pomembni za doseganje cilja iz člena 1, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo z glavnimi ugotovitvami.
2.
S pregledom se oceni, ali so veljavni standardi kakovosti zraka še vedno primerni za doseganje cilja izogibanja škodljivim učinkom na zdravje ljudi in okolje ter njihovega preprečevanja ali zmanjševanja in ali bi bilo treba zajeti dodatna onesnaževala zraka.
Da bi dosegli cilje iz člena 1, se pri pregledu oceni, ali je treba to direktivo revidirati, da se zagotovi uskladitev s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) o kakovosti zraka in najnovejšimi znanstvenimi informacijami.
Za namene pregleda Komisija med drugim upošteva naslednje:
(a)najnovejše znanstvene informacije SZO in drugih zadevnih organizacij,
(b)tehnološki razvoj, ki vpliva na kakovost zraka in njeno oceno,
(c)razmere v zvezi s kakovostjo zraka ter s tem povezane vplive na zdravje ljudi in okolje v državah članicah,
(d)napredek pri izvajanju nacionalnih ukrepov in ukrepov Unije za zmanjšanje onesnaževal in izboljšanje kakovosti zraka.
3.
Pri izvajanju pregleda Komisiji pomaga Evropska agencija za okolje.
4.
Kadar Komisija na podlagi pregleda meni, da je to primerno, predloži predlog za revizijo standardov kakovosti zraka ali za vključitev drugih onesnaževal zraka.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
Člen 42
Opredelitev pojmov
V tej direktivi ⌦ se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov ⌫:
(1)„zunanji zrak“ pomeni zrak v troposferi, razen na delovnih mestih, kakor so opredeljena v ⌦ členu 2 ⌫ Direktivei ⌦ Sveta ⌫ 89/654/EGS
, kjer se uporabljajo določbe v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu ter do katerih javnost nima rednega dostopa;
(2)„onesnaževalo“ pomeni katero koli snov, ki je prisotna v zunanjem zraku in za katero je verjetno, da ima škodljive učinke na zdravje ljudi in/ali na okolje kot celoto;
(3)„raven“ pomeni koncentracijo onesnaževala v zunanjem zraku ali njegovo usedlino na površinah v danem času;
🡻 2004/107 (prilagojeno)
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej direktivi se z izjemo opredelitve „ciljne vrednosti“ uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Direktive 96/62/ES.
Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:
(a) „ciljna vrednost“ : pomeni koncentracijo v zunanjem zraku, določeno z namenom izogibanja, preprečevanja ali zmanjševanja škodljivih učinkov na zdravje ljudi in na okolje kot celoto, ki jo je treba doseči, kjer je to mogoče, v danem obdobju;
(4)(b) „skupno ali celotno usedanje“: pomeni celotno maso onesnaževal, ki so prešla iz ozračja na površino ⌦ , kot na primer na ⌫ (npr. prst, rastlinje, vodo, stavbe, itd. na danemo območjue v danem času;
🡻 2008/50
(5)18.„PM10“ pomeni delce, ki preidejo skozi dovod, kakor je opredeljen v referenčni metodi za vzorčenje in merjenje PM10, EN 12341, s 50-odstotno učinkovitostjo za odstranjevanje delcev z aerodinamskim premerom nad 10 μm;
(6)19.„PM2,5“ pomeni delce, ki preidejo skozi dovod, kakor je opredeljen v referenčni metodi za vzorčenje in merjenje PM2,5, EN 14907, s 50-odstotno učinkovitostjo za odstranjevanje delcev z aerodinamskim premerom nad 2,5 μm;
(7)24.„dušikovi oksidi“ pomenijo vsoto mešalnega prostorninskega razmerja (ppbv) dušikovega monoksida (dušikovega oksida) in dušikovega dioksida, izraženo z enotami masne koncentracije dušikovega dioksida (μg/m3);
🡻 2004/107 (prilagojeno)
(c)„zgornji ocenjevalni prag“ : pomeni raven, opredeljeno v Prilogi II, pod katero se za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka v skladu s členom 6(3) Direktive 96/62/ES lahko uporablja kombinacija meritev in modeliranja;
(d)„spodnji ocenjevalni prag“ : pomeni raven, opredeljeno v Prilogi II, pod katero je za oceno kakovosti zraka v skladu s členom 6(4) Direktive 96/62/ES možno uporabljati zgolj modeliranje in objektivne oblike ocenjevanja;
(e)„meritve na stalnem merilnem mestu“ : pomenijo meritve na stalnih lokacijah, bodisi neprekinjeno ali z naključnim vzorčenjem v skladu s členom 6(5) Direktive 96/62/ES;
(8)(f)„arzen“, „kadmij“, „nikelj“ in „benzo(a)piren“: pomenijo skupno vsebnost teh elementov in sestavin v frakciji PM10;
(g) „PM10“: pomeni trdne delce, ki preidejo skozi dovod, kakor je opredeljen v EN 12341, s 50 % učinkovitostjo za odstranjevanje delcev z aerodinamičnim premerom 10 μm;
(9)(h)„policiklični aromatski ogljikovodiki“: pomenijo tiste organske spojine, ki jih sestavljata najmanj dva povezana aromatska obroča, ki sta v celoti iz ogljika in vodika;
(10)(i)„skupno plinasto živo srebro“: pomeni hlape elementarnega živega srebra (Hg0) in reaktivno plinasto živo srebro, to je vrsto živega srebra, topno v vodi, z zadostnim tlakom hlapov za obstoj v plinastem stanju;.
🡻 2008/50
(11)27.„hlapne organske spojine“ (HOS) pomenijo vse organske spojine iz antropogenih in biogenih virov razen metana, ki ob prisotnosti sončne svetlobe pri reakciji z dušikovimi oksidi tvorijo fotokemične oksidante;
(12)28.„predhodne snovi ozona“ pomenijo snovi, ki prispevajo k nastajanju prizemnega ozona;, nekatere izmed njih pa so naštete v Prilogi X.
⇩ novo
(13)„črni ogljik“ pomeni ekvivalent črnega ogljika, pridobljen z optičnimi metodami;
(14)„ultrafini delci“ pomenijo koncentracije števila delcev v cm³ za razpon velikosti s spodnjo mejo ≤ 10 nm in za velikostni razpon brez omejitev zgornje meje;
🡻 2008/50
⇨ novo
(15)16.„območje“ pomeni del ozemlja države članice, ki ga razmeji sama zaradi ocenjevanja in upravljanja kakovosti zraka;
(16)17.„aglomeracija“ pomeni območje, ki predstavlja somestje z več kot 250 000 prebivalci ali, kadar je prebivalcev 250 000 ali manj, z dano gostoto prebivalstva na km2, ki jo določijo države članice;
(17)4.„ocenjevanje“ pomeni katero koli metodo, uporabljeno za merjenje, izračunavanje, napovedovanje ali ocenjevanje ravni;
(18)12.„zgornji ocenjevalni prag“ pomeni raven, pod katero se ⇨ ki določa zahtevano ureditev ocenjevanja ⇦ za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka lahko uporabi kombinacija meritev na stalnem merilnem mestu ter tehnik modeliranja in/ali indikativnih meritev;
13.
„spodnji ocenjevalni prag“ pomeni raven, pod katero se za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka lahko uporabijo le tehnike modeliranja ali objektivne ocene;
(19)25.„meritve na stalnem merilnem mestu“ pomenijo meritve na ⇨ vzorčevalnih mestih ⇦ stalnih merilnih mestih, ki se izvajajo neprekinjeno ali z naključnim vzorčenjem ⇨ na istih lokacijah vsaj eno koledarsko leto ⇦, za določitev ravni v skladu z ustreznimi cilji za kakovost podatkov;
(20)26.„indikativne meritve“ pomenijo meritve, ki izpolnjujejo manj stroge cilje kakovosti podatkov od tistih, ki veljajo za meritve na stalnem merilnem mestu;
⇩ novo
(21)„objektivna ocena“ pomeni metodo ocenjevanja za pridobitev kvantitativnih ali kvalitativnih informacij o koncentraciji ali ravni usedanja onesnaževala s strokovno presojo, ki lahko vključuje uporabo statističnih orodij, daljinskega zaznavanja in senzorjev in situ;
(22)„prostorska reprezentativnost“ pomeni pristop ocenjevanja, pri katerem so metrike kakovosti zraka, opažene na vzorčevalnih mestih, reprezentativne za izrecno razmejeno geografsko območje, v kolikor se metrike kakovosti zraka na tem območju ne razlikujejo od metrik, opaženih na vzorčevalnem mestu, za več kot vnaprej določeno tolerančno raven;
🡻 2008/50
(23)23. „mesta v neizpostavljenem mestnem okolju“ pomenijo mesta na mestnih območjih, na katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost splošnega mestnega prebivalstva;
⇩ novo
(24)„mesta v neizpostavljenem podeželskem okolju“ pomenijo mesta na podeželskih območjih z majhno gostoto prebivalstva, na katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost splošnega podeželskega prebivalstva;
(25)„kombinirano mesto spremljanja“ pomeni postajo za spremljanje v neizpostavljenem mestnem okolju ali neizpostavljenem podeželskem okolju, ki združuje več vzorčevalnih mest za zbiranje dolgoročnih podatkov o več onesnaževalih;
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
(26)5.„mejna vrednost“ pomeni raven, ⌦ ki se ne sme preseči in ki je ⌫ določenao na podlagi znanstvenih spoznanj, ter katere cilj je izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi in/ ali okolje kot celoto, jih preprečiti ali zmanjšati, in ki jo je v določenem roku treba doseči, ko pa se ta doseže, se ne sme preseči;
(27)9.„ciljna vrednost ⇨ za ozon ⇦ “ pomeni raven, določeno ⇨ na podlagi znanstvenih spoznanj, ⇦ s ciljem izogniti se škodljivim učinkom ⇨ ozona ⇦ na zdravje ljudi in/ali okolje kot celoto, jih preprečiti ali zmanjšati, in ki jo je treba, kadar je to mogoče, ⌦ izpolniti ⌫ doseči v določenem času;
(28)20.„kazalnik povprečne izpostavljenosti“ pomeni povprečno raven, določeno na podlagi meritev na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju na vsem po vsej ozemlju države članice ⇨ teritorialni enoti na ravni NUTS 1, kot je opisana v Uredbi (ES) št. 1059/2003, ali, če v zadevni teritorialni enoti ni nobenega mestnega območja, v neizpostavljenem podeželskem okolju ⇦, in odraža izpostavljenost prebivalstva. , Uuporablja pa se za izračun ciljnega ⇨ preverjanje, ali sta bila za zadevno teritorialno enoto izpolnjena obveznost ⇦ zmanjšanja ⇨ povprečne ⇦ izpostavljenosti na nacionalni ravni in ⇨ cilj glede povprečne ⇦ obveznosti glede stopnje izpostavljenosti;
(29)22.„ciljno ⇨ obveznost ⇦ zmanjšanjea ⇨ povprečne ⇦ izpostavljenosti na nacionalni ravni“ pomeni odstotek znižanja povprečne izpostavljenosti prebivalstva ⇨ , izražene kot kazalnik povprečne izpostavljenosti teritorialne enote na ravni NUTS 1, kot je opisana v Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ⇦ države članice, določenega za referenčno leto, s ciljem zmanjšanja škodljivih učinkov na zdravje ljudi, ki ga je treba doseči, kadar je to mogoče, v določenem obdobju;
(30)21.„obveznost ⇨ cilja ⇦ glede ⇨ povprečne ⇦ stopnje izpostavljenosti“ pomeni raven, določeno na osnovi kazalnika povprečne izpostavljenosti ⌦ , ki jo je treba doseči ⌫ zaradi z namenom zmanjšanja škodljivih učinkov na zdravje ljudi, ki jo je treba v danem obdobju doseči;
(31)6.„kritična vrednost“ pomeni raven, določeno na podlagi znanstvenih spoznanj, katere preseganje ima lahko za posledico neposredne škodljive učinke na nekatere receptorje, kakor so drevesa, druge rastline ali naravni ekosistemi, vendar ne na človeka;
(32)11.„opozorilna vrednost“ pomeni raven, katere preseganje pomeni tveganje za zdravje ljudi zaradi kratkotrajne izpostavljenosti posebno občutljivega dela prebivalstva ⌦ in ranljivih skupin ⌫ inter pri kateri so potrebne takojšnje in ustrezne informacije;
(33)10.„alarmna vrednost“ pomeni raven, katere preseganje pomeni tveganje za zdravje ljudi že zaradi kratkotrajne izpostavljenosti celotnega prebivalstva in pri kateri morajo države članice nemudoma ukrepati;
7.
„sprejemljivo preseganje“ pomeni odstotek mejne vrednosti, za katerega se ta vrednost lahko preseže pod pogoji iz te direktive;
(34)14.„dolgoročni cilj“ pomeni raven, ki jo je treba doseči dolgoročno, razen kadar ni dosegljiva s sorazmernimi ukrepi, da bi se zagotovilo učinkovito varovanje zdravja ljudi in varstvo okolja;
(35)15.„delež iz naravnih virov“ pomeni emisije onesnaževal, ki jih niti neposredno niti posredno ne povzroča človeška dejavnost, vključno z naravnimi dogodki, kot so vulkanski izbruhi, seizmične dejavnosti, geotermalne dejavnosti, požari v divjini, pojavi močnega vetra, morski pršec ali atmosferske resuspenzije ali prenos naravnih delcev iz sušnih regij;
(36)8.„načrti za kakovost zraka“ pomenijo načrte, ki določajo ukrepe za doseganje ⌦ izpolnjevanje ⌫ mejnih vrednosti, ali ciljnih vrednosti ⇨ za ozon ⇦ ⇨ ali obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti ⇦;
⇩ novo
(37)„kratkoročni akcijski načrti“ pomenijo načrte, ki določajo izredne ukrepe, ki jih je treba kratkoročno sprejeti za zmanjšanje neposrednega tveganja ali trajanja preseganja alarmnih vrednosti;
(38) „zadevna javnost“ pomeni javnost, na katero vpliva ali je verjetno, da bo vplivalo, preseganje standardov kakovosti zraka ali ki ima interes pri postopkih odločanja v zvezi z izvajanjem obveznosti iz te direktive, vključno z nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varovanje zdravja ljudi ali okolja in izpolnjujejo vse zahteve nacionalne zakonodaje;
(39)„občutljivo prebivalstvo in ranljive skupine“ pomeni tiste skupine prebivalstva, ki so bolj ranljive zaradi izpostavljenosti onesnaženosti zraka kot povprečno prebivalstvo, ker imajo večjo občutljivost ali nižji prag učinkov na zdravje ali imajo zmanjšano zmožnost, da se zaščitijo.
🡻 2008/50
Člen 53
Odgovornosti
Države članice na ustreznih ravneh določijo pristojne organe in telesa, ki so odgovorni za:
(a)ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka;
(b)odobritev merilnih sistemov (metod, opreme, mrež, laboratorijev);
(c)zagotavljanje natančnosti meritev;
⇩ novo
(d) zagotavljanje točnosti aplikacij za modeliranje;
🡻 2008/50 (prilagojeno)
(ed)analizo metod ocenjevanja;
(fe)usklajevanje programov zagotavljanja kakovosti na svojem ozemlju, kadar jih za vso Skupnost ⌦ Unijo ⌫ organizira Komisija;
(gf)sodelovanje z drugimi državami članicami in Komisijo;.
⇩ novo
(h)oblikovanje načrtov za kakovost zraka;
(i)oblikovanje kratkoročnih akcijskih načrtov.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
Kadar je to ustrezno, pristojni organi in telesa ravnajo v skladu z oddelkom C Priloge I.
Člen 64
Določitev območij in aglomeracij
Države članice določijo območja in aglomeracije na vsem svojem ozemlju ⇨ , vključno kadar je to potrebno za namene ocenjevanja in upravljanja kakovosti zraka na ravni aglomeracij ⇦ . Ocenjevanje in upravljanje kakovosti zraka se izvaja na vseh območjih in v vseh aglomeracijah.
POGLAVJE II
OCENJEVANJE KAKOVOSTI ⌦ IN STOPENJ USEDANJA ⌫ V ZUNANJEGAM ZRAKAU
ODDELEK 1
Ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka glede na žveplov dioksid, dušikov dioksid in dušikove okside, delce, svinec, benzen ter ogljikov monoksid
Člen 75
Ureditev ocenjevanja
1.
V zvezi z žveplovim dioksidom, dušikovim dioksidom in dušikovimi oksidi, z delci (PM10 in PM2,5), svincem, z benzenom, ter ogljikovim monoksidom ⌦ , arzenom, kadmijem, nikljem, benzo(a)pirenom in ozonom v zunanjem zraku ⌫ se uporabljajota zgornji in spodnji ocenjevalni pragi, kakor sosta opredeljenia v oddelku APrilogie II.
Vsako območje in aglomeracija se razvrsti glede na navedenea ocenjevalnea pragea.
2.
⌦ Države članice pregledajo ⌫ rRazvrstitev iz odstavka 1 se pregleda vsaj vsakih pet let v skladu s postopkom iz ⌦ tega odstavka ⌫ oddelka B Priloge II. Vendar se razvrstitev pregleda bolj pogosto, kadar se bistveno spremenijo dejavnosti, ki so pomembne za povzročajo emisije onesnaževal zraka in spreminjajo koncentracije žveplovega dioksida, dušikovega dioksida ⌦ in ⌫ ali – kadar je to pomembno – dušikovih oksidov, delcev (PM10, PM2,5), svinca, benzena, ali ogljikovega monoksida ⌦ , arzena, kadmija, niklja, benzo(a)pirena ali ozona ⌫ v zunanjem zraku.
B. Določanje preseganj zgornjega in spodnjega ocenjevalnega pragu
Preseganja zgornjega in spodnjega ocenjevalnihega pragova je treba določiti na podlagi koncentracij v preteklih petih letih, kadar je na voljo dovolj podatkov. Šteje se, da je ocenjevalni prag presežen, kadar je bil presežen vsaj v treh posameznih letih iz obdobja preteklih petih let.
Kadar ⌦ je obdobje, za katerega so podatki ⌫ so na voljopodatki iz obdobja, krajšega od petih let, lahko države članice združijo kratkotrajne merilne kampanje v enem letu in na mestih, ki so verjetno značilna za najvišje ravni onesnaženosti, z rezultati, pridobljenimi na podlagi podatkov iz popisov emisij in modeliranja, za določitev preseganja zgornjega in spodnjega ocenjevalnihega pragova.
Člen 86
Merila ocenjevanja
1.
Države članice izvajajo ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka v zvezi z onesnaževali iz člena 75 na vseh svojih območjih in v vseh aglomeracijah, v skladu z merili, opredeljenimi v odstavkih 2, 3 in 4 ⇨ do 6 ⇦ tega člena, ter v skladu szmerili, določenimi v Prilogoi IVIII.
2.
Na vseh območjih in v aglomeracijah, kjer raven onesnaževal iz odstavka 1 presega zgornji ocenjevalni prag, določen za navedena onesnaževala, se uporabijo meritve kakovosti zunanjega zraka na stalnem merilnem mestu. Za pridobitev ustreznih podatkov o prostorski razporeditvi kakovosti zunanjega ⇨ onesnaževal ⇦ zraka se lahko navedene meritve na stalnem merilnem mestu dopolnijo zs tehnikami ⇨ aplikacijami za ⇦ modeliranjea in/ali z indikativnimi meritvami.
3.
Na vseh območjih in v aglomeracijah, kjer jeraven onesnaževal iz odstavka 1 pod zgornjim ocenjevalnim pragom ⇨ presega mejno vrednost ⇦, določenimo za navedena onesnaževala ⇨ v tabeli 1 oddelka 1 Priloge I, ali ciljno vrednost za ozon, določeno v oddelku 2 Priloge I ⇦, se za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka ⇨ poleg meritev na stalnem merilnem mestu ⇦ uporabijo kombinacija meritev na stalnem merilnem mestu ter tehnik ⇨ aplikacije za ⇦ modeliranjae in/ali indikativnih meritev.
⇩ novo
Navedene aplikacije za modeliranje zagotavljajo tudi informacije o prostorski porazdelitvi onesnaževal in prostorski reprezentativnosti meritev na stalnem merilnem mestu.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
4.
Na vseh območjih in v aglomeracijah, kjer je raven onesnaževal iz odstavka 1 pod spodnjim ocenjevalnim pragom, določenim za navedena onesnaževala, za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka zadostujejo tehnike ⇨ aplikacije za ⇦ modeliranjae, ⇨ indikativne meritve, ⇦ ali tehnike objektivne ocene ali ⇨ kombinacija vseh naštetih ⇦ obe hkrati.
⇩ novo
5. Če modeliranje pokaže preseganje katere koli mejne vrednosti ali ciljne vrednosti za ozon na delu območja, ki ni zajet z meritvami na stalnem merilnem mestu, se vsaj eno koledarsko leto po evidentiranju preseganja uporabljajo dodatne meritve na stalnem merilnem mestu ali indikativne meritve, da se oceni raven koncentracije zadevnega onesnaževala.
🡻 2004/107
⇨ novo
Člen 4
Ocenjevanje koncentracij in stopenj usedanja v zunanjem zraku
1.
Kakovost zunanjega zraka se glede na arzen, kadmij, nikelj in benzo(a)piren ocenjuje na celotnem ozemlju držav članic.
2.
V skladu z merili iz odstavka 7 so meritve obvezne na naslednjih območjih:
(a)
območja in strnjena naselja, v katerih so ravni med zgornjim in spodnjim ocenjevalnim pragom; in
(b)
druga območja in strnjena naselja, kjer ravni presegajo zgornji ocenjevalni prag.
Za pridobitev ustreznih informacij o kakovosti zunanjega zraka se lahko predvidene meritve dopolnijo z modeliranjem.
3.
Kombinacija meritev, vključno z indikativnimi meritvami, kakor je določeno v oddelku I Priloge IV, in modeliranjem, se lahko uporabi za oceno kakovosti zunanjega zraka, če so ravni v območjih in strnjenih naseljih v reprezentativnem obdobju med zgornjim in spodnjim ocenjevalnim pragom, v skladu z oddelkom II Priloge II.
4.
V območjih in strnjenih naseljih, kjer so ravni pod spodnjim ocenjevalnim pragom, določenim v skladu z oddelkom II Priloge II, je za ocenjevalne ravni mogoča zgolj uporaba modeliranja ali objektivnih ocenjevalnih metod.
5.
Kjer je potrebno onesnaževala meriti, se meritve opravijo na stalnih lokacijah, bodisi neprekinjeno bodisi z naključnim vzorčenjem. Število meritev mora biti dovolj veliko, da omogoča določitev ravni.
6.
Zgornji in spodnji ocenjevalni prag za arzen, kadmij, nikelj in benz(o)piren v zunanjem zraku sta določena v oddelku I Priloge II. Razvrstitev vsakega območja ali strnjenega naselja za namen tega člena se preveri vsakih pet let v skladu s postopkom iz oddelka II Priloge II. V primeru znatnih sprememb dejavnosti, pomembnih za koncentracije arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena v zunanjem zraku, se razvrstitev preveri prej.
7.
Merila za določitev vzorčevalnih mest za meritve arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena v zunanjem zraku z namenom oceniti skladnost s ciljnimi vrednostmi so navedena v oddelkih I in II Priloge III. Najmanjše število vzorčevalnih mest za meritve koncentracij vsakega onesnaževala na stalnem merilnem mestu je določeno v oddelku IV Priloge III in te so postavljene v vsakem območju ali strnjenem naselju, kjer se zahtevajo meritve, če so meritve na stalnem merilnem mestu edini vir podatkov o koncentraciji v njih.
68.
Za oceno vsebnosti benzo(a)pirena v zunanjem zraku vsaka država članica spremlja druge pomembne policiklične aromatske ogljikovodike na omejenem številu merilnih ⇨ vzorčevalnih ⇦ mest. Mednje so vključeni vsaj: benzo(a)antracen, benzo(b)fluoranten, benzo(j)fluoranten, benzo(k)fluoranten, indeno(1,2,3-cd)piren in dibenzo(a,h)antracen. Merilna ⇨ Vzorčevalna ⇦ mesta za te policiklične aromatske ogljikovodike so enaka kot vzorčevalna mesta za benzo(a)piren, izberejo pa se na način, da je mogoče prepoznati geografske spremembe in dolgoročne trende. Uporabljajo se oddelki I, II in III Priloge III.
⇩ novo
7. Poleg spremljanja, ki se zahteva v skladu s členom 10, države članice po potrebi spremljajo ravni ultrafinih delcev v skladu s točko D Priloge III in oddelkom 3 Priloge VII.
🡻 2008/50
5.
Poleg ocenjevanja iz odstavkov 2, 3 in 4 se opravijo meritve na mestih v neizpostavljenem podeželskem okolju, oddaljenih od pomembnih virov onesnaževanja zraka zato, da se zagotovijo vsaj podatki o celotnih masnih koncentracijah in koncentracijah kemijskih sestav drobnih delcev (PM2,5) na podlagi letnega povprečja; meritve se opravijo v skladu z naslednjimi merili:
(a)eno vzorčevalno mesto se postavi na vsakih 100 000 km2;
(b)za dosego potrebne prostorske ločljivosti postavi vsaka država članica vsaj eno merilno postajo ali pa lahko na podlagi sporazuma s sosednjo državo članico postavi eno ali več skupnih merilnih postaj, ki zajemajo zadevna sosednja območja;
(c)kadar je to ustrezno, se spremljanje uskladi s strategijo spremljanja in merilnim programom iz Programa sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi (EMEP);
(d)oddelka A in C Priloge I se uporabljata v zvezi s cilji kakovosti podatkov za meritve masne koncentracije delcev, Priloga IV pa se uporablja v celoti.
Države članice Komisijo tudi obvestijo o merilnih metodah, uporabljenih za merjenje kemijske sestave drobnih delcev (PM2,5).
🡻 219/2009 čl. 1 in Priloga 3.8 (prilagojeno)
9. Ne glede na raven koncentracij je za indikativno merjenje arzena, kadmija, niklja, skupnega plinastega živega srebra, benzo(a)pirena in drugih policikličnih aromatskih ogljikovodikov iz odstavka 8 v zunanjem zraku in skupnega usedanja arzena, kadmija, živega srebra, niklja, benzo(a)pirena in drugih policikličnih aromatskih ogljikovodikov iz odstavka 8 postavljeno eno vzorčevalno mesto za meritve ozadja na vsakih 100 000 km2. Vsaka država članica postavi vsaj eno merilno postajo. Vendar lahko države članice sporazumno in v skladu s smernicami, določenimi skladno z regulativnim postopkom iz člena 6(2), postavijo eno ali več skupnih merilnih postaj, ki pokrivajo sosednja območja in sosednje države članice, da dosežejo potrebno prostorsko pokritost. Prav tako je priporočljivo merjenje trdnega in plinastega dvovalentnega živega srebra. Kjer je to primerno, je treba spremljanje uskladiti s strategijo spremljanja in meritvenim programom EMEP (Program sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi). Vzorčevalna mesta za ta onesnaževala se izberejo na način, da je mogoče prepoznati geografsko spreminjanje in dolgoročne trende. Uporabljajo se oddelki I, II in III Priloge III.
🡻 2004/107
⇨ novo
8.10.
Pri ocenjevanju regionalnih vzorcev vpliva na ekosistem ⇨ , vključno v okviru spremljanja, ki se izvaja v skladu z Direktivo (EU) 2016/2284, ⇦ lahko pride v poštev uporaba bio kazalcev.
11.
Za območja in strnjena naselja, v katerih informacije iz stalnih merilnih postaj dopolnjujejo informacije iz drugih virov, kakršni so popisi emisij, indikativne metode meritev in modeliranje kakovosti zraka, sta število stalnih merilnih postaj, ki se postavijo, in prostorska resolucija drugih metod, zadostni za določitev koncentracij zračnih onesnaževal v skladu z oddelkom I Priloge III in oddelkom I Priloge IV.
12.
Cilji kakovosti podatkov so določeni v oddelku I Priloge IV. Kadar se za ocenjevanje uporabljajo modeli kakovosti zraka, se uporablja oddelek II Priloge IV.
13.
Referenčne metode za vzorčenje in analizo arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku so določene v oddelkih I, II in III Priloge V. Oddelek IV Priloge V določa referenčne metode za merjenje celotnega usedanja arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov, oddelek V Priloge V pa se nanaša na referenčno modeliranje kakovosti zraka, če so te metode na razpolago.
14.
Datum, do katerega države članice obvestijo Komisijo o metodah, ki so jih uporabile za preliminarno ocenjevanje kakovosti zraka v skladu s členom 11(1)(d) Direktive 96/62/ES, je datum iz člena 10 te direktive.
🡻 219/2009 čl. 1 in Priloga 3.8
15.
Spremembe, potrebne za prilagoditev določb tega člena in oddelka II Priloge II ter prilog III, IV in V znanstvenemu in tehničnemu napredku, sprejme Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 6(3). Vendar se s tem ne smejo niti neposredno niti posredno spremeniti ciljne vrednosti.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
Člen 97
Vzorčevalna mesta
1.
Umestitev vzorčevalnih mest za merjenje žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev (PM10, PM2,5), svinca, benzena, ter ogljikovega monoksida ⌦ , arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena ⌫ v zunanjem zraku se določi v skladu sz merili iz Prilogoe IVIII.
⌦ Umestitev vzorčevalnih mest za merjenje ozona se določi v skladu s Prilogo IV. ⌫
2.
Na vsakem območju ali v aglomeraciji, kjer ⇨ raven onesnaževal presega ocenjevalni prag iz Priloge II, ⇦ so meritve na stalnem merilnem mestu edini vir podatkov za ocenjevanje kakovosti zraka, število vzorčevalnih mest za vsako ustrezno onesnaževalo ni manjše od najmanjšega števila vzorčevalnih mest, določenega v oddelku A tabelah 3 in 4 pod točkama A in C Priloge IIIV.
3.
Vendar,Zza območja in aglomeracije, ⇨ na katerih raven onesnaževal presega ustrezne ocenjevalne prage iz Priloge II, ne pa tudi ustreznih mejnih vrednosti iz tabele 1 oddelka 1 Priloge I, ciljnih vrednosti za ozon iz oddelka 2 Priloge I ali kritičnih vrednosti iz oddelka 3 Priloge I ⇦ znotraj katerih se podatki iz vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu dopolnjujejo s podatki iz modeliranja in/ali indikativnih meritev, se lahko skupno ⇨ minimalno ⇦ število vzorčevalnih mest iz oddelka A Priloge V ⇨ skladno s točkama A in C Priloge III ⇦ zmanjša za največ 50 %, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
(a)dopolnilne metode ⇨ indikativne meritve in modeliranje ⇦ zagotavljajo zadostne podatke za ocenjevanje kakovosti zraka glede na mejne vrednosti ⇨ , ciljne vrednosti za ozon, kritične vrednosti, opozorilne vrednosti in ⇦ ali alarmne vrednosti, kotin tudi ustrezne podatke za obveščanje javnosti⇨ , poleg podatkov, pridobljenih s stalnih vzorčevalnih mest ⇦;
(b)število vzorčevalnih mest, ki jih je treba postaviti, in prostorska ločljivost drugih tehnik ⇨ indikativnih meritev in modeliranja ⇦ zadoščata za določitev koncentracije ustreznega onesnaževala, ki se določi v skladu s cilji kakovosti podatkov iz oddelka točk A in B Priloge VI, in omogočata, da so rezultati ocene v skladu z merili ⌦ zahtevami ⌫ iz točkeoddelka DB Priloge V; I
⇩ novo
(c) število indikativnih meritev je enako številu meritev na stalnem merilnem mestu, ki se nadomestijo, indikativne meritve pa trajajo najmanj 2 meseca na koledarsko leto;
(d) kar zadeva ozon, se dušikov dioksid meri na vseh preostalih vzorčevalnih mestih, kjer se meri ozon, razen na mestih v neizpostavljenem podeželskem okolju za ocenjevanje koncentracij ozona iz točke B Priloge IV.
4. Na ozemlju države članice se vzpostavi eno ali več vzorčevalnih mest, prilagojenih cilju spremljanja iz oddelka 2, točka A, Priloge VII, da se zagotovijo podatki o koncentracijah predhodnih snovi ozona iz točke B navedenega oddelka na mestih, določenih v skladu s točko C navedenega oddelka.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
5.4.
V skladu s Prilogo IVIII vsaka država članica zagotovi, da razporeditev in število vzorčevalnih mest, na katerih temelji kazalnik ⌦ , ki se uporabi za izračun kazalnikov ⌫ povprečne izpostavljenosti PM2,5 ⇨ in NO2, ⇦, zagotavlja, da se ustrezno upošteva izpostavljenost celotnega prebivalstva. Število vzorčevalnih mest ne sme biti manjše od tistega, določenega z uporabo točkeoddelka B Priloge IIIV.
6. Pri ocenjevanju kakovosti zraka glede na mejne vrednosti ⇨ in ciljne vrednosti za ozon ⇦ se upoštevajo rezultati ⇨ aplikacij za ⇦ modeliranjea in/ali indikativnihe meritevve.
⇩ novo
7.
Vzorčevalna mesta, na katerih so bila v preteklih treh letih zabeležena preseganja katere koli mejne vrednosti iz oddelka 1 Priloge I, se ne premestijo, razen če je premestitev potrebna zaradi posebnih okoliščin, vključno s prostorskim razvojem. Premestitev vzorčevalnih mest se izvede znotraj njihovega območja prostorske reprezentativnosti in temelji na rezultatih modeliranja.
🡻 2008/50
4.
Komisija spremlja uporabo meril za izbor mest vzorčenja v državah članicah, da olajša enotno uporabo teh meril v vsej Evropski uniji.
⇩ novo
Člen 10
Kombinirana mesta spremljanja
1.
Vsaka država članica vzpostavi vsaj eno kombinirano mesto spremljanja na 10 milijonov prebivalcev v neizpostavljenem mestnem okolju. Države članice z manj kot 10 milijoni prebivalcev vzpostavijo vsaj eno kombinirano mesto spremljanja v neizpostavljenem mestnem okolju.
Vsaka država članica vzpostavi vsaj eno kombinirano mesto spremljanja na 100 000 km2 v neizpostavljenem podeželskem okolju. Države članice, katerih ozemlje je manjše od 100 000 km2, vzpostavijo vsaj eno kombinirano mesto spremljanja v neizpostavljenem podeželskem okolju.
2.
Umestitev kombiniranih mest spremljanja v neizpostavljena mestna okolja in neizpostavljena podeželska okolja se določi v skladu s točko B Priloge IV.
3.
Vsa vzorčevalna mesta, ki izpolnjujejo zahteve iz točk B in C Priloge IV in so vzpostavljena na kombiniranih mestih spremljanja, se lahko upoštevajo za namene izpolnjevanja zahtev glede najmanjšega števila vzorčevalnih mest za ustrezna onesnaževala, kot je določeno v Prilogi III.
4.
Država članica lahko v dogovoru z eno ali več sosednjimi državami članicami vzpostavi eno ali več skupnih kombiniranih mest spremljanja, da bi izpolnila zahteve iz odstavka 1. To ne vpliva na obveznost vsake države članice, da vzpostavi vsaj eno kombinirano mesto spremljanja v neizpostavljenem mestnem okolju in vsaj eno v neizpostavljenem podeželskem okolju.
5.
Meritve na vseh kombiniranih mestih spremljanja v neizpostavljenem mestnem okolju vključujejo meritve na stalnem merilnem mestu ali indikativne meritve porazdelitve velikosti ultrafinih delcev in oksidativnega potenciala delcev.
6.
Meritve na vseh kombiniranih mestih spremljanja v neizpostavljenem mestnem okolju in neizpostavljenem podeželskem okolju vključujejo vsaj naslednje:
(a) meritve na stalnem merilnem mestu delcev (PM10 in PM2,5), dušikovega dioksida (NO2), ozona (O3), črnega ogljika, amoniaka (NH3) in ultrafinih delcev;
(b) meritve na stalnem merilnem mestu ali indikativne meritve drobnih delcev (PM2,5) za zagotavljanje vsaj informacij o njihovi celotni masni koncentraciji in njihovih koncentracijah kemijskih sestav na podlagi letnega povprečja v skladu z oddelkom 1 Priloge VII;
(c) meritve na stalnem merilnem mestu ali indikativne meritve arzena, kadmija, niklja, skupnega plinastega živega srebra, benzo(a)pirena in drugih policikličnih aromatskih ogljikovodikov iz člena 8(6) ter skupnega usedanja arzena, kadmija, živega srebra, niklja, benzo(a)pirena in drugih policikličnih aromatskih ogljikovodikov iz člena 8(6), ne glede na ravni koncentracij.
7. Meritve trdnega in plinastega dvovalentnega živega srebra se lahko izvajajo tudi na kombiniranih mestih spremljanja v neizpostavljenem mestnem okolju in neizpostavljenem podeželskem okolju.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
8.(c)
Kkadar je to ustrezno, se spremljanje uskladi s strategijo spremljanja in merilnim programom iz Programa sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi (EMEP); ⇨ , raziskovalno infrastrukturo aerosolov, oblakov in sledi plinov (ACTRIS) ter spremljanjem vplivov onesnaženosti zraka v skladu z Direktivo (EU) 2016/2284 ⇦ .
Člen 118
Referenčne merilne metode ⌦ in cilji kakovosti podatkov ⌫
1.
Države članice uporabljajo referenčne merilne metode in merila, opredeljene v oddelkih A in C točkah A in C Priloge VI.
2.
⌦ Vendar ⌫ se lahko uporabljajo dDruge merilne metode se lahko uporabljajo v skladu s pogoji iz točkoddelka B, C, D in E Priloge VI.
⇩ novo
2.
Podatki o kakovosti zraka izpolnjujejo cilje kakovosti podatkov iz Priloge V.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
ODDELEK 2
Ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka glede na ozon
Člen 9
Merila ocenjevanja
1.
Kadar koncentracije ozona na območjih in v aglomeracijah v zadnjih petih letih merjenja presežejo dolgoročne cilje iz oddelka C Priloge VII, se opravijo meritve na stalnem merilnem mestu.
2.
Kadar so na voljo podatki iz obdobja, krajšega od petih let, lahko države članice, da bi ugotovile, ali so bili v teh petih letih dolgoročni cilji iz odstavka 1 preseženi, združijo rezultate kratkotrajnih merilnih kampanj, opravljenih v času in na mestu, kjer je verjetno, da bodo ravni največje, z rezultati popisov emisij in modeliranja.
Člen 10
Vzorčevalna mesta
1.
Umestitev vzorčevalnih mest za merjenje ozona se določi v skladu z merili iz Priloge VIII.
2.
Na vsakem območju ali v aglomeraciji, kjer so meritve edini vir podatkov za ocenjevanje kakovosti zraka, število vzorčevalnih mest ne sme biti manjše od najmanjšega števila vzorčevalnih mest, določenega v oddelku A Priloge IX.
3.
Za območja in aglomeracije, znotraj katerih se podatki z vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu dopolnjujejo s podatki iz modeliranja in/ali indikativnih meritev, pa se lahko število vzorčevalnih mest iz oddelka A Priloge IX zmanjša, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a)
dopolnilne metode zagotavljajo zadostne podatke za ocenjevanje kakovosti zraka glede na ciljne vrednosti, dolgoročni cilj ter opozorilno in alarmno vrednost;
(b)
število vzorčevalnih mest, ki jih je treba postaviti, in prostorska ločljivost drugih tehnik zadoščata za določitev koncentracije ozona, ki se določi v skladu s cilji kakovosti podatkov iz oddelka A Priloge I, in omogočata, da so rezultati ocene v skladu z merili iz oddelka B Priloge I;
(c)
na vsakem območju ali v aglomeraciji je vsaj eno vzorčevalno mesto bodisi na dva milijona prebivalcev bodisi na 50000 km2, odvisno kateri kriterij vodi do večjega števila vzorčevalnih mest, vendar pa na enem območju ali v aglomeraciji ne sme biti manj kot eno vzorčevalno mesto;
(d)
dušikov dioksid se meri na preostalih vzorčevalnih mestih, razen na postajah v neizpostavljenem podeželskem okolju iz oddelka A Priloge VIII.
Pri ocenjevanju kakovosti zraka glede na ciljne vrednosti se upoštevajo rezultati modeliranja in/ali indikativne meritve.
5.
Na območjih in v aglomeracijah, kjer so bile koncentracije v vsakem od prejšnjih petih let merjenja pod dolgoročnimi cilji, se število vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu določi v skladu z oddelkom B Priloge IX.
6.
Vsaka država članica zagotovi na svojem ozemlju postavitev in delovanje vsaj enega vzorčevalnega mesta za zagotovitev podatkov o koncentracijah predhodnih snovi ozona iz Priloge X. Vsaka država članica izbere število in mesto postaj za merjenje predhodnih snovi ozona ob upoštevanju ciljev in metod iz Priloge X.
Člen 11
Referenčne merilne metode
1.
Države članice uporabljajo referenčne metode za merjenje ozona, opredeljene v točki 8 oddelka A Priloge VI. Druge merilne metode se lahko uporabljajo v skladu s pogoji iz oddelka B Priloge VI.
2.
Vsaka država članica obvesti Komisijo o metodah, ki jih uporablja za vzorčenje in merjenje HOS, kakor je navedeno v Prilogi X.
POGLAVJE III
UPRAVLJANJE KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA
Člen 12
Zahteve, kadar so ravni onesnaženosti nižje od mejnih vrednosti ⌦ , ciljne vrednosti za ozon in ciljev glede povprečne stopnje izpostavljenosti, vendar višje od ocenjevalnih pragov ⌫
1. Na območjih in v aglomeracijah, kjer so ravni žveplovega dioksida, dušikovega dioksida, ⌦ delcev ( ⌫ PM10 in PM2,5), svinca, benzena, in ogljikovega monoksida ⇨ , arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena ⇦ v zunanjem zraku pod mejnimi vrednostmi, določenimi v oddelku 1 Priloge Iprilogah XI in XIV, države članice vzdržujejo ravni teh onesnaževal pod mejnimi vrednostmi ter si prizadevajo za ohranjanje najboljše kakovosti zunanjega zraka, ki je skladna s trajnostnim razvojem.
Člen 18
Zahteve na območjih in v aglomeracijah, kadar koncentracije ozona dosežejo dolgoročne cilje
2. Na območjih in v aglomeracijah, kjer so ravnikoncentracije ozona ⇨ nižje od ciljne vrednosti za ozon ⇦ dosežejo dolgoročne cilje, države članice, če to omogočajo dejavniki, vključno z lastnostjo ozona, da se prenaša prek meja, in meteorološkimi pogoji, države članice ⇨ sprejmejo potrebne ukrepe za vzdrževanje navedenih ravni pod ciljno vrednostjo za ozon in si prizadevajo doseči dolgoročne cilje iz oddelka 2 Priloge I, pod pogojem, da nobeden od potrebnih ukrepov ne povzroča nesorazmernih stroškov. ⇦ na teh območjih in v aglomeracijah navedene ravni vzdržujejo pod dolgoročnimi cilji
⇩ novo
3. V teritorialnih enotah na ravni NUTS 1, kot so opisane v Uredbi (ES) št. 1059/2003, kjer so kazalniki povprečne izpostavljenosti za PM2,5 in NO2 pod ustrezno vrednostjo ciljev glede povprečne stopnje izpostavljenosti za navedena onesnaževala iz oddelka 5 Priloge I, države članice ohranijo ravni teh onesnaževal pod cilji glede povprečne stopnje izpostavljenosti.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
4. ter ⌦ Države članice ⌫ s sorazmernimi ukrepi ⇨ si prizadevajo doseči in ⇦ ohranjatijo najboljšo kakovost zunanjega zraka, ki je skladna s trajnostnim razvojem in z visoko ravennjo varstva okolja in varovanja zdravja ljudi ⇨ v skladu s smernicami o kakovosti zraka, ki jih je objavila SZO, ter pod ocenjevalnimi pragovi iz Priloge II ⇦ .
Člen 13
Mejne vrednosti ⌦ , ciljne vrednosti za ozon ⌫ in ⌦ obveznost zmanjšanja povprečne izpostavljenosti ⌫ alarmne vrednosti za varovanje zdravja ljudi
1.
Države članice zagotovijo, da po vseh njihovih območjih in aglomeracijah ravni žveplovega dioksida, ⇨ dušikovega dioksida, delcev (⇦PM10, ⇨ in PM2,5), ⇦ svinca, ⇨ benzena, ⇦ in ogljikovega monoksida ⇨ , arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena⇦ v zunanjem zraku ne presežejo mejne vrednosti iz oddelka 1 Priloge IXI.
Mejne vrednosti dušikovega dioksida in benzena, določene v Prilogi XI, ne smejo biti presežene po datumih, določenih v Prilogi XI.
Člen 17
Zahteve na območjih in v aglomeracijah, kadar koncentracije ozona presegajo ciljne vrednosti in dolgoročne cilje
2.1.. ⇨ Kar zadeva ozon, ⇦ dDržave članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki ne zahtevajo nesorazmernih stroškov, ⌦ in tako zagotovijo, ⌫ da zagotovijo ⌦ ravni po celotnem območju ne presegajo ⌫ doseganje ciljnihe vrednosti ⇨ za ozon ⇦ in dolgoročnih ciljev ⌦ iz oddelka 2, točka B, Priloge I ⌫ .
Člen 15
Ciljno zmanjšanje izpostavljenosti PM2,5 na nacionalni ravni za varovanje zdravja ljudi
31.
Države članice ⌦ zagotovijo, da ⌫ sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki ne zahtevajo nesorazmernih stroškov za zmanjšanje izpostavljenosti PM2,5, da se tako doseže ciljno ⇨ so obveznosti ⇦ zmanjšanjae ⇨ povprečne ⇦ izpostavljenosti ⇨ za PM2,5 in NO2 ⇦ na nacionalni ravni, določeneo v ⌦ oddelku 5, točka B, Priloge I, ⌫ oddelku B Priloge XIV ⇨ izpolnjene po njihovih celotnih teritorialnih enotah na ravni NUTS 1, kjer so preseženi cilji glede povprečne stopnje izpostavljenosti iz oddelka 5, točka C, Priloge I. ⇦ do tam navedenega leta.
4. Skladnost zSpoštovanje teh zahtev ⌦ odstavki 1, 2 in 3 ⌫ se ocenjuje v skladu s Prilogo IV Prilogo III.
5. Kazalnik ⌦ Kazalniki ⌫ povprečne izpostavljenosti PM2,5 se ocenijo v skladu z oddelkom 5, točka A, Priloge IXIV.
6. ⇨ Rok za dosego mejnih vrednosti ⇦ Sprejemljivo preseganjeiz tabele 1 oddelka 1 Priloge IXI se uporablja ⇨ se lahko odloži ⇦ v skladu s členom 1822(3) in členom 23(1).
⇩ novo
7.
Države članice, ki uvedejo strožje standarde kakovosti zraka v skladu s členom 193 PDEU, o njih uradno obvestijo Komisijo v treh mesecih po njihovem sprejetju. Takemu obvestilu se priloži razlaga postopka, kako so bili ti standardi kakovosti zraka določeni in kako so bile uporabljene znanstvene informacije.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
Člen 14
Kritične vrednosti ⌦ za varstvo rastlin in naravnih ekosistemov ⌫
1. Države članice zagotovijo skladnost s kritičnimi vrednostmi, določenimi v oddelku 3 Prilogei IXIII, kakor so ocenjene v skladu zs oddelkomtočko A Priloge IVIII.
2.
Kadar so meritve na stalnem merilnem mestu edini vir podatkov za ocenjevanje kakovosti zraka, število vzorčevalnih mest ne sme biti manjše od najmanjšega števila, določenega v oddelku C Priloge V. Kadar indikativne meritve ali modeliranje dopolnjujejo navedeni podatki, takrat se najmanjše število vzorčevalnih mest lahko zmanjša za največ 50 %, v kolikor se ocenjene koncentracije ustreznih onesnaževal lahko določijo v skladu s cilji kakovosti podatkov iz oddelka A Priloge I.
🡻 2004/107
Člen 3
Ciljne vrednosti
1.
Države članice brez povzročitve nesorazmernih stroškov, sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, od 31. decembra 2012, da koncentracije arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena, ki se uporablja kot pokazatelj za rakotvorno tveganje policikličnih aromatskih ogljikovodikov, v zunanjem zraku, kakor se ocenjujejo v skladu s členom 4, ne presegajo ciljnih vrednosti, določenih v Prilogi I.
2.
Države članice pripravijo seznam območij in strnjenih naselij, kjer je raven arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena pod njihovimi ciljnimi vrednostmi. Države članice na teh območjih in v strnjenih naseljih ohranijo ravni teh onesnaževal pod njihovimi ciljnimi vrednostmi in si, skladno s trajnostnim razvojem, prizadevajo za ohranjanje najboljše kakovosti zunanjega zraka.
3.
Države članice pripravijo seznam območij in strnjenih naselij, kjer so ciljne vrednosti iz Priloge I presežene.
Za ta območja in strnjena naselja države članice določijo površine, kjer prihaja do preseganja, ter vire, ki prispevajo k temu preseganju. Države članice morajo pokazati, da na zadevnih površinah, z namenom doseči ciljne vrednosti, izvajajo vse potrebne ukrepe, ki ne povzročajo nesorazmernih stroškov in so usmerjeni predvsem proti prevladujočim virom emisij. V primeru industrijskih obratov, ki jih ureja Direktiva 96/61/ES, to pomeni uporabo BAT, kakor je opredeljeno v členu 2(11) navedene direktive.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
Člen 16
Ciljna vrednost PM2,5 in mejna vrednost za varovanje zdravja ljudi
1.
Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki ne zahtevajo nesorazmernih stroškov, za zagotovitev, da koncentracije PM2,5 v zunanjem zraku ne presegajo ciljne vrednosti iz oddelka D Priloge XIV po datumu, ki je tam naveden.
2.
Države članice zagotovijo, da po vseh njihovih območjih in aglomeracijah koncentracije PM2,5 v zunanjem zraku ne presegajo mejne vrednosti iz oddelka E Priloge XIV po datumu, ki je tam naveden. Spoštovanje te zahteve se ocenjuje v skladu s Prilogo III.
3.
Sprejemljivo preseganje iz oddelka E Priloge XIV se uporablja v skladu s členom 23(1).
Člen 1519
Ukrepi, zahtevani ob preseganju opozorilne in ⌦ Preseganja ⌫ alarmne ⌦ali opozorilne ⌫ vrednosti
1.2. Alarmna vrednost za koncentracije žveplovega dioksida, in dušikovega dioksida ⇨ ter delcev (PM10 in PM2,5) ⇦ v zunanjem zraku je določena v oddelku 4, točka A, Priloge IXII.
⇩ novo
2. Alarmna in opozorilna vrednost za ozon sta določeni v oddelku 4, točka B, Priloge I.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
3. Kadar je presežena opozorilna vrednost, določena v Prilogi XII, ali katera koli tam navedena alarmna ⌦ ali opozorilna ⌫ vrednost, navedena ⌦ v oddelku 4 Priloge I ⌫ , države članice storijo vse potrebno, da javnost o tem obvestijo ⇨ najpozneje v roku nekaj ur, pri čemer uporabijo različne medijske in komunikacijske kanale ter zagotovijo širok dostop javnosti ⇦ prek radia, televizije, časopisov ali spleta.
⇩ novo
4. Države članice zagotovijo, da se informacije o dejanskih ali predvidenih preseganjih katere koli alarmne ali opozorilne vrednosti čim prej posredujejo javnosti v skladu s točkama 2 in 3 Priloge IX.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
Člen 1620
Delež iz naravnih virov
1.
Za določeno leto posredujejo Ddržave članice ⇨ lahko ⇦ Komisiji seznam za določeno leto ⇨ opredelijo ⇦ :
(a) območjaij in aglomeracij, kjer jeso preseganja mejnih vrednosti za določeno onesnaževalo mogoče pripisatipovzročili naravnimi viromi;⌦ in ⌫
⇩ novo
(b) teritorialne enote NUTS 1, kjer je prekoračitve ravni, določene z obveznostmi zmanjšanja povprečne izpostavljenosti, mogoče pripisati naravnim virom.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
2. Države članice ⇨ Komisiji ⇦ zagotovijo ⇨ sezname vseh takih območij in teritorialnih enot NUTS 1, kot je navedeno v odstavku 1, skupaj z ⇦ informacijamie o koncentracijah in virih ter dokaze, da je mogoče preseganja pripisati naravnim virom.
32.
Kadar je Komisija obveščena o preseganju, ki ga je mogoče pripisatipovzročajo naravnimi viromi, v skladu z odstavkom 21, se navedeno preseganje v smislu te direktive ne šteje za preseganje.
3.
Komisija do 11. junija 2010 objavi smernice za dokazovanje in odbijanje preseganj, pripisanih naravnim virom.
Člen 1721
Preseganja, pripisana zimskemu posipanju aliin ⌦ zimskemu ⌫ soljenju cest
1.
Države članice lahko ⇨ za določeno leto ⇦ določijo ⌦ opredelijo ⌫ območja ali aglomeracije, kjer so mejne vrednosti za PM10 v zunanjem zraku presežene, zaradi resuspenzije delcev po zimskem posipanju ali ⌦ zimskem ⌫ soljenju cest.
2.
Države članice pošljejo Komisiji ⌦ zagotovijo ⌫ sezname vseh takšnih območij ⇨ iz odstavka 1, ⇦ ali aglomeracij skupaj z informacijami o tamkajšnjih koncentracijah in virih PM10 ⇨ na navedenih območjih. ⇦
3.
Pri obveščanju Komisije v skladu s členom 27,Ddržave članice predložijo ⌦ tudi ⌫ potrebna dokazila, ki izkazujejo, da so vsa preseganja posledica takšne resuspenzije delcev in da so se sprejeli ustrezni ukrepi za znižanje ⌦ teh ⌫ koncentracij.
34.
Brez poseganja v člen 1620 morajo države članice za območja in aglomeracije iz odstavka 1 tega člena določiti načrt za kakovost zraka, predviden v členu 1923, le, kadar je preseganja mogoče pripisati virom PM10, ki niso posledica zimskega posipanja ali ⌦ zimskega ⌫ soljenja cest.
5.
Komisija do 11. junija 2010 objavi smernice za dokazovanje deleža iz resuspenzije delcev, ki je posledica zimskega posipanja ali soljenja cest.
Člen 1822
Odlog rokov⇨ roka ⇦ za dosego skladnosti in oprostitev obveznosti uporabe nekaterih mejnih vrednosti
1.
Kadar ⇨ zaradi disperzijskih značilnosti določenega mesta, orografskih mejnih razmer, neugodnih podnebnih pogojev ali deleža onesnaževal, ki se prenašajo prek meja, ⇦ na določenem območju ali v aglomeraciji ni mogoče doseči skladnosti z mejnimi vrednostmi za ⇨ delce (PM10 in PM2.5) ali ⇦ dušikov dioksid ali benzen v ⌦ roku ⌫ rokih iz tabele 1 oddelka 1 Priloge IXI, lahko država članica za zadevno območje ali aglomeracijo navedene roke ⇨ navedeni rok enkrat ⇦ odloži za največ pet let pod pogojem, ⌦ če so izpolnjeni naslednji pogoji: ⌫
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
(e) da je načrt za kakovost zraka se oblikujeovan v skladu s členom 19(4) ⌦ in izpolnjuje zahteve iz člena 19(5) do (7) ⌫ členom 23 za območje ali aglomeracijo, za katerega/-o bi veljal odlog;
(f)tak načrt za kakovost zraka ⌦ iz točke (a) ⌫ se dopolni s podatki iz oddelka B Priloge VIIIXV, povezanimi z zadevnimi onesnaževali, ter prikazuje, kako ⇨ bo poskrbljeno, da bodo obdobja preseganja mejnih vrednosti karseda kratka ⇦ se bo pred iztekom novega roka dosegla skladnost z mejnimi vrednostmi;.
⇩ novo
(g)v načrtu za kakovost zraka iz točke (a) je opisano, kako bodo javnost ter zlasti občutljivo prebivalstvo in ranljive skupine obveščeni o posledicah tega odloga za zdravje ljudi in okolje;
(h)v načrtu za kakovost zraka iz točke (a) je opisano, kako se bodo uporabila dodatna sredstva, tudi prek ustreznih nacionalnih programov financiranja in programov financiranja Unije, za pospešitev izboljšanja kakovosti zraka na območju, za katero bi se odlog uporabljal.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
2.
Kadar se zaradi disperzijskih značilnosti določenega mesta, neugodnih podnebnih pogojev ali deleža onesnaževal, ki se prenašajo prek meja, na določenem območju ali v aglomeraciji ne da doseči skladnosti z mejnimi vrednostmi za PM10, kakor so določene v Prilogi XI, je država članica oproščena obveznosti uporabe navedenih mejnih vrednosti do 11. junija 2011, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 in če država članica dokaže, da so bili na nacionalni, regionalni in lokalni ravni sprejeti vsi primerni ukrepi, da bi bil rok izpolnjen.
3.
Kadar država članica uporabi odstavek 1 ali 2, zagotovi, da se mejna vrednost za vsako onesnaževalo ne preseže za več, kot znaša najvišje sprejemljivo preseganje, določeno za vsako od zadevnih onesnaževal v Prilogi XI.
24.
Države članice uradno obvestijo Komisijo, kadar po njihovem mnenju zanje velja odstavek 1 ali 2, ter ji pošljejo načrt za kakovost zraka iz odstavka 1, vključno z ⌦ in ⌫ vsemi ustrezneimi podatkei, ki jih Komisija potrebuje, da presodi, ali soje ⇨ navedeni razlog za odlog upravičen in ali ⇦ ustrezni so pogoji ⌦ iz navedenega odstavka ⌫ izpolnjeni. Komisija pri presoji upošteva predvidene učinke ukrepov, ki so jih sprejele države članice, na kakovost zunanjega zraka v teh državah članicah, tako v sedanjosti kot v prihodnosti, pa tudi predvidene učinke sedanjih in načrtovanih ukrepov ⌦ Unije ⌫ Skupnosti, ki jih predlaga Komisija, na kakovost zunanjega zraka.
Kadar Komisija temu ne nasprotuje v roku devetih mesecev po prejemu navedenega uradnega obvestila, se šteje, da so ustrezni pogoji za uporabo odstavka 1 ali 2 izpolnjeni.
V primeru nasprotovanja, lahko Komisija od držav članic zahteva, da prilagodijo ali predložijo nove načrte za kakovost zraka.
POGLAVJE IV
NAČRTI
Člen 1923
Načrti za kakovost zraka
1.
Kadar na določenih območjih ali v aglomeracijah ravni onesnaževal v zunanjem zraku presežejo katero koli mejno vrednost ⇨ iz oddelka 1 Priloge I ⇦ ali ciljno vrednost ter katero koli sprejemljivo preseganje, ki velja za posamični primer, države članice ⌦ pripravijo ⌫ zagotovijo, da se pripravijo načrtei za kakovost zraka na navedenih območjih ali aglomeracijah, ⇨ takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa dve leti po koledarskem letu, v katerem je bilo navedeno preseganje katere koli mejne vrednosti zabeleženo. V navedenih načrtih za kakovost zraka so določeni ustrezni ukrepi ⇦ da bi bila za doseganježena ⌦ zadevne ⌫ s tem povezana mejnea vrednosti ali ciljna vrednost iz prilog XI in XIV. ⇨ in za zagotovitev, da bodo obdobja preseganj karseda kratka, v vsakem primeru pa ne daljša od treh let od konca koledarskega leta, v katerem je bilo zabeleženo prvo preseganje. ⇦
⇩ novo
Če v tretjem koledarskem letu po pripravi načrta za kakovost zraka še vedno obstajajo preseganja katerih koli mejnih vrednosti, države članice v naslednjem koledarskem letu posodobijo načrt za kakovost zraka in ukrepe v njem ter sprejmejo dodatne in učinkovitejše ukrepe, da bi bilo obdobje preseganja čim krajše.
2. Kadar v določeni teritorialni enoti NUTS 1 ravni onesnaževal v zunanjem zraku presežejo ciljno vrednost za ozon iz oddelka 2 Priloge I, države članice čim prej in najpozneje v dveh letih po koledarskem letu, v katerem je bilo zabeleženo preseganje ciljne vrednosti za ozon, pripravijo načrte za kakovost zraka za navedene teritorialne enote NUTS 1. V navedenih načrtih za kakovost zraka se določijo ustrezni ukrepi za doseganje ciljne vrednosti za ozon in za čim krajše obdobje preseganja.
Če v zadevni teritorialni enoti NUTS 1 v petem koledarskem letu po pripravi načrta za kakovost zraka še vedno obstajajo preseganja ciljne vrednosti za ozon, države članice v naslednjem koledarskem letu posodobijo načrt za kakovost zraka in ukrepe v njem ter sprejmejo dodatne in učinkovitejše ukrepe, da bi bilo obdobje preseganja čim krajše.
Za teritorialne enote NUTS 1, kjer je ciljna vrednost za ozon presežena, države članice zagotovijo, da zadevni nacionalni program nadzora nad onesnaževanjem zraka, pripravljen v skladu s členom 6 Direktive (EU) 2016/2284, vključuje ukrepe za obravnavanje teh preseganj.
3. Kadar je v določeni teritorialni enoti NUTS 1 obveznost zmanjšanja povprečne izpostavljenosti iz oddelka 5 Priloge I presežena, države članice čim prej in najpozneje v dveh letih po koledarskem letu, v katerem je bilo preseganje obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti zabeleženo, pripravijo načrte za kakovost zraka za navedene teritorialne enote NUTS 1. V navedenih načrtih za kakovost zraka se določijo ustrezni ukrepi za doseganje obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti in za čim krajše obdobje preseganja.
Če v petem koledarskem letu po pripravi načrta za kakovost zraka še vedno obstajajo preseganja obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti, države članice v naslednjem koledarskem letu posodobijo načrt za kakovost zraka in ukrepe v njem ter sprejmejo dodatne in učinkovitejše ukrepe, da bi bilo obdobje preseganja čim krajše.
4. Če so od [vstaviti leto dve leti po začetku veljavnosti te direktive] do 31. decembra 2029 na določenem območju ali v teritorialni enoti NUTS 1 ravni onesnaževal nad katero koli mejno vrednostjo, ki jo je treba doseči do 1. januarja 2030, kot je določeno v tabeli 1 oddelka 1 Priloge I, države članice čim prej in najpozneje v dveh letih po koledarskem letu, v katerem je bilo preseganje zabeleženo, pripravijo načrt za kakovost zraka za zadevno onesnaževalo, da bi dosegle zadevne mejne vrednosti ali ciljno vrednost za ozon do izteka roka za dosego skladnosti.
Kadar morajo države članice za isto onesnaževalo pripraviti načrt za kakovost zraka v skladu s tem odstavkom in načrt za kakovost zraka v skladu s členom 19(1), lahko pripravijo kombiniran načrt za kakovost zraka v skladu s členom 19(5), (6) in (7) ter zagotovijo informacije o pričakovanem učinku ukrepov za doseganje skladnosti za vsako mejno vrednost, ki jo kombinirani načrt obravnava, kot je določeno v Prilogi VIII, točki 5 in 6. V takih kombiniranih načrtih za kakovost zraka se določijo ustrezni ukrepi za doseganje vseh obravnavanih mejnih vrednosti in za čim krajša obdobja preseganja.
5. Načrti za kakovost zraka vsebujejo vsaj naslednje informacije:
(i)informacije iz točke A, točke 1 do 6, Priloge VIII;
(j)po potrebi informacije iz točke A, točki 7 in 8, Priloge VIII;
(k)kadar je primerno, informacije o ukrepih za zmanjšanje onesnaževanja zraka iz točke B, točka 2, Priloge VIII.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
⇨ Države članice premislijo o vključitvi ukrepov iz člena 20(2) in ⇦ Poleg tega lahko načrti za kakovost zraka vključujejo posebnihe ukrepove za zaščito občutljivegaih skupin prebivalstva ⇨ in ranljivih skupin ⇦, vključno z otroki, ⌦ v svoje načrte za kakovost zraka ⌫.
⇩ novo
V zvezi z zadevnimi onesnaževali države članice pri pripravi načrtov za kakovost zraka ocenijo tveganje preseganja zadevnih alarmnih vrednosti. Navedena analiza se po potrebi uporabi za pripravo kratkoročnih akcijskih načrtov.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
Kadar se morajo načrti za kakovost zraka pripravijoti ali izvesti ob upoštevanju več onesnaževal ⌦ ali standardov kakovosti zraka ⌫, države članice, kadar je to ustrezno, pripravijo in izvedejo celovite načrte za kakovost zraka, ki zajemajo vsa zadevna onesnaževala ⇨ in standarde kakovosti zraka ⇦.
2.
Države članice zagotovijo, kolikor je izvedljivo, skladnost svojih načrtov za kakovost zraka z drugimi načrti, ⇨ ki imajo znaten vpliv na kakovost zraka, vključno s tistimi, ⇦ ki se zahtevajo v skladu z Direktivo 2001/80/ES 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta
, Ddirektivamao (EU) 2016/22842001/81/ES ali ⌦ in ⌫ Direktivo 2002/49/ES, ⇨ ter v skladu z zakonodajo na področju podnebja, energije, prometa in kmetijstva ⇦ .
⇩ novo
6. Države članice se o osnutkih načrtov za kakovost zraka in vseh pomembnih posodobitvah načrtov za kakovost zraka pred njihovim dokončanjem posvetujejo z javnostjo v skladu z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter s pristojnimi organi, ki jih bo izvajanje načrtov za kakovost zraka verjetno zadevalo zaradi njihovih odgovornosti na področju onesnaževanja in kakovosti zraka.
Države članice pri pripravi načrtov za kakovost zraka zagotovijo, da so deležniki, katerih dejavnosti prispevajo k stanju preseganja, pozvani, naj predlagajo ukrepe, ki jih lahko sprejmejo za odpravo preseganj, in da lahko v teh posvetovanjih sodelujejo nevladne organizacije, kot so okoljske organizacije, potrošniške organizacije, organizacije, ki zastopajo interese občutljivega prebivalstva in ranljivih skupin, drugi ustrezni zdravstveni organi in ustrezna industrijska združenja.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
7. Navedeni Nnačrti ⌦ za kakovost zraka ⌫ se nemudoma sporočijo Komisiji ⇨ v dveh mesecih po njihovem sprejetju ⇦ , vendar ne pozneje kot dve leti po koncu leta, v katerem je bilo zabeleženo prvo preseganje.
Člen 2024
Kratkoročni akcijski načrti
1.
Kadar na določenem območju ali v aglomeraciji obstaja tveganje, da bo raven onesnaževal presegla eno ali več alarmnih vrednosti iz oddelka 4 Priloge IXII, države članice pripravijo ⌦ kratkoročne ⌫ akcijske načrte, v katerih navedejo ⇨ nujne ⇦ ukrepe, ki jih je treba sprejeti kratkoročno, da bi se zmanjšalo tveganje ali trajanje takšnega preseganja. Kadar to tveganje velja za eno ali več mejnih vrednosti ali ciljnih vrednost iz prilog VII, XI in XIV, lahko države članice po potrebi pripravijo kratkoročne akcijske načrte.
Kadar pa obstaja tveganje, da bi prišlo do preseganja alarmne vrednosti za ozon, določene v oddelku B Priloge XII,se države članice ⇨ lahko odločijo, da ne bodo pripravile ⇦ pripravijo le kratkoročnegai akcijskegai načrta, če po njihovem mnenju ⇨ ne ⇦ obstaja, glede na nacionalne zemljepisne, meteorološke in gospodarske pogoje, znatna možnost za zmanjšanje tveganja, trajanja ali resnosti takega preseganja. Države članice pri pripravi takega kratkoročnega akcijskega načrta upoštevajo Odločbo 2004/279/ES.
2.
⌦ Pri pripravi ⌫ V kratkoročnih akcijskih načrtovih iz odstavka 1 so lahko ⌦ države članice ⌫, odvisno od posameznega primera, predvidijoeni tudi učinkovitei ukrepei za nadzor in po potrebi za začasno ustavitev dejavnosti, ki prispevajo k tveganju, da bi bile presežene mejne, ciljne ali alarmne vrednosti. Navedeni ⇨ Odvisno od deleža glavnih virov onesnaževanja, ki botrujejo obravnavanim preseganjem, države članice razmislijo o tem, da v navedene kratkoročne ⇦akcijskei načrtei lahko vključujejo ⇨ vključijo ⇦ ukrepe v zvezi s prometommotornih vozil, gradbenimi deli, ladjami na privezih in uporabo industrijskimih obratiov ali ⇨ in uporabo ⇦ proizvodov ter ogrevanjem gospodinjstev. V teh načrtih seje mogoče upoštevajoti tudi posebnie ukrepie za zaščito občutljivegaih skupin prebivalstva ⇨ in ranljivih ⇦ skupin, vključno z otroki.
⇩ novo
3. Države članice se o osnutkih kratkoročnih akcijskih načrtov in vseh pomembnih posodobitvah teh načrtov pred njihovim dokončanjem posvetujejo z javnostjo v skladu z Direktivo 2003/35/ES ter s pristojnimi organi, ki jih bo izvajanje kratkoročnih akcijskih načrtov verjetno zadevalo zaradi njihovih odgovornosti na področju onesnaževanja in kakovosti zraka.
🡻 2008/50
⇨ novo
43.
Ko države članice pripravijo kratkoročni akcijski načrt, omogočijo javnosti in ustreznim organizacijam, kotkakor so okoljske organizacije, potrošniške organizacije, organizacije, ki zastopajo interese občutljivegaih skupin prebivalstva ⇨ in ranljivih ⇦ skupin, drugi ustrezni organi zdravstvenega varstva in ustrezna industrijska združenja, dostop do rezultatov raziskav glede izvedljivosti in vsebine posebnih kratkoročnih akcijskih načrtov ter do informacij o izvajanju teh načrtov.
⇩ novo
5. Države članice Komisiji predložijo kratkoročne akcijske načrte v dveh mesecih po njihovem sprejetju.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
4.
Komisija prvič do 11. junija 2010 in potem v rednih časovnih obdobjih objavlja primere najboljših praks za pripravo kratkoročnih akcijskih načrtov, vključno s primeri najboljše prakse pri zaščiti občutljivih skupin prebivalstva, med njimi otrok.
Člen 2125
Onesnaževanje zraka prek meja
1.
Kadar se ⇨ onesnaževanje zraka, ki se prenaša prek meja iz ene ali več držav članic, znatno prispeva k preseganju ⇦ zaradi znatnega prenosa onesnaževal ali njihovih predhodnih snovi prek meja preseže alarmna, mejne vrednosti,a ali ciljnea vrednosti ⌦ za ozon, ⌫ in ustrezno sprejemljivo preseganje ali dolgoročni cilj ⇨ obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti ali ⇦ ⌦ alarmne vrednosti ⌫ ⇨ v drugi državi članici, ta o tem obvesti državo članico, iz katere onesnaževanje izvira, in Komisijo. ⇦
takratZzadevne države članice sodelujejo ⇨ , da opredelijo vire onesnaževanja zraka in ukrepe, ki jih je treba sprejeti za obravnavo teh virov, ⇦ in, kadar je to ustrezno, organizirajo skupne dejavnosti, kakor je priprava skupnih ali usklajenih načrtov za kakovost zraka v skladu s členom 1923, da bi se lahko taka preseganja odpravilaz uporabo ustreznih, vendar sorazmernih ukrepov.
⇩ novo
Države članice se na medsebojna obvestila pravočasno odzovejo, najpozneje pa v treh mesecih po tem, ko jih je druga država članica uradno obvestila v skladu s prvim pododstavkom.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
2.
Komisija je pozvana, da se udeleži ⇨ obveščena o ⇦ vsakršnemga sodelovanjua iz odstavka 1 ⌦ tega člena ⌫ ⇨ in ⇦ pozvana, da se ga udeleži ter pri tem pomaga. Kadar je to primerno, Komisija ob upoštevanju poročil, pripravljenih na podlagi člena 119 Direktive (EU) 2016/2284 2001/81/ES, preuči, ali je treba na ravni Skupnosti ⌦ Unije ⌫ sprejeti nadaljnje ukrepe za zmanjšanje emisij predhodnih snovi, ki povzročajo onesnaževanje prek meja.
3.
Kadar je to ustrezno glede na člen 2024, države članice pripravijo in izvedejo skupne kratkoročne akcijske načrte, ki zajemajo sosednja območja v drugih državah članicah. Države članice zagotovijo, da sosednja območja v drugih državah članicah, ki so pripravila kratkoročne akcijske načrte, dobijo vse ustrezne podatke ⇨ v zvezi s temi kratkoročnimi akcijskimi načrti brez nepotrebnega odlašanja ⇦ .
4.
Kadar je presežena opozorilna ali alarmna vrednost na območjih ali v aglomeraciji blizu državne meje, se podatki ⌦ o takih preseganjih ⌫ čim prej zagotovijo pristojnim organom v zadevnih sosednjih državah članicah. Navedeni podatki so dostopni javnosti.
5.
Pri pripravi načrtov iz odstavkov 1 in 3 ter pri obveščanju javnosti v skladu odstavkom 4 si države članice, kadar je to ustrezno, prizadevajo za sodelovanje s tretjimi državami in zlasti z državami kandidatkami.
POGLAVJE V
PODATKI IN POROČANJE
Člen 2226
Obveščanje javnosti
1.
Države članice zagotovijo, da se javnost in ustrezne organizacije, kakor so okoljske organizacije, potrošniške organizacije, organizacije, ki zastopajo interese občutljivegaih skupin prebivalstva ⇨ in ranljivih skupin ⇦, drugi ustrezni organi zdravstvenega varstva in ustrezna industrijska združenja, ustrezno in pravočasno obvestijo o:
(l)kakovosti zunanjega zraka v skladu s Prilogo IXXVI, točki 1 in 3;
🡻 2008/50
⇨ novo
(m)vsaki odločitvi o odlogu v skladu s členom 1822(1);
(c) vsaki izjemi na podlagi člena 22(2);
(n)(d) načrtih za kakovost zraka iz člena 22(1) in 19;člena 23 ter o programih iz člena 17(2).
⇩ novo
(o) kratkoročnih akcijskih načrtih iz člena 20;
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
(p)2. Države članice javnosti omogočijo dostop do letnih poročil za vsa onesnaževala, ki jih ureja ta direktiva.
Navedena poročila povzemajo ravni, ki presegajo mejne vrednosti, ciljne vrednosti, dolgoročne cilje ter opozorilne in alarmne vrednosti za ustrezna povprečna obdobja. Te podatke se združi s povzetkom ocene posledicah teh preseganj ⇨ mejnih vrednosti, ciljnih vrednosti za ozon, obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti, opozorilnih vrednosti in alarmnih vrednosti v povzetku ocene ⇦ ;. Poročila ⇨ povzetek ocene ⇦ lahko po potrebi vključujejo tudi dodatne podatke in ocene o varstvu gozdov ter podatke o drugih onesnaževalih, ⇨zajetih v členu 10 in Prilogi VII. ⇦ za katera ta direktiva predvideva določbe o spremljanju, kot so med drugim nekatere predhodne snovi ozona, ki niso urejene s predpisi in kakor so navedene v oddelku B Priloge X.
⇩ novo
2. Države članice določijo indeks kakovosti zraka, ki zajema žveplov dioksid, dušikov dioksid, delce (PM10 in PM2,5) ter ozon, in prek javnega vira omogočijo dostop do njega ter ga vsako uro posodabljajo. V indeksu kakovosti zraka so upoštevana priporočila SZO, temelji pa na indeksih kakovosti zraka na evropski ravni, ki jih zagotavlja Evropska agencija za okolje.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
3. Države članice obvestijo javnost o pristojnem organu ali telesu, določenem v zvezi z nalogami iz člena 53.
4. Podatki ⇨ iz tega člena ⇦ so brezplačno dosegljivi ⌦ javnosti ⌫ prek lahko dostopnih medijev ⇨ in komunikacijskih kanalov ⇦, vključno prek spleta ali prek katerega koli drugega telekomunikacijskega sredstva in upoštevajo določbe iz ⌦ v skladu z ⌫ Direktivoe 2007/2/ES ⇨ in Direktivo (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta ⇦ .
🡻 2004/107
Člen 7
Obveščanje javnosti
1.
Države članice zagotovijo, da so jasne in razumljive informacije o koncentracijah arzena, kadmija, živega srebra, niklja, benzo(a)pirena in drugih policikličnih aromatskih ogljikovodikov iz člena 4(8) v zunanjem zraku, prav tako pa tudi o stopnjah usedanja arzena, kadmija, živega srebra, niklja, benzo(a)pirena in drugih policikličnih aromatskih ogljikovodikov iz člena 4(8), dostopne in redno na razpolago javnosti, kakor tudi ustreznim organizacijam, kakršne so okoljske organizacije, organizacije potrošnikov, organizacije, ki zastopajo interese občutljivih skupin prebivalstva in drugi ustrezni organi za varovanje zdravja.
2.
Te informacije zajemajo tudi podatke o morebitnih letnih preseganjih ciljnih vrednosti arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena iz Priloge I. Informacije navajajo razloge za preseganje in zadevna območja. Vključujejo tudi kratko oceno v zvezi s ciljno vrednostjo in ustrezne informacije o vplivih na zdravje in učinkih na okolje.
Organizacijam iz odstavka 1 tega člena so na voljo informacije o ukrepih, sprejetih na podlagi člena 3.
3.
Informacije so na voljo s sredstvi kakršna so denimo internet, tisk in drugimi lahko dostopnimi mediji.
Člen 5
Posredovanje informacij in poročanje
1.
Države članice posredujejo Komisiji naslednje informacije v zvezi z območji ali strnjenimi naselji, kjer so presežene ciljne vrednosti iz Priloge I:
(a)
seznam zadevnih območij in strnjenih naselij;
(b)
površine, kjer prihaja do preseganja;
(c)
oceno o vrednosti koncentracij;
(d)
razloge za preseganje in zlasti vse vire, ki prispevajo k preseganju;
(e)
informacije o prebivalstvu, ki je izpostavljeno takšnemu preseganju.
Države članice posredujejo tudi vse podatke pridobljene v skladu s členom 4, razen če ti niso bili že sporočeni na podlagi Odločbe Sveta 97/101/ES z dne 27. januarja 1997 o vzpostavitvi vzajemne izmenjave informacij in podatkov iz merilnih mrež in posameznih postaj za merjenje onesnaženosti zunanjega zraka v državah članicah
.
Te informacije se za vsako koledarsko leto posredujejo najpozneje do 30. septembra naslednjega leta ter prvič za koledarsko leto, ki sledi 15. februarja 2007.
2.
Poleg zahtev iz odstavka 1 države članice sporočijo tudi podatke o ukrepih, sprejetih na podlagi člena 3.
3.
Komisija poskrbi, da so vse informacije, posredovane na podlagi odstavka 1, brez odlašanja dane na razpolago javnosti z ustreznimi sredstvi kot internet, tisk in drugimi lahko dostopnimi mediji.
ê 219/2009 čl. 1 in Priloga 3.8
4.
Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 6(2) sprejme podrobnejšo ureditev za posredovanje informacij, ki jih je treba zagotavljati na podlagi odstavka 1 tega člena.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
Člen 2327
Zagotavljanje podatkov in poročanje
1.
Države članice zagotovijo, da so podatki o kakovosti zunanjega zraka dostopni Komisiji v zahtevanem časovnem okviru ⇨ v skladu z izvedbenimi akti iz odstavka 5 in ne glede na skladnost s cilji kakovosti podatkov iz Priloge V⇦ , kakor to določajo izvedbeni ukrepi iz člena 28(2).
2.
V vsakem primeru se takšni⌦ Ti ⌫ podatki se za poseben namen presoje skladnosti z mejnimi vrednostmi, ⇨ ciljnimi vrednostmi za ozon, obveznostmi zmanjšanja povprečne izpostavljenosti ⇦ in kritičnimi vrednostmi ter doseganjem ciljnih vrednosti dajo na voljo Komisiji najpozneje ⇨ štiri ⇦ devet mesecev po koncu vsakega leta in vsebujejo:
(a)spremembe seznama, uvedene v tem letu, ter razmejitev območij in aglomeracij, vzpostavljenih v skladu s členom 6,4 ⇨ ali kakršnih koli teritorialnih enot NUTS 1 ⇦ ;
(b)seznam območij in aglomeracij ⇨ in teritorialnih enot NUTS 1 ter ocenjenih ravni onesnaževal. Za območja ⇦, kjer so ravni enega ali več onesnaževal višje od mejnih vrednosti , ki se jim po potrebi prišteje sprejemljivo preseganje, ali višje od ciljnih vrednosti ali kritičnih vrednosti ⇨ , in za teritorialne enote NUTS 1, kjer so ravni enega ali več onesnaževal višje od ciljnih vrednosti ali obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti: ⇦ ; ter za ta območja in aglomeracije:
(i)ocenjene ravni ter, če je to pomembno, datume in obdobja, v katerih so bile takšne ravni zabeležene;
(ii)po potrebi presojo prispevkadeleža naravnih virov in resuspenzije delcev, ki je posledica zimskega posipanja ali ⌦ zimskega ⌫ soljenja cest, k ocenjenim ravnem, kot je posredovano Komisiji v skladu s členoma 16 in 1720 in 21.
3.
Odstavka 1 in 2 se uporabljata za podatke, zbrane od začetka drugega koledarskega leta po začetku veljavnosti izvedbenih ukrepov iz člena 28(2) dalje.
3. Države članice ⇨ v skladu z odstavkom 1 ⇦ Komisiji začasno predložijo tudi ⌦ sporočajo ⌫ podatke o zabeleženih ravneh in trajanju obdobij, ko je bila presežena alarmna ali opozorilna vrednost.
⇩ novo
4. Države članice Komisiji predložijo podatke iz točke D Priloge IV v treh mesecih po tem, ko so bile k temu pozvane.
5. Komisija z izvedbenimi akti po potrebi sprejme ukrepe:
(a)
v zvezi z določitvijo dodatnih podatkov, ki jih morajo države članice zagotoviti v skladu s tem členom, pa tudi časovni okvir, v katerem je treba takšne podatke sporočiti;
(b)
v zvezi z opredelitvijo načinov za racionalizacijo sporočanja podatkov ter vzajemne izmenjave informacij in podatkov iz mrež in posameznih vzorčevalnih mest za merjenje onesnaženosti zunanjega zraka v državah članicah.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).
POGLAVJE VI
DELEGIRANI IN IZVEDBENI AKTI
🡻 2008/50 (prilagojeno)
Člen 2428
Izvedbeni ukrepi ⌦ Spremembe prilog ⌫
⇩ novo
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25 za spremembo prilog II do IX, da se upošteva tehnični in znanstveni razvoj v zvezi z ocenjevanjem kakovosti zunanjega zraka, informacijami, ki jih je treba vključiti v načrte za kakovost zraka, in obveščanjem javnosti.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, torej prilog I do VI, prilog VIII do X ter Priloge XV, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 29(3).
Ti ukrepi pa ne smejo neposredno ali posredno spreminjati ničesar od sledečega:
(a)
mejnih vrednosti, ⇨ ciljnih vrednosti za ozon ⇦ ⌦ in dolgoročnih ciljev ⌫ ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti, kritičnih vrednosti, ciljnih vrednosti, opozorilnih ali alarmnih ⌦ in opozorilnih ⌫ vrednosti, ⇨ obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti in ciljev glede povprečne stopnje izpostavljenosti ⇦ niti dolgoročnih ciljev, navedenih v Prilogi IVII ter prilogah XI do XIV;
(b)
datumov za dosego skladnosti s katerim koli parametrom, navedenim v točki (a).
2.
V skladu z regulativnim postopkom iz člena 29(2) Komisija določi dodatne podatke, ki jih morajo države članice zagotoviti v skladu s členom 27, pa tudi časovni okvir, v katerem je treba takšne podatke sporočiti.
Komisija tudi določi načine za racionalizacijo metode poročanja podatkov ter vzajemne izmenjave informacij in podatkov iz mrež in posameznih postaj za spremljanje onesnaženosti zunanjega zraka v državah članicah v skladu z regulativnim postopkom iz člena 29(2).
3.
Komisija pripravi smernice za dogovore o postavitvi skupnih merilnih postaj iz člena 6(5).
4.
Komisija objavi navodila glede dokazovanja enakovrednosti iz oddelka B Priloge VI.
⇩ novo
Člen 25
Izvajanje prenosa pooblastila
1.
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 24 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od ... [datum začetka veljavnosti te direktive].
3.
Prenos pooblastila iz člena 24 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.
Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje.
5.
Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 24, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
Člen 2629
⌦ Postopek v ⌫ oOdboru
1.
Komisiji pomaga odbor, ki se imenuje „Odbor za kakovost zunanjega zraka“. ⇨ Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. ⇦
2.
Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ⇨ člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 ⇦ , ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
3.
Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
🡻 2004/107
Člen 6
Odbor
1.
Komisiji pomaga odbor, ustanovljen po členu 12(2) Direktive 96/62/ES.
2.
Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES se določi kot obdobje treh mesecev.
ê 219/2009 čl. 1 in Priloga 3.8
3.
Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
⇩ novo
POGLAVJE VII
DOSTOP DO PRAVNEGA VARSTVA, ODŠKODNINE IN KAZNI
Člen 27
Dostop do pravnega varstva
1. Države članice zagotovijo, da imajo člani zadevne javnosti v skladu z njihovim nacionalnim pravnim sistemom dostop do sodnega nadzora ali nadzora s strani drugega neodvisnega in nepristranskega organa, ustanovljenega z zakonom, da izpodbijajo vsebinsko ali postopkovno zakonitost vseh odločitev, dejanj ali opustitev v zvezi z načrti za kakovost zraka iz člena 19 ter kratkoročnimi akcijskimi načrti iz člena 20 države članice, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:
(a) člani javnosti, ki se razumejo kot ena ali več fizičnih ali pravnih oseb in, v skladu z nacionalnim pravom ali prakso, njihova združenja, organizacije ali skupine, imajo zadosten interes;
(b) kadar pravo, ki se uporablja v zadevni državi članici, to zahteva kot predpogoj, člani javnosti trdijo, da je bila kršena določena pravica.
Države članice določijo, kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice v skladu s ciljem, da se zadevni javnosti omogoči širok dostop do pravnega varstva.
Interes katere koli nevladne organizacije, ki je članica zadevne javnosti, se šteje za zadostnega za namene prvega odstavka, točka (a). Za take organizacije se šteje tudi, da imajo pravice, ki so lahko kršene za namene prvega odstavka, točka (b).
2. Procesna sposobnost v postopku sodnega nadzora ni pogojena z vlogo, ki jo je imel član zadevne javnosti v participativni fazi postopkov odločanja v zvezi s členom 19 ali 20.
3. Sodni nadzor je pošten, nepristranski, pravočasen in ne pretirano drag ter zagotavlja ustrezne in učinkovite mehanizme pravnega varstva, vključno s sodno prepovedjo, če je ta primerna.
4. Ta člen državam članicam ne preprečuje zahteve po predhodnem nadzoru s strani upravnega organa in ne vpliva na zahtevo izčrpanja postopkov upravnega nadzora pred uporabo sodnega nadzora, kjer taka zahteva obstaja po nacionalnem pravu.
5. Države članice zagotovijo, da so praktični podatki o dostopu do nadzora s strani upravnega organa in sodnega nadzora iz tega člena dostopni javnosti.
Člen 28
Odškodnina za škodo za zdravje ljudi
1. Države članice zagotovijo, da so fizične osebe, ki so utrpele škodo za zdravje ljudi zaradi kršitve člena 19(1) do (4), člena 20(1) in (2), člena 21(1), drugi pododstavek, in (3) te direktive s strani pristojnih organov, upravičene do odškodnine v skladu s tem členom.
2. Države članice zagotovijo, da lahko nevladne organizacije, ki spodbujajo varovanje zdravja ljudi ali okolja in izpolnjujejo vse zahteve nacionalne zakonodaje, zastopajo fizične osebe iz odstavka 1 in vložijo kolektivne odškodninske tožbe. Zahteve iz člena 10 in člena 12(1) Direktive (EU) 2020/1828 se smiselno uporabljajo za take kolektivne tožbe.
3. Države članice zagotovijo, da lahko fizična oseba iz odstavka 1 in nevladne organizacije, ki zastopajo osebo iz odstavka 2, odškodninski zahtevek zaradi kršitve vložijo samo enkrat. Države članice določijo pravila, s katerimi zagotovijo, da prizadeti posamezniki v primeru istega tožbenega temelja proti istemu pristojnemu organu ne prejmejo odškodnine več kot enkrat.
4. Kadar je odškodninski zahtevek podprt z dokazi, da je kršitev iz odstavka 1 najverjetnejša razlaga za nastanek škode pri zadevni osebi, se domneva vzročna zveza med kršitvijo in nastankom škode.
Toženi javni organ lahko to domnevo ovrže. Tožena stranka ima zlasti pravico izpodbijati ustreznost dokazov, na katere se sklicuje fizična oseba, in verodostojnost predložene razlage.
5. Države članice zagotovijo, da so nacionalna pravila in postopki v zvezi z odškodninskimi zahtevki, vključno v zvezi z dokaznim bremenom, oblikovani in se uporabljajo tako, da ne onemogočajo ali pretirano otežujejo uveljavljanja pravice do odškodnine v skladu z odstavkom 1.
6. Države članice zagotovijo, da zastaralni roki za vlaganje odškodninskih tožb iz odstavka 1 niso krajši od petih let. Taki roki ne začnejo teči, preden je kršitev prenehala in oseba, ki zahteva odškodnino, ve ali se lahko razumno pričakuje, da ve, da je utrpela škodo zaradi kršitve iz odstavka 1.
🡻 2004/107 (prilagojeno)
Člen 9
Sankcije
Države članice določijo sankcije, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
Člen 2930
Kazni
⇨ 1.
Brez poseganja v obveznosti držav članic v skladu z Direktivo 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Svetal, ⇦ dDržave članice določijo pravila glede kazni, ki se uporabljajo v primeru kršitve ⌦ kršitev ⌫ nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive, ⇨ s strani fizičnih in pravnih oseb, ⇦ in ⌦ zagotovijo, da se bodo ta pravila izvajala ⌫ sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvrševanje teh kazni. Predpisane kazni morajo biti ⌦ so ⌫ učinkovite, sorazmerne in odvračilne. ⇨ Države članice brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo Komisijo o teh pravilih in o vseh njihovih spremembah. ⇦
⇩ novo
2.
Kazni iz odstavka 1 vključujejo globe, sorazmerne s prometom pravne osebe ali prihodki fizične osebe, odgovorne za kršitev. Višina glob se izračuna tako, da se zagotovi, da se osebi, odgovorni za kršitev, dejansko odvzamejo gospodarske koristi, ki izhajajo iz te kršitve. V primeru kršitve, ki jo stori pravna oseba, so take globe sorazmerne z letnim prometom te pravne osebe v zadevni državi članici, pri čemer se med drugim upoštevajo posebnosti malih in srednjih podjetij (MSP).
3.
Države članice zagotovijo, da se pri kaznih iz odstavka 1 ustrezno upoštevajo naslednje okoliščine, kot je primerno:
(a)
narava, resnost, obseg in trajanje kršitve;
(b)
ali je kršitev naklepna ali posledica malomarnosti;
(c)
prebivalstvo, vključno z občutljivim prebivalstvom in ranljivimi skupinami, ali okolje, ki ga je kršitev prizadela, ob upoštevanju cilja doseganja visoke ravni varovanja zdravja ljudi in okolja;
(d)
ali je kršitev enkratna ali ponavljajoča se.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
POGLAVJE VIII
ODBOR, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 3031
Razveljavitev in prehodne določbe
1.
Direktivie 96/62/ES, 1999/30/ES, 2000/69/ES in 2002/3/ES ⌦ 2004/107/ES in 2008/50/ES, kakor sta bili spremenjeni z direktivama iz dela A Priloge X, ⌫ se razveljavitajo z ⌦ učinkom od ⌫ ⇨ [vstaviti datum: 1 dan po izteku roka za prenos] ⇦ 11. junijem 2010, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos ⌦ v nacionalno zakonodajo ⌫ ali uporabo navedenih direktiv ⌦ iz dela B Priloge X ⌫ .
Vendar od 11. junija 2008 velja naslednje:
(a)
v Direktivi 96/62/ES se odstavek 1 člena 12 nadomesti z naslednjim:
„1.
Podrobne določbe o posredovanju informacij, ki jih je treba pošiljati po členu 11, se sprejmejo v skladu s postopkom iz odstavka 3.“;
(b)
v Direktivi 1999/30/ES se črtajo člen 7(7), opomba 1 v točki I Priloge VIII in točka VI Priloge IX;
(c)
v Direktivi 2000/69/ES se črtata člen 5(7) in točka III Priloge VII;
(d)
v Direktivi 2002/3/ES se črtata člen 9(5) in točka II Priloge VIII;
2.
Ne glede na prvi pododstavek odstavka 1 veljajo naslednji členi še naprej:
(a)
člen 5 Direktive 96/62/ES do 31. decembra 2010;
(b)
člen 11(1) Direktive 96/62/ES ter člen 10(1), (2) in (3) Direktive 2002/3/ES do konca drugega koledarskega leta po začetku veljavnosti izvedbenih ukrepov iz člena 28(2) te direktive;
(c)
člen 9(3) in (4) Direktive 1999/30/ES do 31. decembra 2009.
23.
Sklicevanja na razveljavljenie direktivie se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se razumejo v skladu s korelacijsko tabelo ujemanja v Prilogi XIXVII.
4.
Odločba 97/101/ES se razveljavi s koncem drugega koledarskega leta po začetku veljavnosti izvedbenih ukrepov iz člena 28(2) te direktive.
Vendar se tretja, četrta in peta alinea člena 7 Sklepa 97/101/ES črtajo z 11. junijem 2008.
🡻 2004/107 (prilagojeno)
Člen 8
Poročilo in pregled
1.
Komisija najpozneje do 31. decembra 2010 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, pripravljeno na podlagi:
(a)
izkušenj, pridobljenih pri uporabi te direktive;
(b)
izsledkov najnovejših znanstvenih raziskav o tem, kako na zdravje ljudi, s posebno pozornostjo skupinam občutljivega prebivalstva, in na okolje kot celoto učinkuje izpostavljenost arzenu, kadmiju, živemu srebru, niklju in policikličnim aromatskim ogljikovodikom; ter
(c)
tehnološkega razvoja, vključno z napredkom, doseženim v zvezi z metodami merjenja in drugačnim ocenjevanjem koncentracij teh onesnaževal v zunanjem zraku ter njihovega usedanja.
2.
Poročilo iz odstavka 1 upošteva:
(a)
trenutno kakovost zraka, trende in predvidevanja do in po letu 2015;
(b)
obseg nadaljnjih zniževanj emisij onesnaževanja iz vseh ustreznih virov in možne zasluge pri uveljavitvi mejnih vrednosti z namenom znižanja tveganja za zdravje ljudi za onesnaževala, navedena v Prilogi I, ob upoštevanju tehnične izvedljivosti in stroškovne učinkovitosti ter katere koli večje dodatne zaščite zdravja in okolja, ki bi jo ta povzročila;
(c)
razmerja med onesnaževali in možnostmi za kombinirane strategije za izboljšanje kakovosti zraka v Skupnosti ter s tem povezanih ciljev;
(d)
sedanje in prihodnje zahteve glede obveščanja javnosti in izmenjave informacij med državami članicami in Komisijo;
(e)
izkušnje, pridobljene pri uporabi te direktive v državah članicah, in zlasti pogoje, pod katerimi je bila meritev izvedena, kakor je določeno v Prilogi III;
(f)
drugotne ekonomske koristi za okolje in zdravje pri zniževanju emisij arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov na raven, da jih je mogoče oceniti;
(g)
ustreznost velikosti delca frakcije, ki je uporabljen za vzorčenje ob upoštevanju splošnih zahtev meritev trdnih delcev;
(h)
primernost benzo(a)pirena kot pokazatelja za celotno rakotvorno dejavnost policikličnih aromatskih ogljikovodikov, ob upoštevanju pretežno plinaste oblike policikličnih aromatskih ogljikovodikov kot fluorantena.
V luči najnovejšega znanstvenega in tehnološkega razvoja, preuči Komisija učinek arzena, kadmija in niklja na zdravje ljudi z namenom kvantificirati njihovo genotoksično rakotvornost. Ob upoštevanju sprejetih ukrepov za strategijo živega srebra preuči Komisija, če bi bilo, ob upoštevanju tehnične izvedljivosti in stroškovne učinkovitosti in katere koli dodatne zaščite zdravja in okolja, ki bi jo ta povzročila, koristno nadalje ukrepati glede živega srebra.
3.
Zaradi doseganja takšne ravni koncentracij v zunanjem zraku, ki bi nadalje zmanjšale škodljive učinke na zdravje ljudi in bi vodile k višji ravni zaščite okolja kot celote, ob upoštevanju tehnične izvedljivosti in stroškovne učinkovitosti nadaljnjega ukrepanja, so lahko poročilu iz odstavka 1 po potrebi priloženi predlogi za spremembo te direktive, predvsem ob upoštevanju rezultatov, pridobljenih v skladu z odstavkom 2. Dodatno Komisija preuči ureditev usedanja arzena, kadmija, živega srebra, niklja in posebnih policikličnih aromatskih ogljikovodikov.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
Člen 32
Pregled
1.
Komisija v letu 2013 pregleda določbe, povezane z delci PM2,5 in po potrebi z drugimi onesnaževali, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi predlog.
Kar zadeva PM2,5 se pregled opravi s ciljem določitve zakonsko zavezujoče nacionalne obveznosti glede zmanjšanja izpostavljenosti z namenom nadomestitve ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni in pregleda obveznosti glede stopnje izpostavljenosti iz člena 15, med drugim ob upoštevanju naslednjih elementov:
- najnovejših znanstvenih podatkov WHO in drugih zadevnih organizacij,
- razmer glede kakovosti zraka in možnosti za zmanjšanje v državah članicah,
- pregleda Direktive 2001/81/ES,
- napredka, doseženega pri izvajanju ukrepov Skupnosti za zmanjšanje za onesnaževala zraka.
2.
Komisija upošteva, ali je mogoče sprejeti bolj ambiciozne mejne vrednosti za PM2,5, preveri okvirne mejne vrednosti druge stopnje PM2,5 in presodi, ali je treba to vrednost potrditi ali spremeniti.
3.
Kot del tega pregleda Komisija pripravi tudi poročilo o izkušnjah pri spremljanju in potrebi po nadzorovanju PM10 in PM2,5, in sicer ob upoštevanju tehničnega napredka pri samodejnih merilnih tehnikah. Po potrebi se predlagajo nove referenčne metode za merjenje PM10 in PM2,5.
🡻 2004/107
Člen 10
Izvajanje
1.
Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 15. februarja 2007. O tem takoj obvestijo Komisijo.
Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2.
Države članice posredujejo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
⇨ novo
Člen 3133
Prenos
1.
Države članice sprejmejo zakone in druge predpise za uskladitev s to direktivo ⌦ členi 1, 2 in 3, členom 4, točke (2), (13), (14), (16), (18), (19), (21), (22), točke (24) do (30), točke (36), (37), (38) in (39), členi 5 do 12, členom 13(1), (2), (3), (6) in (7), členom 15, členom 16(1) in (2), členi 17 do 21, členom 22(1), (2) in (4), členi 23 do 29 ter prilogami I do IX ⌫ ⇨ najpozneje do [vstaviti datum: dve leti po začetku veljavnosti] ⇦pred 11. junijem 2010.
Države članice se v sprejetih predpisih ⌦ iz tega odstavka ⌫ sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. ⌦ Vključijo tudi izjavo, da se v veljavnih zakonih in drugih predpisih sklici na direktivi, razveljavljeni s to direktivo, štejejo kot sklici na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice. ⌫ Način sklicevanja določijo države članice.
2.
Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 3234
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati na ⌦ dvajseti ⌫ dan ⌦ po ⌫ objavie v Uradnem listu Evropske unije.
⇩ novo
Člen 4(1), (3) do (12), člen 4(15), (17), (20), (23) in (31) do (35), člen 13(4) in (5), člen 14, člen 16(3) in člen 22(3) se uporabljajo od [dan po datumu iz prvega pododstavka člena 31(1)].
🡻 2008/50
Člen 3335
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju,
Za Evropski parlament
Za Svet
predsednica
predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 26.10.2022
COM(2022) 542 final
PRILOGE
k
Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta
o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (prenovitev)
{SEC(2022) 542 final} - {SWD(2022) 345 final} - {SWD(2022) 542 final} - {SWD(2022) 545 final}
⇩ novo
PRILOGA I
STANDARDI KAKOVOSTI ZRAKA
Oddelek 1 – Mejne vrednosti za varovanje zdravja ljudi
Tabela 1 – Mejne vrednosti za varovanje zdravja ljudi, ki jih je treba doseči do 1. januarja 2030
|
Čas povprečenja
|
Mejna vrednost
|
|
|
PM2,5
|
|
|
|
1 dan
|
25 μg/m3
|
ne sme biti presežena več kot 18-krat v koledarskem letu
|
|
Koledarsko leto
|
10 µg/m³
|
|
|
PM10
|
|
|
|
1 dan
|
45 μg/m3
|
ne sme biti presežena več kot 18-krat v koledarskem letu
|
|
Koledarsko leto
|
20 μg/m3
|
|
|
Dušikov dioksid (NO2)
|
|
1 ura
|
200 μg/m3
|
ne sme biti presežena več kot enkrat v koledarskem letu
|
|
1 dan
|
50 µg/m3
|
ne sme biti presežena več kot 18-krat v koledarskem letu
|
|
Koledarsko leto
|
20 μg/m3
|
|
|
Žveplov dioksid (SO2)
|
|
1 ura
|
350 μg/m3
|
ne sme biti presežena več kot enkrat v koledarskem letu
|
|
1 dan
|
50 μg/m3
|
ne sme biti presežena več kot 18-krat v koledarskem letu
|
|
Koledarsko leto
|
20 μg/m3
|
|
|
Benzen
|
|
|
|
Koledarsko leto
|
3,4 μg/m3
|
|
|
Ogljikov monoksid (CO)
|
|
Najvišja dnevna
osemurna srednja vrednost (1)
|
10 mg/m3
|
|
|
1 dan
|
4 mg/m3
|
ne sme biti presežena več kot 18-krat v koledarskem letu
|
|
Svinec (Pb)
|
|
|
|
Koledarsko leto
|
0,5 μg/m3
|
|
|
Arzen (As)
|
|
|
|
Koledarsko leto
|
6,0 ng/m³
|
|
|
Kadmij (Cd)
|
|
|
|
Koledarsko leto
|
5,0 ng/m³
|
|
|
Nikelj (Ni)
|
|
|
|
Koledarsko leto
|
20 ng/m³
|
|
|
Benzo(a)piren
|
|
|
|
Koledarsko leto
|
1,0 ng/m³
|
|
|
(1)Najvišja dnevna osemurna srednja vrednost koncentracije bo izbrana s pregledovanjem osemurnih drsečih povprečij, izračunanih iz urnih podatkov in posodobljenih vsako uro. Vsako tako izračunano osemurno povprečje bo veljalo za dan, v katerem se konča, tako bo prvo računsko obdobje za katerikoli dan obsegalo čas od 17.00 prejšnjega dne do 01.00 tistega dne; zadnje računsko obdobje za kateri koli dan bo obsegalo čas od 16.00 do 24.00 tistega dne.
|
Tabela 2 – Mejne vrednosti za varovanje zdravja ljudi, ki jih je treba doseči do [VNESTI DATUM ROKA ZA PRENOS]
|
Čas povprečenja
|
Mejna vrednost
|
|
|
PM2,5
|
|
|
|
Koledarsko leto
|
25 µg/m³
|
|
|
PM10
|
|
|
|
1 dan
|
50 μg/m3
|
ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu
|
|
Koledarsko leto
|
40 μg/m3
|
|
|
Dušikov dioksid (NO2)
|
|
1 ura
|
200 μg/m3
|
ne sme biti presežena več kot 18-krat v koledarskem letu
|
|
Koledarsko leto
|
40 μg/m3
|
|
|
Žveplov dioksid (SO2)
|
|
1 ura
|
350 μg/m3
|
ne sme biti presežena več kot 24-krat v koledarskem letu
|
|
1 dan
|
125 μg/m3
|
ne sme biti presežena več kot 3-krat v koledarskem letu
|
|
Benzen
|
|
|
|
Koledarsko leto
|
5 μg/m3
|
|
|
Ogljikov monoksid (CO)
|
|
Najvišja dnevna
osemurna srednja vrednost (1)
|
10 mg/m3
|
|
|
Svinec (Pb)
|
|
|
|
Koledarsko leto
|
0,5 μg/m3
|
|
|
Arzen (As)
|
|
|
|
Koledarsko leto
|
6,0 ng/m³
|
|
|
Kadmij (Cd)
|
|
|
|
Koledarsko leto
|
5,0 ng/m³
|
|
|
Nikelj (Ni)
|
|
|
|
Koledarsko leto
|
20 ng/m³
|
|
|
Benzo(a)piren
|
|
|
|
Koledarsko leto
|
1,0 ng/m³
|
|
|
(1)Najvišja dnevna osemurna srednja vrednost koncentracije bo izbrana s pregledovanjem osemurnih drsečih povprečij, izračunanih iz urnih podatkov in posodobljenih vsako uro. Vsako tako izračunano osemurno povprečje bo veljalo za dan, v katerem se konča, tako bo prvo računsko obdobje za katerikoli dan obsegalo čas od 17.00 prejšnjega dne do 01.00 tistega dne; zadnje računsko obdobje za kateri koli dan bo obsegalo čas od 16.00 do 24.00 tistega dne.
|
Oddelek 2 – Ciljne vrednosti in dolgoročni cilji za ozon
A.
Opredelitve in merila
Akumulirana izpostavljenost ozonu nad pragom 40 delov na milijardo (AOT40), izražena v „(μg/m3) × ure“, pomeni vsoto razlik med urnimi koncentracijami, večjimi od 80 μg/m3 (= 40 delov na milijardo), in 80 μg/m3 v danem času z upoštevanjem le enournih vrednosti, izmerjenih vsak dan med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem času (CET).
B.
Ciljne vrednosti za ozon
|
Cilj
|
Čas povprečenja
|
Ciljna vrednost
|
|
|
Varovanje zdravja ljudi
|
najvišja dnevna osemurna srednja vrednost (1)
|
120 μg/m3
|
ne sme biti presežena več kot 18 dni v koledarskem letu triletnega povprečja (2)
|
|
Varstvo okolja
|
od maja do julija
|
vrednost AOT40 (izračunana iz urnih vrednosti)
|
18 000 μg/m3 × h v povprečju petih let(2)
|
|
(1) Najvišja dnevna osemurna srednja vrednost koncentracije se izbere s pregledovanjem osemurnih drsečih povprečij, izračunanih iz urnih podatkov in posodobljenih vsako uro. Vsako tako izračunano osemurno povprečje velja za dan, v katerem se konča, tako bo prvo računsko obdobje za katerikoli dan obsegalo čas od 17.00 prejšnjega dne do 01.00 tistega dne; zadnje računsko obdobje za kateri koli dan bo obsegalo čas od 16.00 do 24.00 tistega dne.
|
C: Dolgoročni cilji za ozon (O3)
|
Cilj
|
Čas povprečenja
|
Dolgoročni cilj
|
|
Varovanje zdravja ljudi
|
najvišja dnevna osemurna srednja vrednost v koledarskem letu
|
100 μg/m3 (1)
|
|
|
Varstvo rastlin
|
od maja do julija
|
vrednost AOT40 (izračunana iz urnih vrednosti)
|
6 000 μg/m3 × h
|
|
(1) 99. percentil (tj. preseganje 3 dni v letu).
|
Oddelek 3 – Kritične vrednosti za varstvo rastlin in naravnih ekosistemov
|
Čas povprečenja
|
Kritična vrednost
|
|
Žveplov dioksid (SO2)
|
|
Koledarsko leto in zima (od 1. oktobra do 31. marca)
|
20 μg/m3
|
|
Dušikovi oksidi (NOx)
|
|
Koledarsko leto
|
30 μg/m3 NOx
|
Oddelek 4 – Alarmne in opozorilne vrednosti
A.
Alarmne vrednosti za onesnaževala razen ozona
Za žveplov dioksid in dušikov dioksid se morajo meriti v treh zaporednih urah, za PM10 in PM2,5 pa v treh zaporednih dneh, in sicer na mestih, ki so reprezentativna za kakovost zraka na vsaj 100 km2, ali na celotnem območju, kar koli od tega je manjše.
|
Onesnaževalo
|
Alarmna vrednost
|
|
Žveplov dioksid (SO2)
|
500 μg/m3
|
|
Dušikov dioksid (NO2)
|
400 μg/m3
|
|
PM2,5
|
50 μg/m3
|
|
PM10
|
90 μg/m3
|
B. Opozorilna in alarmna vrednost za ozon
|
Namen
|
Čas povprečenja
|
Vrednost
|
|
Opozorilna vrednost
|
1 ura
|
180 μg/m3
|
|
Alarmna vrednost
|
1 ura (1)
|
240 μg/m3
|
|
(1)Za izvajanje člena 20 je potrebno preseganja vrednosti meriti v treh zaporednih urah ali jih za to obdobje predvideti.
|
Oddelek 5 – Obveznost zmanjšanja povprečne izpostavljenosti za PM2,5 in NO2
A.
Kazalnik povprečne izpostavljenosti
Kazalnik povprečne izpostavljenosti, izražen v μg/m3 (AEI), temelji na meritvah na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju, ki so v teritorialnih enotah na ravni NUTS 1 po vsem ozemlju države članice. Oceniti ga je treba kot drseče povprečje srednjih vrednosti letnih koncentracij v treh zaporednih koledarskih letih na vseh vzorčevalnih mestih za zadevno onesnaževalo, določenih na podlagi točke B Priloge III, v vsaki teritorialni enoti NUTS 1. Kazalnik AEI za določeno leto pomeni srednjo vrednost koncentracije za to isto leto in predhodni dve leti.
Kadar države članice ugotovijo preseganja, ki jih je mogoče pripisati naravnim virom, se prispevki iz naravnih virov odštejejo pred izračunom AEI.
AEI se uporablja za preučitev, ali je dosežena obveznost zmanjšanja povprečne izpostavljenosti.
B.
Obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti
Od leta 2030 AEI ne presega ravni, ki je:
–za PM2,5, 25 % nižja, kot je AEI znašal pred 10 leti, razen v primeru, da je že enaka cilju glede povprečne stopnje izpostavljenosti za PM2,5, opredeljenemu v oddelku C, ali nižja od njega;
–za NO2, 25 % nižja, kot je AEI znašal pred 10 leti, razen v primeru, da je že enaka cilju glede povprečne stopnje izpostavljenosti za NO2, opredeljenemu v oddelku C, ali nižja od njega.
C.
Cilji glede povprečne stopnje izpostavljenosti
Cilj glede povprečne stopnje izpostavljenosti je naslednja raven AEI.
|
Onesnaževalo
|
Cilj glede povprečne stopnje izpostavljenosti
|
|
PM2,5
|
AEI = 5 µg/m3
|
|
NO2
|
AEI = 10 µg/m3
|
PRILOGA II
Ocenjevalni pragi
Oddelek 1 – Ocenjevalni pragi za varovanje zdravja
|
Onesnaževalo
|
Ocenjevalni prag (letna srednja vrednost, če ni določena)
|
|
PM2,5
|
5 µg/m3
|
|
PM10
|
15 µg/m3
|
|
Dušikov dioksid (NO2)
|
10 µg/m3
|
|
Žveplov dioksid (SO2)
|
40 µg/m³ (24-urna srednja vrednost)(1)
|
|
Benzen
|
1,7 µg/m3
|
|
Ogljikov monoksid (CO)
|
4 mg/m³ (24-urna srednja vrednost)(1)
|
|
Svinec (Pb)
|
0,25 µg/m3
|
|
Arzen (As)
|
3,0 ng/m3
|
|
Kadmij (Cd)
|
2,5 ng/m3
|
|
Nikelj (Ni)
|
10 ng/m3
|
|
Benzo(a)piren
|
0,12 ng/m3
|
|
Ozon (O3)
|
100 µg/m³ (najvišja 8-urna srednja vrednost)(1)
|
|
(1) 99. percentil (tj. preseganje 3 dni v letu).
|
Oddelek 2 – Ocenjevalni pragi za varstvo rastlin in naravnih ekosistemov
|
Onesnaževalo
|
Ocenjevalni prag (letna srednja vrednost, če ni določena)
|
|
Žveplov dioksid (SO2)
|
8 μg/m3 (povprečna vrednost med 1. oktobrom in 31. marcem)
|
|
Dušikovi oksidi (NOx)
|
19,5 μg/m3
|
PRILOGA III
NAJMANJŠE ŠTEVILO VZORČEVALNIH MEST ZA MERITVE NA STALNEM MERILNEM MESTU
A.
Najmanjše število vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu za ocenjevanje skladnosti z mejnimi vrednostmi za varovanje zdravja ljudi, ciljnimi vrednostmi za ozon, dolgoročnimi cilji, opozorilnimi vrednostmi in alarmnimi vrednostmi
1. Razpršeni viri
Tabela 1 – Najmanjše število vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu za ocenjevanje skladnosti z mejnimi vrednostmi za varovanje zdravja ljudi in alarmnimi vrednostmi na območjih, kjer je meritev na stalnem merilnem mestu edini vir podatkov (za vsa onesnaževala razen ozona)
|
Prebivalstvo območja (izraženo v tisočih)
|
Najmanjše število vzorčevalnih mest, če koncentracije presegajo ocenjevalni prag
|
|
|
NO2, SO2, CO, benzen
|
Vsota
PM(1)
|
PM10 – najmanjše št.
|
PM2,5 – najmanjše št.
|
Pb, Cd, As, Ni
v PM10
|
Benzo(a)piren v PM10
|
|
0–249
|
2
|
4
|
2
|
2
|
1
|
1
|
|
250–499
|
2
|
4
|
2
|
2
|
1
|
1
|
|
500–749
|
2
|
4
|
2
|
2
|
1
|
1
|
|
750–999
|
3
|
4
|
2
|
2
|
2
|
2
|
|
1 000–1 499
|
4
|
6
|
2
|
2
|
2
|
2
|
|
1 500–1 999
|
5
|
7
|
3
|
3
|
2
|
2
|
|
2 000–2 749
|
6
|
8
|
3
|
3
|
2
|
3
|
|
2 750–3 749
|
7
|
10
|
4
|
4
|
2
|
3
|
|
3 750–4 749
|
8
|
11
|
4
|
4
|
3
|
4
|
|
4 750–5 999
|
9
|
13
|
5
|
5
|
4
|
5
|
|
6 000+
|
10
|
15
|
5
|
5
|
5
|
5
|
|
|
Tabela 2 – Najmanjše število vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu za ocenjevanje skladnosti s ciljnimi vrednostmi za ozon, dolgoročnimi cilji ter opozorilnimi in alarmnimi vrednostmi, kjer so take meritve edini vir podatkov (samo za ozon)
|
Prebivalstvo
(izraženo v tisočih)
|
Najmanjše število vzorčevalnih mest, če se število vzorčevalnih mest zmanjša za do 50 % (1)
|
|
< 250
|
1
|
|
< 500
|
2
|
|
< 1 000
|
2
|
|
< 1 500
|
3
|
|
< 2 000
|
4
|
|
< 2 750
|
5
|
|
< 3 750
|
6
|
|
≥ 3 750
|
1 dodatno vzorčevalno mesto na 2 milijona prebivalcev
|
|
(1)Vsaj eno vzorčevalno mesto na območjih, kjer obstaja verjetnost, da bo prebivalstvo izpostavljeno najvišjim koncentracijam ozona. V aglomeracijah je vsaj 50 % vzorčevalnih mest na primestnih območjih.
|
Tabela 3 – Najmanjše število vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu za ocenjevanje skladnosti z mejnimi vrednostmi za varovanje zdravja ljudi in alarmnimi vrednostmi na območjih, kjer se uporablja 50-odstotno zmanjšanje takih meritev (za vsa onesnaževala razen ozona)
|
Prebivalstvo območja (izraženo v tisočih)
|
Najmanjše število vzorčevalnih mest, če se število vzorčevalnih mest zmanjša za do 50 %
|
|
|
NO2, SO2, CO, benzen
|
Vsota
PM(1)
|
PM10 – najmanjše št.
|
PM2,5 – najmanjše št.
|
Pb, Cd, As, Ni
v PM10
|
Benzo(a)piren v PM10
|
|
0–249
|
1
|
2
|
1
|
1
|
1
|
1
|
|
250–499
|
1
|
2
|
1
|
1
|
1
|
1
|
|
500–749
|
1
|
2
|
1
|
1
|
1
|
1
|
|
750–999
|
2
|
2
|
1
|
1
|
1
|
1
|
|
1 000–1 499
|
2
|
3
|
1
|
1
|
1
|
1
|
|
1 500–1 999
|
3
|
4
|
2
|
2
|
1
|
1
|
|
2 000–2 749
|
3
|
4
|
2
|
2
|
1
|
2
|
|
2 750–3 749
|
4
|
5
|
2
|
2
|
1
|
2
|
|
3 750–4 749
|
4
|
6
|
2
|
2
|
2
|
2
|
|
4 750–5 999
|
5
|
7
|
3
|
3
|
2
|
3
|
|
6 000+
|
5
|
8
|
3
|
3
|
3
|
3
|
|
|
Tabela 4 – Najmanjše število vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu za ocenjevanje skladnosti s ciljnimi vrednostmi za ozon, dolgoročnimi cilji ter opozorilnimi in alarmnimi vrednostmi na območjih, kjer se uporablja 50-odstotno zmanjšanje takih meritev (samo za ozon)
|
Prebivalstvo območja
(izraženo v tisočih)
|
Najmanjše število vzorčevalnih mest, če se število vzorčevalnih mest zmanjša za do 50 % (1)
|
|
< 250
|
1
|
|
< 500
|
1
|
|
< 1 000
|
1
|
|
< 1 500
|
2
|
|
< 2 000
|
2
|
|
< 2 750
|
3
|
|
< 3 750
|
3
|
|
≥ 3 750
|
1 dodatno vzorčevalno mesto na 4 milijone prebivalcev
|
|
(1)Vsaj eno vzorčevalno mesto na območjih, kjer obstaja verjetnost, da bo prebivalstvo izpostavljeno najvišjim koncentracijam ozona. V aglomeracijah je vsaj 50 % vzorčevalnih mest na primestnih območjih.
|
Najmanjše število vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu iz tabel v tej točki za vsako območje vključuje vsaj eno vzorčevalno mesto v neizpostavljenem mestnem okolju in eno vzorčevalno mesto na območju z najvišjimi koncentracijami v skladu s Prilogo IV, točka B, če to ne poveča števila vzorčevalnih mest. Za dušikov dioksid, delce, benzen in ogljikov monoksid to vključuje vsaj eno vzorčevalno mesto za merjenje prispevka emisij iz prometa. Kadar pa se zahteva samo eno vzorčevalno mesto, je to na območju z najvišjimi koncentracijami, ki jim bo prebivalstvo verjetno neposredno ali posredno izpostavljeno.
Za vsako območje se za dušikov dioksid, delce, benzen in ogljikov monoksid skupno število vzorčevalnih mest v neizpostavljenem mestnem okolju in skupno zahtevano število vzorčevalnih mest, na katerih se pojavljajo najvišje koncentracije, ne razlikujeta za več kot faktor 2. Število vzorčevalnih mest za PM2,5 in dušikov dioksid na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju izpolnjuje zahteve iz točke B.
2. Točkovni viri
Za ocenjevanje onesnaženosti v bližini točkovnih virov se število vzorčevalnih mest za meritev na stalnem merilnem mestu izračuna tako, da se upoštevajo gostota emisij, verjetni vzorci razporeditve onesnaženosti zunanjega zraka in možna izpostavljenost prebivalstva. Taka vzorčevalna mesta so postavljena tako, da je mogoče spremljati uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, kakor so opredeljene v Direktivi 2010/75/EU.
B.
Najmanjše število vzorčevalnih mest za meritev na stalnem merilnem mestu za oceno skladnosti z obveznostmi zmanjšanja povprečne izpostavljenosti PM2,5 in NO2 zaradi varovanja zdravja ljudi
V ta namen obratuje eno vzorčevalno mesto za PM2,5 in eno za NO2 na posamezno teritorialno enoto na ravni NUTS 1, kakor so opredeljene v Uredbi (ES) št. 1059/2003, ter vsaj eno vzorčevalno mesto na milijon prebivalcev, izračunano po mestnih območjih, ki imajo več kot 100 000 prebivalcev. Navedena vzorčevalna mesta lahko sovpadajo z vzorčevalnimi mesti iz točke A.
C.
Najmanjše število vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu za oceno skladnosti s kritičnimi vrednostmi in dolgoročnimi cilji za ozon
1. Kritične vrednosti za varstvo rastlin in naravnih ekosistemov
|
Če najvišje koncentracije presegajo kritične vrednosti
|
1 vzorčevalno mesto na vsakih 20 000 km2
|
|
Če najvišje koncentracije presegajo ocenjevalni prag
|
1 vzorčevalno mesto na vsakih 40 000 km2
|
Na območjih otokov se število vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu izračuna tako, da se upoštevajo verjetni vzorci razporeditve onesnaženosti zunanjega zraka in možna izpostavljenost rastlin.
2. Dolgoročni cilj za ozon v zvezi z varovanjem zdravja ljudi in varstvom okolja
Za meritve na mestih v neizpostavljenem podeželskem okolju države članice zagotovijo vsaj eno vzorčevalno mesto na 50 000 km2 kot povprečno gostoto na vseh območjih v posamezni državi. Na kompleksnih terenih se priporoča eno vzorčevalno mesto na 25 000 km2.
D.
Najmanjše število vzorčevalnih mest za meritve ultrafinih delcev v visokih koncentracijah na stalnem merilnem mestu
Poleg drugih onesnaževal zraka je treba na izbranih mestih spremljati tudi ultrafine delce. Vzorčevalna mesta za spremljanje ultrafinih delcev se po potrebi ujemajo z vzorčevalnimi mesti za delce ali dušikov dioksid iz točke A in se postavijo v skladu s Prilogo VII, oddelek 3. V ta namen se vzpostavi vsaj eno vzorčevalno mesto na 5 milijonov prebivalcev na lokaciji, kjer je verjetno, da se bodo pojavile visoke koncentracije ultrafinih delcev. Države članice z manj kot 5 milijoni prebivalcev vzpostavijo vsaj eno stalno vzorčevalno mesto na lokaciji, kjer je verjetno, da se bodo pojavile visoke koncentracije ultrafinih delcev.
Kombinirana mesta spremljanja na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju ali v neizpostavljenem podeželskem okolju, določena v skladu s členom 10, se ne vključijo za namene izpolnjevanja tukaj določenih zahtev glede najmanjšega števila vzorčevalnih mest za ultrafine delce.
PRILOGA IV
OCENJEVANJE KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA
IN LOKACIJA VZORČEVALNIH MEST
A.
Splošno
Kakovost zunanjega zraka se na vseh območjih ocenjuje na naslednji način:
1.Kakovost zunanjega zraka se ocenjuje na vseh mestih, razen tistih iz odstavka 2.
Za postavitev vzorčevalnih mest se uporabljata točki B in C. Načela iz točk B in C se prav tako uporabljajo, v kolikor so pomembna pri opredelitvi posameznih postavitev, kjer se določijo koncentracije zadevnih onesnaževal in kjer se kakovost zunanjega zraka ocenjuje z indikativnimi meritvami ali modeliranjem.
2.Skladnost z mejnimi vrednostmi, usmerjena k varovanju zdravja ljudi, se ne ocenjuje na naslednjih postavitvah:
(a)
vseh postavitvah, ki se nahajajo znotraj območij, do katerih javnost nima dostopa in kjer ni stalnih bivališč;
(b)
v skladu s členom 4(1) na tovarniških kompleksih ali v industrijskih predelih, za katere veljajo ustrezne določbe o zdravju in varnosti pri delu;
(c)
na voznih pasovih cest; in na vmesnih ločilnih pasovih na cestah, razen tam, kjer je pešcem običajno omogočen dostop do vmesnega ločilnega pasu.
B.
Umestitev vzorčevalnih mest na makroravni
1.Podatki
Pri umestitvi vzorčevalnih mest se upoštevajo podatki o emisijah državne merilne mreže, sporočeni v skladu z Direktivo (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta, ter podatki o emisijah, sporočeni v okviru Evropskega registra izpustov in prenosov onesnaževal.
2.Varovanje zdravja ljudi
(a)
Vzorčevalna mesta, katerih namen je varovanje zdravja ljudi, se umestijo, tako da:
(i) zagotovijo podatke o ravneh koncentracij v predelih znotraj območij z najvišjimi koncentracijami, za katere je verjetno, da jim je prebivalstvo neposredno ali posredno izpostavljeno toliko časa, da je to pomembno glede na čas povprečenja mejnih vrednosti, kot tudi;
(ii) zagotovijo podatke o ravneh koncentracij v drugih predelih znotraj območij, ki so reprezentativna za izpostavljenost celotnega prebivalstva, in
(iii) zagotovijo podatke o stopnjah usedanja za arzen, kadmij, živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike, ki predstavljajo posredno izpostavljenost prebivalstva prek prehranske verige.
(b) Vzorčevalna mesta so na splošno umeščena tako, da se mikrookolja ne merijo v njihovi neposredni bližini, kar pomeni, da mora biti vzorčevalno mesto umeščeno tako, da je vzorčeni zrak reprezentativen za kakovost zraka cestnega odseka, ki ni krajši od 100 m na mestih, kjer se meri prispevek cestnega prometa, in ki meri vsaj 250 m× 250 m na mestih, kjer se meri prispevek iz industrijskih predelov ali drugih virov, kot so pristanišča ali letališča, kadar je to izvedljivo.
(c) Postavitve v neizpostavljenem mestnem okolju so postavljene tako, da na njihovo raven onesnaženosti vpliva celoten delež onesnaževal iz vseh virov na tisti strani vzorčevalnega mesta, ki je obrnjena proti vetru. Za določitev ravni onesnaženosti ne prevlada samo en vir, razen če so take razmere tipične za večje mestno območje. Navedena vzorčevalna mesta so praviloma reprezentativna za nekaj kvadratnih kilometrov.
(d) Kadar je cilj izmeriti prispevek ogrevanja gospodinjstev, se v glavni smeri vetra teh virov namesti vsaj eno vzorčevalno mesto.
(e) Kadar je cilj oceniti ravni v neizpostavljenem podeželskem okolju, na vzorčevalno mesto ne smejo vplivati mestna območja ali industrijski predeli v njegovi bližini, to so predeli, ki so bližje od petih kilometrov.
(f) Kadar je treba oceniti prispevke iz industrijskih virov, pristanišč ali letališč, se najmanj eno vzorčevalno mesto namesti v smeri vetra glede na položaj vira na najbližjem stanovanjskem območju. Kadar koncentracija na neizpostavljenih mestih ni znana, se postavi dodatno vzorčevalno mesto v glavni smeri vetra. Vzorčevalna mesta se umestijo tako, da je mogoče spremljati uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij.
(g) Vzorčevalna mesta so, kadar je to mogoče, reprezentativna tudi za podobna mesta, ki niso v njihovi neposredni bližini. Na območjih, kjer je raven onesnaževal zraka nad ocenjevalnim pragom, se jasno opredeli predel, za katerega je vsako vzorčevalno mesto reprezentativno. Celotno območje pokrivajo različni predeli reprezentativnosti, opredeljeni za vsako vzorčevalno mesto.
(h) Upošteva se, da je treba vzorčevalna mesta postaviti na otokih, kadar je to potrebno za varovanje zdravja ljudi.
(i) Vzorčevalna mesta, ki merijo arzen, kadmij, živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike, se, kadar je to mogoče, postavijo skupaj z vzorčevalnimi mesti za PM10.
Pri opredelitvi območja prostorske reprezentativnosti se upoštevajo naslednje povezane značilnosti:
(a) geografsko območje lahko vključuje nesosednje predele, vendar je njegova površina omejena z mejami obravnavanega območja kakovosti zraka;
(b) če se ocenjuje z modeliranjem, se uporabi sistem modeliranja, ki ustreza svojemu namenu, na lokaciji postaje pa se uporabijo modelirane koncentracije, da se prepreči izkrivljanje ocene zaradi sistematične pristranskosti merjenja s pomočjo modela;
(c) lahko se upoštevajo druge metrike poleg absolutnih koncentracij (npr. percentili);
(d) sprejemljive ravni odstopanja in možne mejne vrednosti za različna onesnaževala se lahko spremenijo glede na značilnosti postaje;
(e) letno povprečje opazovane koncentracije onesnaževal se uporabi kot metrika kakovosti zraka za določeno leto.
3.Varstvo rastlin in naravnih ekosistemov
Vzorčevalna mesta, kjer potekajo meritve zaradi zagotavljanja varstva rastlin in naravnih ekosistemov, so oddaljena več kot 20 km od mestnih območij ali več kot 5 km od drugih poseljenih območij, industrijskih predelov ali avtocest ali večjih cest s preštetimi več kot 50 000 vozili na dan, kar pomeni, da mora biti vzorčevalno mesto umeščeno tako, da je vzorčeni zrak reprezentativen za kakovost zraka okoliškega območja, katerega površina je vsaj 1 000 km2. Država članica lahko ob upoštevanju zemljepisnih pogojev ali možnosti za zaščito posebej ranljivih območij zagotovi, da se vzorčevalno mesto postavi na manjši razdalji ali da je reprezentativno za kakovost zraka na ožjem območju.
Upošteva se tudi potreba po ocenjevanju kakovosti zraka na otokih.
4.Dodatna merila za vzorčevalna mesta za ozon
Za meritve na stalnem merilnem mestu in indikativne meritve se uporablja:
|
Vrsta vzorčevalnega mesta
|
Cilji meritve
|
Reprezentativnost (1)
|
Merila za umestitev na makroravni
|
|
Mesta v neizpostavljenem mestnem okolju za ocenjevanje ozona
|
Varovanje zdravja ljudi:
oceniti izpostavljenost mestnih prebivalcev ozonu, tj. kadar sta gostota prebivalstva in koncentracija ozona razmeroma visoki ter reprezentativni za izpostavljenost celotnega prebivalstva
|
1 do
10 km2
|
Oddaljenost od vpliva lokalnih emisij, kot so promet, bencinske črpalke itd.;
prevetrena mesta, kjer se lahko merijo premešane ravni koncentracij;
mesta, kot so stanovanjska ali trgovska območja mest, parki (oddaljenost od dreves), široke ulice ali trgi z malo ali nič prometa, nepokrite površine, značilne za izobraževalne, športne ali rekreacijske objekte.
|
|
Primestne lokacije za ocenjevanje ozona
|
Varovanje zdravja ljudi in varstvo rastlin:
oceniti izpostavljenost prebivalcev in rastlin na obrobju mestnih območij, kjer se pojavljajo najvišje ravni ozona, za katere je verjetno, da so jim prebivalci in rastline neposredno ali posredno izpostavljeni.
|
10 do
100 km2
|
Določena oddaljenost od območja največjih emisij, v smeri pihanja vetra in ki sledijo glavni smeri/smerem pihanja vetra ob pogojih, ugodnih za nastajanje ozona;
kadar so prebivalci, občutljive kmetijske rastline ali naravni ekosistemi ob zunanjem obrobju mestnega območja izpostavljeni visokim ravnem ozona;
kadar je to primerno, nekaj primestnih vzorčevalnih mest, ki so obrnjena v nasprotno smer pihanja vetra na območju največjih emisij, da bi določili regionalne ravni ozona v neizpostavljenem okolju.
|
|
Podeželske lokacije za ocenjevanje ozona
|
Varovanje zdravja ljudi in varstvo rastlin:
oceniti izpostavljenost prebivalcev, poljščin in naravnih ekosistemov koncentracijam ozona na podregijski ravni.
|
Podregijske ravni
(100 do
1 000 km2)
|
Vzorčevalna mesta se lahko postavijo v majhnih naseljih in/ali na območjih z naravnimi ekosistemi, gozdovi ali kmetijskimi rastlinami;
reprezentativna za ozon in niso pod neposrednim vplivom lokalnih emisij, kot so iz industrijskih predelov in s cest;
na prostem, vendar ne na vrhovih višjih hribov.
|
|
Mesta v neizpostavljenem podeželskem okolju za ocenjevanje ozona
|
Varovanje zdravja ljudi in varstvo rastlin:
oceniti izpostavljenost kmetijskih rastlin in naravnih ekosistemov ter prebivalstva koncentracijam ozona na regionalni ravni.
|
Regionalne/nacionalne/celinske ravni
(1 000 do
10 000 km2)
|
Vzorčevalna mesta na območjih z manjšo gostoto prebivalstva, npr. z naravnimi ekosistemi ali gozdovi, ki so najmanj 20 km oddaljena od mestnih in industrijskih območij ter niso v bližini lokalnih emisij;
izogibanje mestom, ki so izpostavljena lokalno pogojenemu nastajanju prizemne inverzije, prav tako vrhovom višjih hribov;
obalni predeli z močnejšim dnevnim ciklom vetra lokalne narave se ne priporočajo.
|
|
(1)Vzorčevalna mesta so, kadar je to mogoče, reprezentativna za podobna mesta, ki niso v njihovi neposredni bližini.
|
Lokacije vzorčevalnih mest v podeželskem okolju in neizpostavljenem podeželskem okolju za oceno ozona se po potrebi uskladijo z zahtevami za spremljanje iz Uredbe Komisije (ES) št. 1737/2006.
C.
Umestitev vzorčevalnih mest na mikroravni
Kadar je to izvedljivo, se uporablja naslednje:
(a) pretok okrog dovoda vzorčevalnega mesta je nemoten (v splošnem prost v loku vsaj 270° oziroma na vzorčevalnih mestih ob stavbni črti vsaj 180°), tako da nobene prepreke ne vplivajo na pretok zraka v bližini dovoda (najmanj 1,5 m od zgradb, balkonov, dreves in drugih ovir ter vsaj 0,5 m od najbližje stavbe, če so vzorčevalna mesta reprezentativna za kakovost zraka ob stavbni črti);
(b) na splošno je dovod vzorčevalnega mesta na višini med 0,5 m (območje dihanja) in 4 m nad tlemi. Umestitev višje (do 8 m) je lahko primerna, če je vzorčevalno mesto reprezentativno za veliko območje (v neizpostavljenem okolju) ali v drugih posebnih okoliščinah, vsa odstopanja pa se v celoti dokumentirajo;
(c) sonda na dovodu ni nameščena v neposredni bližini virov, da ne pride do neposrednega zajema emisij, ki ne bi bile premešane z zunanjim zrakom in za katere ni verjetno, da bi jim bili prebivalci izpostavljeni;
(d) izpuh vzorčevalnika se namesti tako, da ne pride do ponovnega kroženja izpušnega zraka skozi dovod v vzorčevalnik;
(e) sonde za vzorčenje vseh onesnaževal so postavljene vsaj 25 m od roba večjih križišč in največ 10 m od cestnega robnika; za namene te točke „cestni robnik“ pomeni črto, ki ločuje motorizirani promet od drugih območij; „večje križišče“ pomeni križišče, ki prekinja prometni tok, zaradi česar v primerjavi s preostalim cestnim odsekom nastajajo različne emisije (pri ustavljanju in speljevanju);
(f) za meritve usedanja na mestih v neizpostavljenem podeželskem okolju se uporabljajo smernice in merila EMEP, v kolikor je to izvedljivo;
(g) za merjenje ozona države članice zagotovijo, da je vzorčevalno mesto dovolj oddaljeno od virov, kot so dimniki peči in sežigalnic, in več kot 10 m od najbližje ceste, pri čemer se razdalja povečuje z intenzivnostjo prometa.
Upoštevajo se lahko tudi naslednji dejavniki:
(a) moteči viri;
(b) varnost;
(c) dostop;
(d) razpoložljivost električnega in telefonskega omrežja;
(e) vidnost mesta vzorčenja glede na okolico;
(f) varnost javnosti in izvajalcev;
(g) zaželenost skupne umestitve mest vzorčenja za različna onesnaževala;
(h) zahteve prostorskega načrtovanja.
D.
Izbira mest vzorčenja, njen pregled in dokumentiranje
1.Organi, pristojni za ocenjevanje kakovosti zraka na vseh območjih, v celoti dokumentirajo postopke izbire mest vzorčenja in beležijo informacije v podporo zasnovi omrežij in izbiri mest za vsa mesta spremljanja. Zasnova omrežja za spremljanje se podpre vsaj z modeliranjem ali indikativnimi meritvami.
2.Dokumentiranje vključuje lokacijo vzorčevalnih mest s prostorskimi koordinatami in podrobnimi zemljevidi ter informacije o prostorski reprezentativnosti vseh vzorčevalnih mest.
3.Dokumentiranje vključuje vsakršno odstopanje od meril za umestitev vzorčevalnih mest na mikroravni, razloge zanj in verjeten vpliv na izmerjene ravni.
4.Kadar se indikativne meritve, modeliranje, objektivna ocena ali kombinacija vseh treh uporabljajo znotraj določenega območja, dokumentiranje vključuje podrobnosti teh metod in informacije o tem, na kakšen način so izpolnjena merila iz člena 9(3).
5.Kadar se uporabijo indikativne meritve, modeliranje ali objektivna ocena, pristojni organi uporabijo podatke merilne mreže, sporočene v skladu z Direktivo (EU) 2016/2284, in informacije o emisijah, sporočene v skladu z Direktivo 2010/75/EU.
6.Za meritve ozona države članice uporabijo ustrezen pregled in razlage podatkov spremljanja v okviru meteoroloških in fotokemičnih procesov, ki vplivajo na koncentracije ozona, izmerjene na posameznih mestih.
7.Kadar je primerno, se v dokumentacijo vključijo seznam predhodnih snovi ozona, cilj njihovega merjenja ter metode, uporabljene za njihovo vzorčenje in merjenje.
8.Kadar je primerno, se v dokumentacijo vključijo tudi informacije o merilnih metodah, uporabljenih za merjenje kemijske sestave PM2,5.
9.Izbirna merila, zasnova omrežja in lokacije mest spremljanja, ki jih določijo pristojni organi glede na zahteve iz te priloge, se najmanj vsakih pet let pregledajo, da se zagotovi njihova veljavnost in optimalnost skozi čas. Pregled je podprt vsaj z modeliranjem ali indikativnimi meritvami.
10.Dokumentacija se posodobi po vsakem pregledu in drugih pomembnih spremembah omrežja za spremljanje ter se objavi prek ustreznih komunikacijskih kanalov.
PRILOGA V
CILJI GLEDE KAKOVOSTI PODATKOV
A. Negotovost meritev in modeliranja za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka
1. Negotovost pri merjenju in modeliranju dolgoročnih srednjih vrednosti koncentracij (letna srednja vrednost)
|
Onesnaževalo zraka
|
Največja negotovost meritev na stalnem merilnem mestu
|
Največja negotovost indikativnih meritev (1)
|
Največje razmerje med negotovostjo modeliranja in objektivne ocene ter negotovostjo meritev na stalnem merilnem mestu
|
|
|
Absolutna vrednost
|
Relativna vrednost
|
Absolutna vrednost
|
Relativna vrednost
|
Največje razmerje
|
|
PM2,5
|
3,0 µg/m3
|
30 %
|
4,0 µg/m3
|
40 %
|
1,7
|
|
PM10
|
4,0 µg/m3
|
20 %
|
6,0 µg/m3
|
30 %
|
1,3
|
|
NO2 / NOx
|
6,0 µg/m3
|
30 %
|
8,0 µg/m3
|
40 %
|
1,4
|
|
Benzen
|
0,75 µg/m3
|
25 %
|
1,2 µg/m3
|
35 %
|
1,7
|
|
Svinec
|
0,125 µg/m3
|
25 %
|
0,175 µg/m3
|
35 %
|
1,7
|
|
Arzen
|
2,4 ng/m3
|
40 %
|
3,0 ng/m3
|
50 %
|
1,1
|
|
Kadmij
|
2,0 ng/m3
|
40 %
|
2,5 ng/m3
|
50 %
|
1,1
|
|
Nikelj
|
8,0 ng/m3
|
40 %
|
10,0 ng/m3
|
50 %
|
1,1
|
|
Benzo(a)piren
|
0,5 ng/m3
|
50 %
|
0,6 ng/m3
|
60 %
|
1,1
|
|
(1)Pri uporabi indikativnih meritev za druge namene, razen za oceno skladnosti, kot so med drugim: zasnova ali pregled omrežja za spremljanje, kalibracija in validacija modela, lahko negotovost ustreza negotovosti, ugotovljeni za aplikacije za modeliranje.
|
2. Negotovost pri merjenju in modeliranju kratkoročnih srednjih vrednosti koncentracij
|
Onesnaževalo zraka
|
Največja negotovost meritev na stalnem merilnem mestu
|
Največja negotovost indikativnih meritev (1)
|
Največje razmerje med negotovostjo modeliranja in objektivne ocene ter negotovostjo meritev na stalnem merilnem mestu
|
|
|
Absolutna vrednost
|
Relativna vrednost
|
Absolutna vrednost
|
Relativna vrednost
|
Največje razmerje
|
|
PM2,5 (24-urne vrednosti)
|
6,3 µg/m3
|
25 %
|
8,8 µg/m3
|
35 %
|
2,5
|
|
PM10 (24-urne vrednosti)
|
11,3 µg/m3
|
25 %
|
22,5 µg/m3
|
50 %
|
2,2
|
|
NO2 (dnevne vrednosti)
|
7,5 µg/m3
|
15 %
|
12,5 µg/m3
|
25 %
|
3,2
|
|
NO2 (urne vrednosti)
|
30 µg/m3
|
15 %
|
50 µg/m3
|
25 %
|
3,2
|
|
SO2 (dnevne vrednosti)
|
7,5 µg/m3
|
15 %
|
12,5 µg/m3
|
25 %
|
3,2
|
|
SO2 (urne vrednosti)
|
52,5 µg/m3
|
15 %
|
87,5 µg/m3
|
25 %
|
3,2
|
|
CO (24-urne vrednosti)
|
0,6 µg/m3
|
15 %
|
1,0 mg/m3
|
25 %
|
3,2
|
|
CO (8-urne vrednosti)
|
1,0 mg/m3
|
10 %
|
2,0 mg/m3
|
20 %
|
4,9
|
|
Ozon (vrhunec sezone): negotovost 8-urnih vrednosti
|
10,5 µg/m3
|
15 %
|
17,5 µg/m3
|
25 %
|
1,7
|
|
Ozon (srednja vrednost 8 ur)
|
18 µg/m3
|
15 %
|
30 µg/m3
|
25 %
|
2,2
|
|
(1)Pri uporabi indikativnih meritev za druge namene, razen za oceno skladnosti, kot so med drugim: zasnova ali pregled omrežja za spremljanje, kalibracija in validacija modela, lahko negotovost ustreza negotovosti, ugotovljeni za aplikacije za modeliranje.
|
Negotovost pri meritvah (izražena s 95-odstotno stopnjo zaupanja) metod ocenjevanja se izračuna v skladu z ustreznim standardom EN za vsako onesnaževalo. Za metode, pri katerih standard ni na voljo, se negotovost metode ocenjevanja oceni v skladu z načeli Skupnega odbora za smernice v meroslovju (JCGM) 100:2008 „Evaluation of measurement data - Guide to the Expression of Uncertainty in Measurement“ (Ocena merilnih podatkov – Navodila za izražanje negotovosti pri merjenju) in metodologijo iz dela 5 standarda ISO 5725:1998. Kar zadeva indikativne meritve, se negotovost izračuna v skladu z navodili za dokazovanje enakovrednosti iz Priloge VI, točka B.
Odstotni deleži negotovosti v tabelah v tem oddelku se uporabljajo za vse mejne vrednosti (in ciljno vrednost za ozon), ki se izračunajo z enostavnim povprečenjem posameznih meritev, kot so urna, dnevna ali letna srednja vrednost, brez upoštevanja dodatne negotovosti pri izračunu števila preseganj. Za negotovost se šteje, da se uporablja v okviru ustrezne mejne vrednosti (ali ciljne vrednosti za ozon). Izračun negotovosti se ne uporablja za AOT40 in vrednosti, ki vključujejo več kot eno leto, več kot eno postajo (npr. AEI) ali več kot eno komponento. Prav tako se ne uporablja za opozorilne, alarmne in kritične vrednosti za varstvo rastlin in naravnih ekosistemov.
Negotovost merilnih podatkov, uporabljenih za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka, ne sme presegati absolutne vrednosti ali relativne vrednosti, izražene v tem oddelku.
Največja negotovost modeliranja se določi kot negotovost pri meritvah na stalnem merilnem mestu, pomnožena z veljavnim največjim razmerjem. Cilj kakovosti modeliranja (tj. kazalnik kakovosti modeliranja, ki je manjši ali enak 1) se preveri na vsaj 90 % razpoložljivih mest spremljanja na ocenjevanem območju in v obravnavanem obdobju. Na dani točki spremljanja se kazalnik kakovosti modeliranja izračuna kot razmerje kvadratne sredine napak(e)med rezultati modeliranja in meritvami ter kvadratnega korena kvadratne(-ih) vsot(e) negotovosti modeliranja in meritev v celotnem ocenjevalnem obdobju. Upoštevati je treba, da se bo znesek zmanjšal na eno samo vrednost, če se bodo upoštevale letne srednje vrednosti. Vse meritve na stalnem merilnem mestu na območju ocenjevanja modeliranja, ki izpolnjujejo cilje glede kakovosti podatkov (tj. negotovost meritev in zajetje podatkov o meritvah, kot je določeno v oddelkih A oziroma B te priloge), se uporabijo za oceno negotovosti modeliranja. Upoštevati je treba, da se največje razmerje razlaga tako, da velja za celotno območje koncentracije.
Pri kratkoročnih srednjih vrednostih koncentracij je največja negotovost merilnih podatkov, ki se uporabljajo za oceno cilja kakovosti modeliranja, absolutna negotovost, izračunana z uporabo relativne vrednosti, izražene v tem oddelku, nad mejno vrednostjo in se linearno zmanjšuje z absolutne vrednosti pri mejni vrednosti proti pragu pri ničelni koncentraciji. Izpolnijo se kratkoročni in dolgoročni cilji kakovosti modeliranja.
Za modeliranje srednjih vrednosti letnih koncentracij benzena, svinca, arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena največja negotovost merilnih podatkov, uporabljenih za oceno cilja kakovosti modeliranja, ne presega relativne vrednosti, izražene v tem oddelku.
Za modeliranje srednjih vrednosti letnih koncentracij PM2,5, PM10 in dušikovega dioksida, največja negotovost merilnih podatkov, uporabljenih za oceno cilja kakovosti modeliranja, ne presega absolutne vrednosti ali relativne vrednosti, izražene v tem oddelku.
Kadar se za ocenjevanje uporablja model kakovosti zraka, se pripravi opis modela ter podatki o izračunu cilja kakovosti modeliranja.
Negotovost objektivne ocene ne presega negotovosti pri indikativnih meritvah za več kot veljavno največje razmerje in ne presega 85 %. Negotovost pri objektivni oceni se določi kot največji odklon izmerjenih in izračunanih koncentracij v določenem času glede na mejno vrednost (ali ciljna vrednost za ozon), ne da bi se upoštevala časovna razporeditev dogodkov.
B. Zajem podatkov pri meritvah za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka
„Zajem podatkov“ se nanaša na delež obdobja merjenja, za katerega so na voljo veljavni podatki o meritvah, izražen v odstotkih.
|
Onesnaževalo zraka
|
Najmanjši zajem podatkov
|
|
|
Meritve na stalnem merilnem mestu
|
Indikativne meritve
|
|
|
Letne srednje vrednosti
|
1-urne, 8-urne ali 24-urne srednje vrednosti (1)
|
Letne srednje vrednosti
|
1-urne, 8-urne ali 24-urne srednje vrednosti (1)
|
|
SO2, NO2/NOx, CO, O3
|
85 % (2)
|
75 % (3)
|
13 %
|
50 % (4)
|
|
PM10, PM2,5
|
85 %
|
75 %
|
13 %
|
50 %
|
|
Benzen
|
85 %
|
-
|
13 %
|
-
|
|
Benzo(a)piren, policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH), skupno plinasto živo srebro
|
30 %
|
-
|
13 %
|
-
|
|
As, Cd, Ni, Pb
|
45 %
|
-
|
13 %
|
-
|
|
Črni ogljik, amoniak (NH3), ultrafini delci, številčna porazdelitev ultrafinih delcev po velikosti
|
80 %
|
-
|
13 %
|
-
|
|
Skupno usedanje
|
-
|
-
|
30 %
|
-
|
|
|
Meritve SO2, NO2, CO, O3, PM10, PM2,5 in benzena na stalnem merilnem mestu je treba neprekinjeno izvajati celotno koledarsko leto.
V drugih primerih morajo biti meritve enakomerno porazdeljene po koledarskem letu (ali v obdobju od aprila do septembra za indikativne meritve O3). Da bi izpolnili te zahteve in zagotovili, da morebitne izgube podatkov ne bi izkrivljale rezultatov, morajo biti zahteve glede najmanjšega zajema podatkov izpolnjene za določena obdobja (četrtletje, mesec, delovni dan) celega leta, odvisno od onesnaževala in merilne metode/pogostosti.
Za oceno letnih srednjih vrednosti, opravljeno z indikativnimi meritvami, lahko države članice namesto neprekinjenih meritev uporabijo naključne meritve, če lahko dokažejo, da negotovost, vključno z negotovostjo zaradi naključnega vzorčenja, izpolnjuje zahtevane cilje glede kakovosti podatkov in minimalni zajem podatkov za indikativne meritve. Tako naključno vzorčenje se enakomerno porazdeli čez vse leto, da ne pride do nesimetričnosti rezultatov. Negotovost zaradi naključnega vzorčenja se lahko določi s postopkom, določenim v ISO 11222 (2002) „Kakovost zraka – Določitev negotovosti pri časovnem povprečju meritev kakovosti zraka“.
Zahteve v zvezi z najmanjšim zajemom podatkov ne vključujejo izgub podatkov zaradi rednega umerjanja ali običajnega vzdrževanja inštrumentov. Takšno vzdrževanje se ne izvaja v času največje onesnaženosti.
Za meritve benzo(a)pirena in drugih policikličnih aromatskih ogljikovodikov se zahteva štiriindvajseturno vzorčenje. Posamezne vzorce iz največ enomesečnega obdobja se lahko kombinira in analizira kot sestavljen vzorec pod pogojem, da metoda zagotavlja stabilnost vzorcev za to obdobje. Tri sorodne snovi benzo(b)fluoranten, benzo(j)fluoranten in benzo(k)fluoranten so lahko analitično težko določljive. V takšnih primerih so lahko sporočene skupaj kot vsota. Vzorčenje mora biti enakomerno porazdeljeno po tednu in letu. Za meritve stopenj usedanja mesečno ali tedensko so priporočeni vzorci skozi vse leto.
Navedene določbe o posameznih vzorcih se uporabljajo tudi za arzen, kadmij, nikelj in skupno plinasto živo srebro. Poleg tega je dovoljeno podvzorčenje filtrov delcev PM10 za dodatno preverjanje za kovine, če obstajajo dokazi za to, da je podvzorec reprezentativen in da občutljivost zaznavanja v primerjavi z zadevnimi cilji glede kakovosti podatkov ni zmanjšana. Kot alternativa vsakodnevnemu vzorčenju za preverjanje prisotnosti kovin v delcih PM10 je dovoljeno tedensko vzorčenje, če značilnosti jemanja vzorcev ostanejo nespremenjene.
Države članice lahko uporabijo samo mokro vzorčenje namesto masivnega vzorčenja, če lahko dokažejo, da se razlikujeta za manj kot 10 %. Stopnje usedanja se običajno izražajo v μg/m2 na dan.
C.
Metode za ocenjevanje skladnosti in ocenjevanje statističnih parametrov za upoštevanje manjšega zajema podatkov ali znatnih izgub podatkov
Ocena skladnosti z ustrezno mejno vrednostjo in ciljno vrednostjo za ozon se izvede ne glede na to, ali so cilji glede kakovosti podatkov doseženi, če razpoložljivi podatki omogočajo dokončno oceno. V primerih, ki se nanašajo na kratkoročne mejne vrednosti in ciljne vrednosti za ozon, lahko meritve, ki zajemajo le del koledarskega leta in niso zagotovile dovolj veljavnih podatkov, kot se zahteva v točki B, še vedno pomenijo neskladnost. Če pride do tega in ni utemeljenih razlogov za dvom o kakovosti veljavnih pridobljenih podatkov, se to šteje za preseganje mejne ali ciljne vrednosti in se kot tako tudi poroča.
D.
Rezultati ocenjevanja kakovosti zraka
Za območja, kjer se uporablja modeliranje kakovosti zraka ali objektivna ocena, se zberejo naslednji podatki:
(a)opis opravljenega ocenjevanja,
(b)uporabljene posebne metode s sklicevanjem na opise metod,
(c)viri podatkov in informacij,
(d)opis rezultatov, skupaj z negotovostmi, in zlasti obseg katerega koli področja ali, če je to pomembno, dolžino ceste na zadevnem območju, nad katero koncentracije presegajo katero koli mejno vrednost, ciljno vrednost za ozon ali dolgoročni cilj, ter obseg katerega koli območja, na katerem koncentracije presegajo ocenjevalni prag,
(e)prebivalstvo, ki je lahko izpostavljeno ravnem, ki presegajo katerokoli mejno vrednost za varovanje zdravja ljudi.
E.
Zagotavljanje kakovosti pri ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka: potrditev podatkov
1. Za zagotovitev natančnosti meritev in skladnosti s cilji glede kakovosti podatkov, določenih v točki A, ustrezni pristojni organi in telesa, imenovani v skladu s členom 5, zagotovijo:
(a)da so vse meritve, opravljene v zvezi z ocenjevanjem kakovosti zunanjega zraka na podlagi člena 8, sledljive v skladu z zahtevami iz harmoniziranega standarda za preskuševalne in kalibracijske laboratorije;
(b)da bodo institucije, ki upravljajo mreže, in posamezna vzorčevalna mesta vzpostavili sistem zagotavljanja in nadzora kakovosti, ki omogoča redno vzdrževanje za zagotovitev stalne natančnosti merilnih naprav. Sistem za zagotavljanje kakovosti po potrebi in vsaj vsakih pet let pregleda zadevni nacionalni referenčni laboratorij;
(c)da se določi postopek zagotavljanja/nadzora kakovosti za postopek zbiranja podatkov in poročanja ter da organizacije, imenovane za to nalogo, dejavno sodelujejo v sorodnih programih zagotavljanja kakovosti v vsej Uniji;
(d)da so nacionalni referenčni laboratoriji, ki jih v skladu z zadevnim harmoniziranim standardom za preskuševalne in kalibracijske laboratorije, sklic na katerega je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije na podlagi člena 2(9) Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, ki določa zahteve za akreditacijo in nadzor trga, imenujejo ustrezni pristojni organi ali telesa, določeni v skladu s členom 5 te direktive, in so akreditirani za referenčne metode iz Priloge VI k tej direktivi, in sicer vsaj za onesnaževala, katerih koncentracije presegajo ocenjevalni prag. Ti laboratoriji so na ozemlju države članice pristojni tudi za usklajevanje programov zagotavljanja kakovosti na ravni Unije, ki jih organizira Skupno raziskovalno središče Komisije, ter za usklajevanje ustrezne uporabe referenčnih metod na nacionalni ravni in dokazovanje enakovrednosti nereferenčnih metod. Nacionalni referenčni laboratoriji, ki organizirajo medlaboratorijske primerjave na nacionalni ravni, so akreditirani tudi v skladu z zadevnim harmoniziranim standardom za preskušanje usposobljenosti;
(e)da so nacionalni referenčni laboratoriji vsaj vsaka tri leta vključeni v programe zagotavljanja kakovosti na ravni Unije, ki jih organizira Skupno raziskovalno središče, za vsaj tista onesnaževala, katerih koncentracije presegajo ocenjevalni prag. Priporoča se tudi vključenost v sodelovanje na področju drugih onesnaževal. Če vključitev v navedene programe ne da zadovoljivih rezultatov, mora nacionalni laboratorij ob naslednji vključitvi v medlaboratorijske primerjave dokazati, da je sprejel zadovoljive popravne ukrepe, o katerih mora tudi poročati Skupnemu raziskovalnemu središču Komisije;
(f)da nacionalni referenčni laboratoriji podpirajo delo Evropske mreže nacionalnih referenčnih laboratorijev, ki jo ustanovi Skupno raziskovalno središče Komisije.
(g)da je Evropska mreža nacionalnih referenčnih laboratorijev odgovorna za redno pregledovanje, ki se opravi vsaj vsakih pet let, merilnih negotovosti, navedenih v prvih dveh stolpcih tabel 1 in 2 te priloge, ter posledično za predlaganje kakršnih koli potrebnih sprememb Komisiji.
2.
Šteje se, da so vsi podatki, sporočeni na podlagi člena 23, veljavni, razen podatkov, ki so označeni kot začasni.
F.
Spodbujanje usklajenih pristopov k modeliranju kakovosti zraka
1. Za spodbujanje in podpiranje usklajene uporabe znanstveno utemeljenih pristopov k modeliranju kakovosti zraka s strani pristojnih organov s poudarkom na aplikacijah za modeliranje, ustrezni pristojni organi in telesa, imenovani v skladu s členom 5, zagotovijo naslednje:
(a)
da imenovane referenčne institucije sodelujejo v evropski mreži modeliranja kakovosti zraka, ki jo je vzpostavilo Skupno raziskovalno središče Komisije;
(b)
da se najboljše prakse pri modeliranju kakovosti zraka, ki jih mreža opredeli na podlagi znanstvenega soglasja, sprejmejo pri ustreznih aplikacijah za modeliranje kakovosti zraka za namene izpolnjevanja pravnih zahtev v skladu z zakonodajo Unije, brez poseganja v prilagoditve modelov, ki so potrebne zaradi posameznih okoliščin;
(c)
da se kakovost ustreznih aplikacij za modeliranje kakovosti zraka redno preverja in izboljšuje s primerjalnimi vajami, ki jih organizira Skupno raziskovalno središče Komisije;
(d)
da je evropska mreža modeliranja kakovosti zraka odgovorna za redno pregledovanje, ki se opravi vsaj vsakih pet let, razmerja negotovosti pri modeliranju, navedenih v zadnjih stolpcih tabel 1 in 2 te priloge, ter posledično za predlaganje kakršnih koli potrebnih sprememb Komisiji.
PRILOGA VI
Referenčne metode za ocenjevanje koncentracij v zunanjem zraku ter stopenj usedanja
A.
Referenčne metode za ocenjevanje koncentracij žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev (PM10 in PM2,5), svinca, benzena, ogljikovega monoksida, arzena, kadmija, živega srebra, niklja, policikličnih aromatskih ogljikovodikov, ozona in drugih onesnaževal v zunanjem zraku ter stopenj usedanja
1.
Referenčna metoda za merjenje žveplovega dioksida v zunanjem zraku
Referenčna metoda za merjenje žveplovega dioksida je tista, ki je opisana v standardu EN 14212:2012 „Zunanji zrak – Standardna metoda za določevanje koncentracije žveplovega dioksida z ultrazvočno fluorescenco“.
2.
Referenčna metoda za merjenje dušikovega dioksida in dušikovih oksidov v zunanjem zraku
Referenčna metoda za merjenje dušikovega dioksida in dušikovih oksidov je tista, ki je opisana v standardu EN 14211:2012 „Zunanji zrak – Standardna metoda za določevanje koncentracije dušikovega dioksida in dušikovega monoksida s kemoluminiscenco“.
3.
Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje delcev PM10 v zunanjem zraku
Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje delcev PM10 je tista, ki je opisana v standardu EN 12341:2014 „Zunanji zrak – Standardna gravimetrijska metoda za določevanje masne koncentracije frakcije lebdečih delcev PM10 ali PM2,5“.
4.
Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje PM2,5 v zunanjem zraku
Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje delcev PM2,5 je tista, ki je opisana v standardu EN 12341:2014 „Zunanji zrak – Standardna gravimetrijska metoda za določevanje masne koncentracije frakcije lebdečih delcev PM10 ali PM2,5“.
5.
Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje svinca, arzena, kadmija in niklja v zunanjem zraku
Referenčna metoda za vzorčenje svinca, arzena, kadmija in niklja je tista, ki je opisana v standardu EN 12341:2014 „Zunanji zrak – Standardna gravimetrijska metoda za določevanje masne koncentracije frakcije lebdečih delcev PM10 ali PM2,5“. Referenčna metoda za merjenje svinca, arzena, kadmija in niklja je tista, ki je opisana v EN 14902:2005 „Standardna metoda za določanje Pb, Cd, As in Ni v frakciji lebdečih delcev PM10“.
6. Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje benzena v zunanjem zraku
Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje benzena je tista, ki je opisana v EN 14662, deli 1 (2005), 2 (2005) in 3 (2016) „Kakovost zunanjega zraka – Standardna metoda za določevanje koncentracij benzena“.
7.
Referenčna metoda za merjenje ogljikovega monoksida v zunanjem zraku
Referenčna metoda za merjenje ogljikovega monoksida je tista, ki je opisana v standardu EN 14626:2012 „Zunanji zrak – Standardna metoda za določevanje koncentracije ogljikovega monoksida z nedisperzivno infrardečo spektroskopijo“.
8. Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku
Referenčna metoda za vzorčenje policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku je tista, ki je opisana v standardu EN 12341:2014 „Zunanji zrak – Standardna gravimetrijska metoda za določevanje masne koncentracije frakcije lebdečih delcev PM10 ali PM2,5“. Referenčna metoda za merjenje benzo(a)pirena v zunanjem zraku je tista, ki je opisana v standardu EN 15549:2008 „Kakovost zraka – Standardna metoda za določevanje koncentracije benzo[a]pirena (B[a]P) v zunanjem zraku“. Če standardne metode CEN ni, smejo države članice za druge policiklične aromatske ogljikovodike iz člena 8(6) uporabljati nacionalne standardne metode ali metode ISO, kot je na primer standard ISO 12884.
9. Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje živega srebra v zunanjem zraku
Referenčna metoda za merjenje koncentracij skupnega plinastega živega srebra v zunanjem zraku je tista, ki je opisana v standardu EN 15852:2010 „Kakovost zunanjega zraka – Standardna metoda za določevanje celotnega živega srebra v plinasti fazi“.
10. Referenčna metoda za vzorčenje in analizo usedanja arzena, kadmija, niklja, živega srebra in policikličnih aromatskih ogljikovodikov
Referenčna metoda za določanje usedanja arzena, kadmija in niklja je tista, ki je opisana v standardu EN 15841:2009 „Kakovost zunanjega zraka – Standardna metoda za določevanje arzena, kadmija, svinca in niklja v atmosferskih usedlinah“.
Referenčna metoda za določanje usedanja živega srebra je tista, ki je opisana v standardu EN 15853:2010 „Kakovost zunanjega zraka – Standardna metoda za določevanje živega srebra v usedlinah“.
Referenčna metoda za določanje usedanja benzo(a)pirena in drugih policikličnih ogljikovodikov iz člena 8(6) je tista, ki je opisana v standardu EN 15980:2011 „Kakovost zraka – Določevanje usedanja benzo[a]antracena, benzo[b]fluorantena, benzo[j]fluorantena, benzo[k]fluorantena, benzo[a]pirena, dibenzo[a,h]antracena in indeno[1,2,3-cd]pirena“.
11. Referenčna metoda za merjenje ozona v zunanjem zraku
Referenčna metoda za merjenje ozona je tista, ki je opisana v standardu EN 14625:2012 „Zunanji zrak – Standardna metoda za določevanje koncentracije ozona z ultravijolično fotometrijo“.
12. Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje hlapnih organskih spojin, ki so predhodne snovi ozona, v zunanjem zraku
Če ni standardne metode Evropskega odbora za standardizacijo (CEN) za vzorčenje in merjenje hlapnih organskih spojin, ki so predhodne snovi ozona v zunanjem zraku, razen benzena, lahko države članice izberejo metode vzorčenja in merjenja, ki jih uporabljajo, v skladu s Prilogo V in ob upoštevanju merilnih ciljev iz Priloge VII, oddelek 2, točka A.
13. Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje elementarnega ogljika in organskega ogljika v zunanjem zraku
Referenčna metoda za vzorčenje elementarnega ogljika in organskega ogljika je tista, ki je opisana v standardu EN 12341:2014 „Zunanji zrak – Standardna gravimetrijska metoda za določevanje masne koncentracije frakcije lebdečih delcev PM10 ali PM2,5“. Referenčna metoda za merjenje elementarnega ogljika in organskega ogljika v zunanjem zraku je tista, ki je opisana v standardu EN 16909:2017 „Zunanji zrak – Merjenje elementarnega ogljika (EC) in organskega ogljika (OC), zbranega na filtru“.
14. Referenčne metode za vzorčenje in merjenje NO3-, SO4²-, Cl-, NH4+, Na+, K+, Mg²+, Ca²+ v PM2,5 v zunanjem zraku
Referenčna metoda za vzorčenje elementarnega ogljika in organskega ogljika je tista, ki je opisana v standardu EN 12341:2014 „Zunanji zrak – Standardna gravimetrijska metoda za določevanje masne koncentracije frakcije lebdečih delcev PM10 ali PM2,5“. Referenčna metoda za merjenje NO3-, SO4²-, Cl-, NH4+, Na+, K+, Mg²+, Ca²+ v PM2,5 v zunanjem zraku je tista, ki je opisana v standardu EN 16913:2017 „Zunanji zrak – Standardna metoda za merjenje NO₃ˉ, SO₄²ˉ, Cl¯, NH₄⁺, Na⁺, K⁺, Mg²⁺, Ca²⁺ v delcih PM2,5, zbranih na filtru“.
B.
Dokaz enakovrednosti
1. Država članica lahko uporabi katero koli drugo metodo, za katero lahko dokaže, da daje rezultate, ki so enakovredni rezultatom, pridobljenim s katero koli od metod, navedenih v točki A, ali, kadar gre za delce, katero koli drugo metodo, za katero lahko zadevna država članica dokaže, da je skladno povezana z referenčno metodo. V takem primeru je treba rezultate, dosežene s takšno drugačno metodo, popraviti, da se dobijo rezultati, enakovredni tistim, ki bi jih dobili z uporabo referenčne metode.
2. Komisija lahko od države članice zahteva, da pripravi in predloži poročilo o dokazu enakovrednosti v skladu s točko 1.
3. Pri ocenjevanju sprejemljivosti poročila, navedenega v točki 2, se bo Komisija sklicevala na svoja navodila glede dokaza enakovrednosti. Kadar država članica uporablja začasne faktorje za približanje enakovrednosti, se približna enakovrednost potrdi ali popravi glede na navodila.
4. Države članice zagotovijo, kadar je to ustrezno, da popravek velja tudi za nazaj, za prejšnje podatke merjenja, da se zagotovi boljša primerljivost podatkov.
C.
Standardizacija
Za plinasta onesnaževala je treba prostornino standardizirati pri temperaturi 293 K in tlaku 101,3 kPa. Za delce in snovi, ki jih je treba analizirati v delcih (vključno s svincem, arzenom, kadmijem in benzo(a)pirenom), se obseg vzorčenja nanaša na pogoje v zunanjem zraku, in sicer glede na temperaturo in tlak na dan meritev.
Pristojni organi in telesa, določeni v skladu s členom 5, pri dokazovanju, da oprema izpolnjuje zahteve glede učinkovitosti iz referenčnih metod, navedenih v točki A, upoštevajo poročila o preskusih iz drugih držav članic, če so preskusni laboratoriji akreditirani v skladu z zadevnim harmoniziranim standardom za preskuševalne in kalibracijske laboratorije.
Podrobna poročila o preskusih in vsi rezultati preskusov so na voljo tudi drugim pristojnim organom ali njihovim imenovanim telesom. Iz poročil o preskusih mora biti razvidno, da oprema izpolnjuje vse zahteve glede učinkovitosti, tudi kadar se nekateri okoljski pogoji in pogoji v zvezi z lokacijo uporabljajo le v zadevni državi članici in so drugačni od pogojev, za katere je bila oprema že preverjena in homologirana v drugi državi članici.
D.
Medsebojno priznavanje podatkov
Pristojni organi in telesa, določeni v skladu s členom 5, pri dokazovanju, da oprema izpolnjuje zahteve glede učinkovitosti iz referenčnih metod, navedenih v točki A, upoštevajo poročila o preskusih iz drugih držav članic, če so preskusni laboratoriji akreditirani v skladu z zadevnim harmoniziranim standardom za preskuševalne in kalibracijske laboratorije.
Podrobna poročila o preskusih in vsi rezultati preskusov so na voljo tudi drugim pristojnim organom ali njihovim imenovanim telesom. Iz poročil o preskusih mora biti razvidno, da oprema izpolnjuje vse zahteve glede učinkovitosti, tudi kadar se nekateri okoljski pogoji in pogoji v zvezi z lokacijo uporabljajo le v zadevni državi članici in so drugačni od pogojev, za katere je bila oprema že preverjena in homologirana v drugi državi članici.
E.
Referenčne aplikacije za modeliranje kakovosti zraka
Če ni standarda CEN za cilje glede kakovosti modeliranja, lahko države članice izberejo aplikacije za modeliranje, ki jih uporabljajo, v skladu s Prilogo V, oddelek F.
PRILOGA VII
SPREMLJANJE MASNE KONCENTRACIJE IN KEMIJSKE SESTAVE DELCEV PM2,5, PREDHODNIH SNOVI OZONA IN ULTRAFINIH DELCEV
ODDELEK 1 – MERITVE MASNE KONCENTRACIJE IN KEMIJSKE SESTAVE DELCEV PM2,5
A.
Cilji
Glavni cilj takih meritev je zagotoviti, da so na voljo ustrezni podatki o ravneh v neizpostavljenem mestnem okolju in neizpostavljenem podeželskem okolju. Ti podatki so bistveni za presojo povečanih ravni na bolj onesnaženih območjih (kakor so neizpostavljeno mestno okolje, industrijski predeli, prometno obremenjeni predeli), za oceno možnega povečanja onesnaženosti zaradi prenosa onesnaževal zraka na velike razdalje in za podporo analize porazdelitve virov ter za razumevanje posebnih onesnaževal, kakor so delci. Nadalje je to bistveno za večjo uporabo modeliranja tudi na mestnih območjih.
B.
Snovi
Meritev delcev PM2,5 mora vključevati vsaj celotno masno koncentracijo in koncentracije ustreznih spojin za označitev njene kemijske sestave. Vključi se tudi vsaj spodaj navedena kemijska sestava.
|
SO42–
|
Na+
|
NH4+
|
Ca2+
|
elementarni ogljik (EC)
|
|
NO3–
|
K+
|
Cl–
|
Mg2+
|
organski ogljik (OC)
|
C.
Umestitev vzorčevalnih mest
Meritve se izvajajo na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju in v neizpostavljenem podeželskem okolju v skladu s Prilogo IV.
ODDELEK 2 – MERITVE PREDHODNIH SNOVI OZONA
A.
Cilji
Glavni cilji meritev predhodnih snovi ozona so analizirati vse trende predhodnih snovi ozona, preverjati učinkovitost strategij za zmanjševanje emisij, preverjati doslednost popisov emisij, pripomoči k razumevanju procesov nastajanja ozona in širjenja predhodnih snovi, kot tudi razumevanju uporabe fotokemičnih modelov, ter povezati vire emisij z opaženimi koncentracijami onesnaževal.
B.
Snovi
Merjenje predhodnih snovi ozona vključuje vsaj dušikove okside (NO in NO2) in ustrezne hlapne organske spojine (HOS). Izbira posameznih spojin, ki jih je treba meriti, po potrebi dopolnjena z drugimi spojinami, bo odvisna od zastavljenega cilja.
(a)
Države članice lahko uporabijo metodo, za katero menijo, da je primerna za zastavljeni cilj.
(b)
Referenčna metoda iz Priloge VI se uporablja za dušikov dioksid in dušikove okside.
(c)
Metode, ki jih CEN standardizira, se uporabijo, ko so na voljo.
Seznam hlapnih organskih spojin, priporočenih za merjenje, je naveden spodaj:
|
Družina kemikalij
|
Snov
|
|
|
Trivialno ime
|
Ime po IUPAC
|
Formula
|
Številka CAS
|
|
Alkoholi
|
Metanol
|
Metanol
|
CH4O
|
67-56-1
|
|
|
Etanol
|
Etanol
|
C2H6O
|
64-17-5
|
|
Aldehid
|
Formaldehid
|
Metanal
|
CH2O
|
50-00-0
|
|
|
Acetaldehid
|
Etanal
|
C2H4O
|
75-07-0
|
|
|
Metakrolein
|
2-metilprop-2-enal
|
C4H6O
|
78-85-3
|
|
Alkini
|
Acetilen
|
Etin
|
C2H2
|
74-86-2
|
|
Alkani
|
Etan
|
Etan
|
C2H6
|
74-84-0
|
|
|
Propan
|
Propan
|
C3H8
|
74-98-6
|
|
|
n-butan
|
Butan
|
C4H10
|
106-97-8
|
|
|
i-butan
|
2-metilpropan
|
C4H10
|
75-28-5
|
|
|
n-pentan
|
Pentan
|
C5H12
|
109-66-0
|
|
|
i-pentan
|
2-metilbutan
|
C5H12
|
78-78-4
|
|
|
n-heksan
|
Heksan
|
C6H14
|
110-54-3
|
|
|
i-heksan
|
2-metilpentan
|
C6H14
|
107-83-5
|
|
|
n-heptan
|
Heptan
|
C7H16
|
142-82-5
|
|
|
n-oktan
|
Oktan
|
C8H18
|
111-65-9
|
|
|
i-oktan
|
2,2,4-trimetilpentan
|
C8H18
|
540-84-1
|
|
Alkeni
|
Etilen
|
Eten
|
C2H4
|
75-21-8
|
|
|
Propen / propilen
|
Propen
|
C3H6
|
115-07-1
|
|
|
1,3-butadien
|
Buta-1,3-dien
|
C4H6
|
106-99-0
|
|
|
1-buten
|
But-1-en
|
C4H8
|
106-98-9
|
|
|
Trans-2-buten
|
(E)-but-2-en
|
C4H8
|
624-64-6
|
|
|
Cis-2-buten
|
(Z)-but-2-en
|
C4H8
|
590-18-1
|
|
|
1-penten
|
Pent-1-en
|
C5H10
|
109-67-1
|
|
|
2-penten
|
(Z)-pent-2-en
|
C5H10
|
627-20-3 (cis-2 penten)
|
|
|
|
(E)-pent-2-en
|
|
646-04-8 (trans-2 penten)
|
|
Aromatski ogljikovodiki
|
Benzen
|
Benzen
|
C6H6
|
71-43-2
|
|
|
Toluen / metilbenzen
|
Toluen
|
C7H8
|
108-88-3
|
|
|
Etilbenzen
|
Etilbenzen
|
C8H10
|
100-41-4
|
|
|
m + p-ksilen
|
1,3-dimetilbenzen
(m-ksilen)
|
C8H10
|
108-38-3
(m-ksilen)
|
|
|
|
1,4-dimetilbenzen
(p-ksilen)
|
|
106-42-3
(p-ksilen)
|
|
|
o-ksilen
|
1,2-dimetilbenzen
(o-ksilen)
|
C8H10
|
95-47-6
|
|
|
1,2,4-trimetilbenzen
|
1,2,4-trimetilbenzen
|
C9H12
|
95-63-6
|
|
|
1,2,3-trimetilbenzen
|
1,2,3-trimetilbenzen
|
C9H12
|
526-73-8
|
|
|
1,3,5-trimetilbenzen
|
1,3,5-trimetilbenzen
|
C9H12
|
108-67-8
|
|
Ketoni
|
Aceton
|
Propan-2-on
|
C3H6O
|
67-64-1
|
|
|
Metil etil keton
|
Butan-2-on
|
C4H8O
|
78-93-3
|
|
|
Metil vinil keton
|
3-buten-2-on
|
C4H6O
|
78-94-4
|
|
Terpeni
|
Izopren
|
2-metilbut-1,3-dien
|
C5H8
|
78-79-5
|
|
|
p-cimen
|
1-metil-4-(1-metiletil)benzen
|
C10H14
|
99-87-6
|
|
|
Limonen
|
1-metil-4-(1-metiletenil)-cikloheksen
|
C10H16
|
138-86-3
|
|
|
-mircen
|
7-metil-3-metilen-1,6-oktadien
|
C10H16
|
123-35-3
|
|
|
-pinen
|
2,6,6-trimetil-biciklo[3.1.1]hept-2-en
|
C10H16
|
80-56-8
|
|
|
-pinen
|
6,6-dimetil-2-metil-enebiciklo[3.1.1]heptan
|
C10H16
|
127-91-3
|
|
|
Kamfen
|
2,2-dimetil-3-metil-enebiciklo[2.2.1]heptan
|
C10H16
|
79-92-5
|
|
|
3-karen
|
3,7,7-trimetil-biciklo[4.1.0]hept-3-en
|
C10H16
|
13466-78-9
|
|
|
1,8-cineol
|
1,3,3 trimetil 2 oksabiciklo[2,2,2]oktan
|
C10H18O
|
470-82-6
|
C.
Umestitev vzorčevalnih mest
Meritve je treba opravljati na vzorčevalnih mestih, ki so postavljena v skladu z zahtevami te direktive in veljajo za primerna glede na cilje spremljanja iz točke A tega oddelka.
ODDELEK 3 – MERJENJE ULTRAFINIH DELCEV
A. Cilji
Cilj takih meritev je zagotoviti, da so na voljo ustrezne informacije na lokacijah, kjer se pojavljajo visoke koncentracije ultrafinih delcev in na katere večinoma vplivajo viri iz zračnega, vodnega ali cestnega prometa (kot so letališča, pristanišča, ceste), industrijski predeli ali ogrevanje gospodinjstev. Te informacije so primerne za presojanje višjih ravni koncentracij ultrafinih delcev iz navedenih virov.
B. Snovi
Ultrafini delci.
C. Umestitev vzorčevalnih mest
Vzorčevalna mesta se določijo v skladu s prilogama IV in V na mestu, kjer je verjetno, da se bodo pojavile visoke koncentracije ultrafinih delcev, in v glavni smeri vetra.
PRILOGA VIII
Podatki, ki jih je treba vključiti v načrte za kakovost zraka za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka
A. Podatki, ki jih je treba zagotoviti na podlagi člena 19(5)
1.
Ugotovitev kraja prevelike onesnaženosti:
(a)regija;
(b)mesto (zemljevid);
(c)vzorčevalna mesta (zemljevid, zemljepisne koordinate).
2.
Splošni podatki
(a)tip območja (mestno, industrijsko ali podeželsko območje) ali značilnosti teritorialne enote NUTS 1 (vključno z mestnimi, industrijskimi ali podeželskimi območji);
(b)ocena onesnažene površine (v km2) in števila prebivalstva, izpostavljenega onesnaženju;
(c)koncentracije ali kazalnik povprečne izpostavljenosti zadevnega onesnaževala, opaženi vsaj 5 let pred preseganjem.
3.
Odgovorni organi
Imena in naslovi pristojnih organov, odgovornih za pripravo in izvajanje načrtov za kakovost zraka.
4.
Izvor onesnaževanja ob upoštevanju poročanja v skladu z Direktivo (EU) 2016/2284 in informacij iz nacionalnega programa nadzora nad onesnaževanjem zraka
(a)seznam glavnih virov emisij, odgovornih za onesnaževanje;
(b)skupna količina emisij iz teh virov (v tonah/leto);
(c)ocena ravni emisij (npr. mestna raven, regionalna raven, nacionalna raven in čezmejni prispevki);
(d)porazdelitev virov glede na ustrezne sektorje, ki prispevajo k preseganju v nacionalnem programu nadzora nad onesnaževanjem zraka.
5.
Pričakovani učinek ukrepov za doseganje skladnosti v treh letih po sprejetju načrta za kakovost zraka
(a)pričakovano količinsko opredeljeno zmanjšanje koncentracije (v µg/m³) na vsakem vzorčevalnem mestu, kjer so bile presežene mejne vrednosti, ciljna vrednost za ozon ali kazalnik povprečne izpostavljenosti v primeru preseganja obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti, iz ukrepov iz točke 6;
(b)ocenjeno leto skladnosti za vsako onesnaževalo zraka, zajeto v načrtu za kakovost zraka, ob upoštevanju ukrepov iz točke 6.
6. Priloga 1: Podrobnosti o ukrepih za zmanjšanje onesnaženosti zraka iz točke 5
(a)seznam in opis vseh ukrepov iz načrta za kakovost zraka, vključno z določitvijo pristojnega organa, odgovornega za njihovo izvajanje;
(b)količinska opredelitev zmanjšanja emisij (v tonah/leto) za vsak ukrep iz točke (a);
(c)časovni razpored izvajanja vsakega ukrepa in odgovorni akterji;
(d)ocena zmanjšanja koncentracije zaradi vsakega ukrepa za kakovost zraka glede na zadevno preseganje;
(e)seznam informacij (vključno z modeliranjem in rezultati ocenjevanja ukrepov) za dosego zadevnega standarda kakovosti zraka v skladu s Prilogo I.
7.
Priloga 2: Dodatne informacije o ozadju
(a)meteorološki podatki;
(b)topografski podatki;
(c)podatki o vrsti elementov na območju, ki jih je treba zaščititi (če obstajajo);
(d)seznam in opis vseh dodatnih ukrepov, ki v treh letih ali več v celoti učinkujejo na koncentracije onesnaževal zunanjega zraka.
8.
Priloga 3: Ocena ukrepov (v primeru posodobitve načrta za kakovost zraka)
(a)ocena časovnega razporeda ukrepov iz prejšnjega načrta za kakovost zraka;
(b)ocena vpliva ukrepov iz prejšnjega načrta za kakovost zraka na zmanjšanje emisij in koncentracije onesnaževal.
B. Okvirni seznam ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti zraka
1.
Informacije o stanju izvajanja direktiv iz člena 14(3), točka (b), Direktive (EU) 2016/2284.
2.
Podatki o vseh ukrepih za zmanjšanje onesnaženosti zraka, ki so bili upoštevani na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni v zvezi z doseganjem ciljev glede kakovosti zraka, vključujejo:
(a)zmanjšanje emisij iz nepremičnih virov z zagotovitvijo, da se majhni in srednje veliki nepremični viri izgorevanja, ki onesnažujejo okolje (vključno z biomaso), opremijo z napravami za nadzor emisij ali se zamenjajo ter da se izboljša energijska učinkovitost zgradb;
(b)zmanjšanje emisij iz vozil prek naknadnega nameščanja brezemisijskih pogonskih sistemov in opreme za nadzor emisij. Prouči se uporaba ekonomskih spodbud za pospešitev takega opremljanja;
(c)za zmanjšanje emisij javni organi nabavijo v skladu s priročnikom o okoljskih javnih naročilih brezemisijska cestna vozila, goriva in zgorevalno opremo;
(d)ukrepe za omejitev emisij zaradi prometa prek prometnega načrtovanja in upravljanja (vključno z določanjem višjih cen med prometnimi konicami, diferenciranimi parkirninami ali drugimi ekonomskimi spodbudami; vzpostavitev sistemov za omejevanje dostopa vozil do mestnih območij, vključno z območji z manjšimi emisijami);
(e)ukrepe za spodbujanje prehoda na oblike prometa, ki manj onesnažujejo okolje;
(f)ukrepe za spodbujanje prehoda na brezemisijska vozila in necestno mehanizacijo za zasebno in komercialno uporabo;
(g)ukrep za zagotovitev, da se v malih, srednjih in velikih nepremičnih ter premičnih virih daje prednost uporabi goriv, ki povzročajo manj emisij;
(h)ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka iz industrijskih virov v skladu z Direktivo 2010/75/EU in z uporabo ekonomskih instrumentov, kot so davki, dajatve ali trgovanje z emisijami, ob upoštevanju posebnosti MSP;
(i)ukrepe za zaščito zdravja otrok ali drugih občutljivih skupin prebivalstva.
PRILOGA IX
OBVEŠČANJE JAVNOSTI
1.Države članice zagotovijo vsaj naslednje informacije:
(a)vsakourno posodobljene podatke iz vsakega vzorčevalnega mesta o žveplovem dioksidu, dušikovem dioksidu, delcih (PM10 in PM2,5), ogljikovem monoksidu in ozonu. To velja za informacije iz vseh vzorčevalnih mest, na katerih so na voljo najnovejši podatki, in vsaj za informacije iz najmanjšega števila vzorčevalnih mest, ki se zahteva v skladu s Prilogo III. Kadar so na voljo, se zagotovijo tudi najnovejše informacije, pridobljene z modeliranjem;
(b)izmerjene koncentracije vseh onesnaževal, predstavljene po ustreznih obdobjih iz Priloge I;
(c)informacije o opaženih preseganjih katere koli mejne vrednosti, ciljne vrednosti za ozon in obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti, ki zajemajo vsaj:
(i) mesto ali območje preseganja,
(ii) začetek in trajanje preseganja,
(iii) izmerjeno koncentracijo v primerjavi s standardi kakovosti zraka ali kazalnik povprečne izpostavljenosti v primeru preseganja obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti;
(d)informacije o zdravju in vegetaciji, ki vključujejo vsaj:
(i) vpliv onesnaženosti zraka na zdravje splošnega prebivalstva,
(i) vpliv onesnaženosti zraka na zdravje ranljivih skupin,
(iii) opis verjetnih simptomov,
(iv) priporočene varnostne ukrepe, ki jih je treba sprejeti,
(v) kje poiskati dodatne podatke;
(e)informacije o preventivnih ukrepih za zmanjšanje onesnaženosti in/ali izpostavljenosti onesnaženju: navedbo sektorjev z glavnim virom onesnaženja; priporočila za ukrepanje za zmanjšanje emisij;
(f)informacije o kampanjah merjenja ali podobnih dejavnostih in njihovih rezultatih, kadar se izvajajo.
2.Države članice zagotovijo, da se informacije o dejanskih ali napovedanih preseganjih alarmne in opozorilne vrednosti pravočasno sporočijo javnosti. Posredovani podatki vsebujejo vsaj naslednje informacije:
(a)
podatke o opaženem preseganju:
–mesto ali območje preseganja,
–vrsto presežene vrednosti (opozorilna ali alarmna),
–začetek in trajanje preseganja,
–najvišjo 1-urno koncentracijo in poleg tega najvišjo osemurno srednjo vrednost koncentracije pri ozonu;
(b)
napoved za naslednje popoldne/dan (dneve):
–geografsko območje pričakovanih preseganj opozorilne in/ali alarmne vrednosti,
–pričakovano spremembo koncentracij (izboljšanje, stabiliziranje ali poslabšanje), skupaj z razlogi za te spremembe;
(c)
podatke o vrsti prizadetega prebivalstva, možnih učinkih na zdravje in priporočenem vedenju:
–podatke o ogroženih skupinah prebivalstva,
–opis verjetnih simptomov,
–previdnostne ukrepe, priporočene prizadetemu prebivalstvu,
–kje poiskati dodatne podatke;
(d)
podatke o preventivnih ukrepih za zmanjšanje onesnaženosti in/ali izpostavljenosti onesnaženju: navedbo sektorjev z glavnim virom onesnaženja; priporočila za ukrepanje za zmanjšanje emisij;
(e)
ob napovedanih preseganjih države članice poskrbijo, da se ti podrobni podatki zagotovijo v izvedljivem obsegu.
3.Kadar pride do preseganja ali kadar obstaja tveganje preseganja katere koli mejne vrednosti, ciljne vrednosti za ozon, obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti, alarmnih ali opozorilnih vrednosti, države članice zagotovijo, da se informacije iz te priloge dodatno posredujejo javnosti.
PRILOGA X
Del A
Razveljavljene direktive s seznamom naknadnih sprememb
(iz člena 30)
|
Direktiva 2004/107/ES Evropskega Parlamenta in Sveta
(UL L 23, 26.1.2005, str. 3)
|
|
|
Uredba (ES) št. 219/2009 Evropskega parlamenta in Sveta
(UL L 87, 31.3.2009, str. 109)
|
samo točka 3.8 Priloge
|
|
Direktiva Komisije (EU) 2015/1480
(UL L 226, 29.8.2015, str. 4)
|
samo člen 1
|
|
Direktiva 2008/50/ES Evropskega Parlamenta in Sveta
(UL L 152, 11.6.2008, str. 1)
|
|
|
Direktiva Komisije (EU) 2015/1480
(UL L 226, 29.8.2015, str. 4)
|
samo člen 2
|
Del B
Roki za prenos v nacionalno pravo
(iz člena 30)
|
Direktiva
|
Rok za prenos
|
|
2004/107/ES
|
15. februar 2007
|
|
2008/50/ES
|
11. junij 2010
|
|
(EU) 2015/1480
|
31. december 2016
|
_____________
PRILOGA XI
KORELACIJSKA TABELA
|
Ta direktiva
|
Direktiva 2008/50/ES
|
Direktiva 2004/107/ES
|
|
Člen 1
|
—
|
—
|
|
Člen 2
|
Člen 1
|
Člen 1
|
|
Člen 3
|
Člen 32
|
Člen 8
|
|
Člen 4
|
Člen 2
|
Člen 2
|
|
Člen 5
|
Člen 3
|
—
|
|
Člen 6
|
Člen 4
|
Člen 4(1)
|
|
Člen 7
|
Člen 5 in člen 9(2)
|
Člen 4(2), (3) in (6)
|
|
Člen 8
|
Člen 6 in člen 9(1)
|
Člen 4(1) do (5) ter člen 4(8) in (10)
|
|
Člen 9
|
Člen 7 in člen 10
|
Člen 4(7) in (11)
|
|
Člen 10
|
—
|
Člen 4(9)
|
|
Člen 11
|
Člen 8 in člen 11
|
Člen 4(12) in (13)
|
|
Člen 12
|
Člen 12, člen 17(1) in (3) ter člen 18
|
Člen 3(2)
|
|
Člen 13
|
Člen 13, člen 15 in člen 17(1)
|
Člen 3(1) in (3)
|
|
Člen 14
|
Člen 14
|
—
|
|
Člen 15
|
Člen 19
|
—
|
|
Člen 16
|
Člen 20
|
—
|
|
Člen 17
|
Člen 21
|
—
|
|
Člen 18
|
Člen 22
|
|
|
Člen 19
|
Člen 17(2) in člen 23
|
Člen 3(3)
|
|
Člen 20
|
Člen 24
|
—
|
|
Člen 21
|
Člen 25
|
—
|
|
Člen 22
|
Člen 26
|
Člen 7
|
|
Člen 23
|
Člen 27
|
Člen 5
|
|
Člen 24
|
Člen 28
|
Člen 4(15)
|
|
Člen 25
|
—
|
—
|
|
Člen 26
|
Člen 29
|
Člen 6
|
|
Člen 27
|
—
|
—
|
|
Člen 28
|
—
|
—
|
|
Člen 29
|
Člen 30
|
Člen 9
|
|
Člen 30
|
Člen 31
|
—
|
|
Člen 31
|
—
|
—
|
|
Člen 32
|
Člen 33
|
Člen 10
|
|
Člen 33
|
Člen 34
|
Člen 11
|
|
Člen 34
|
Člen 35
|
Člen 12
|
🡻 2004/107
PRILOGA IV
Cilji kakovosti podatkov in zahteve za modele kakovosti zraka
I.CILJI KAKOVOSTI PODATKOV
Za zagotavljanje kakovosti so kot vodilo predvideni naslednji cilji kakovosti podatkov.
🡻 2015/1480 člen 1 in Priloga I.1(a)
|
|
Benzo(a)piren
|
Arzen, kadmij in nikelj
|
Policiklični aromatski ogljikovodiki, razen benzo(a)pirena, celotno plinasto živo srebro
|
Celotno usedanje
|
|
—
Negotovost
|
|
|
|
|
|
Meritve na stalnem merilnem mestu in indikativne meritve
|
50 %
|
40 %
|
50 %
|
70 %
|
|
Modeliranje
|
60 %
|
60 %
|
60 %
|
60 %
|
|
—
Najmanjše zajetje podatkov
|
90 %
|
90 %
|
90 %
|
90 %
|
|
—
Najmanjši časovni interval
|
|
|
|
|
|
Meritve na stalnem merilnem mestu
|
33 %
|
50 %
|
|
|
|
Indikativne meritve
|
14 %
|
14 %
|
14 %
|
33 %
|
🡻 2004/107/ES
🡺1 2015/1480 člen 1 in Priloga I.1(b)
Negotovost (izražena s 95 % stopnjo zaupanja) metod uporabljenih za oceno koncentracij zunanjega zraka bo ocenjena v skladu z načeli Navodil CEN za izražanje negotovosti meril (ENV 13005-1999), metodologijo ISO 5725:1994 in navodili iz Poročila CEN o kakovosti zraka — Pristop k oceni negotovosti referenčnih meritev zunanjega zraka (CR 14377:2002E). Odstotki negotovosti so podani za individualne meritve, na osnovi povprečja tipičnih merilnih časov za obdobje zaupanja 95 %. Negotovost meritve se razume kot da je uporabna na območju ustrezne ciljne vrednosti. Meritve na stalnem mestu in indikativne meritve morajo biti enakomerno razporejene čez leto v izogib asimetiriji rezultatov.
Zahteve glede najmanjšega zajetja podatkov in najmanjšega časovnega intervala ne vključujejo izgube podatkov zaradi rednega umerjanja ali rednega vzdrževanja instrumentacije. Za meritve benzo(a)pirena in drugih policikličnih aromatskih ogljikovodikov se zahteva štiriindvajseturno vzorčenje. Posamezne vzorce iz največ enomesečnega obdobja se lahko s previdnostjo kombinira in analizira kot sestavljen vzorec pod pogojem, da metoda zagotavlja stabilnost vzorcev za to obdobje. Tri sorodne snovi benzo(b)fluoranten, benzo(j)fluoranten in benzo(k)fluoranten so lahko analitično težko določljive. V takšnih primerih so lahko predstavljene kot vsota.🡺1 --- 🡸 Vzorčenje mora biti enakomerno porazdeljeno po tednu in letu. Za meritve stopenj usedanja mesečno ali tedensko so priporočeni vzorci skozi vse leto.
🡻 2015/1480 člen 1 in Priloga I.1(c)
Določbe o posameznih vzorcih iz prejšnjega odstavka se uporabljajo za arzen, kadmij, nikelj in skupno plinasto živo srebro. Poleg tega je dovoljeno podvzorčenje filtrov delcev PM10 za dodatno preverjanje za kovine, če obstajajo dokazi za to, da je podvzorec reprezentativen in da občutljivost zaznavanja v primerjavi z zadevnimi cilji glede kakovosti podatkov ni zmanjšana. Kot alternativa vsakodnevnemu vzorčenju za preverjanje prisotnosti kovin v delcih PM10 je dovoljeno tedensko vzorčenje, če značilnosti jemanja vzorcev ostanejo nespremenjene.
🡻 2004/107/ES
Države članice lahko uporabijo mokro vzorčenje samo namesto masivnega vzorčenja, če lahko dokažejo, da se razlikujeta do 10 %. Stopnje usedanja se običajno izražajo v μg/m2 na dan.
Države članice lahko uporabijo nižjo minimalno časovno pokritost, kakor je prikazana v preglednici, vendar ne nižjo od 14 % za meritve na stalnem mestu in 6 % za indikativne meritve pod pogojem, da lahko dokažejo, da bo izpolnjena 95 % razširjena negotovost za letno povprečje, izračunana iz ciljev glede kakovosti podatkov v preglednici ISO 11222:2002 — „Določitev negotovosti povprečnega časa za meritve kakovosti zraka“.
(ii)Zahteve za modele kakovosti zraka
Kadar se za ocenjevanje uporablja model kakovosti zraka, se pripravi opis modela ter podatki o zanesljivosti. Negotovost modeliranja se določi kot največji odklon izmerjenih in izračunanih koncentracij v celotnem letu, ne da bi se upoštevala časovna razporeditev dogodkov.
III.Zahteve za objektivne metode ocenjevanja
Če se uporabljajo objektivne metode ocenjevanja, negotovost ne sme presegati 100 %.
IV.Standardizacija
Za snovi, ki se analizirajo v frakciji PM10 se količina vzorcev nanaša na zunanje pogoje.
🡻 2004/107
PRILOGA V
Referenčne metode za ocenjevanje koncentracij v zunanjem zraku ter stopenj usedanja
🡻 2015/1480 člen 1 in Priloga I.2
I.Referenčna metoda za vzorčenje in analizo arzena, kadmija in niklja v zunanjem zraku
Referenčna metoda za vzorčenje arzena, kadmija in niklja v zunanjem zraku je opisana v standardu EN 12341:2014. Referenčna metoda za merjenje arzena, kadmija in niklja v zunanjem zraku je tista, ki je opisana v standardu EN 14902:2005 „Kakovost zunanjega zraka – Standardna metoda za določevanje Pb, Cd, As in Ni v frakciji PM10 lebdečih delcev“.
Država članica lahko uporabi tudi druge metode, za katere lahko dokaže, da dajejo enakovredne rezultate kot zgornja metoda.
(ii)Referenčna metoda za vzorčenje in analizo policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku
Referenčna metoda za vzorčenje policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku je opisana v standardu EN 12341:2014. Referenčna metoda za merjenje benzo(a)pirena v zunanjem zraku je tista, ki je opisana v standardu EN 15549:2008 „Kakovost zraka – Standardna metoda za določevanje koncentracije benzo[a]pirena (B[a]P) v zunanjem zraku“. Če standardne metode CEN ni, smejo države članice za druge policiklične aromatske ogljikovodike iz člena 4(8) uporabljati metode iz nacionalnih standardov ali metode ISO, kot je na primer standard ISO 12884.
Država članica lahko uporabi tudi druge metode, za katere lahko dokaže, da dajejo enakovredne rezultate kot zgornja.
III.Referenčna metoda za vzorčenje in analizo živega srebra v zunanjem zraku
Referenčna metoda za merjenje koncentracij skupnega plinastega živega srebra v zunanjem zraku je tista, ki je opisana v standardu EN 15852:2010 „Kakovost zunanjega zraka – Standardna metoda za določevanje celotnega živega srebra v plinasti fazi“.
Država članica lahko uporabi tudi druge metode, za katere lahko dokaže, da dajejo enakovredne rezultate kot zgornja.
IV.Referenčna metoda za vzorčenje in analizo usedanja arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov
Referenčna metoda za določanje usedanja arzena, kadmija in niklja je tista, ki je opisana v standardu EN 15841:2009 „Kakovost zunanjega zraka – Standardna metoda za določevanje arzena, kadmija, svinca in niklja v atmosferskih usedlinah“.
Referenčna metoda za določanje usedanja živega srebra je tista, ki je opisana v standardu EN 15853:2010 „Kakovost zunanjega zraka – Standardna metoda za določevanje živega srebra v usedlinah“.
Referenčna metoda za določanje usedanja benzo(a)pirena in drugih policikličnih ogljikovodikov iz člena 4(8) je tista, ki je opisana v standardu EN 15980:2011 „Kakovost zraka – Določevanje usedanja benzo[a]antracena, benzo[b]fluorantena, benzo[j]fluorantena, benzo[k]fluorantena, benzo[a]pirena, dibenzo[a,h]antracena in indeno[1,2,3-cd]pirena“.
🡻 219/2009 člen 1 in Priloga, točka 3(8)
V.Referenčno modeliranje kakovosti zraka
V tem trenutku ni mogoče določiti referenčnega modeliranja kakovosti zraka. Komisija lahko sprejme spremembe za prilagoditev te točke znanstvenemu in tehničnemu napredku. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 6(3).
🡻 2008/50
PRILOGA I
CILJI KAKOVOSTI PODATKOV
A.Cilji kakovosti podatkov za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka
|
|
Žveplov dioksid, dušikov dioksid in dušikovi oksidi ter ogljikov monoksid
|
Benzen
|
Delci (PM10/PM2,5) in svinec
|
Ozon ter z njim povezana NO in NO2
|
|
Meritve na stalnem merilnem mestu
|
|
|
|
|
|
Negotovost
|
15 %
|
25 %
|
25 %
|
15 %
|
|
Najmanjše zajetje podatkov
|
90 %
|
90 %
|
90 %
|
90 % poleti
75 % pozimi
|
|
Najmanjša časovna pokritost:
|
|
|
|
|
|
—
neizpostavljeno mestno okolje in promet
|
—
|
35 %
|
—
|
—
|
|
—
industrijski predeli
|
—
|
90 %
|
—
|
—
|
|
Indikativne meritve
|
|
|
|
|
|
Negotovost
|
25 %
|
30 %
|
50 %
|
30 %
|
|
Najmanjša razpoložljivost podatkov
|
90 %
|
90 %
|
90 %
|
90 %
|
|
Najmanjša časovna pokritost
|
14 %
|
14 %
|
14 %
|
> 10 % poleti
|
|
Negotovost pri modeliranju:
|
|
|
|
|
|
urni podatki
|
50 %
|
—
|
—
|
50 %
|
|
osemurna povprečja
|
50 %
|
—
|
—
|
50 %
|
|
dnevna povprečja
|
50 %
|
—
|
še ni opredeljeno
|
—
|
|
letna povprečja
|
30 %
|
50 %
|
50 %
|
—
|
|
Objektivna ocena
|
|
|
|
|
|
Negotovost pri meritvah
|
75 %
|
100 %
|
100 %
|
75 %
|
Negotovost (izražena s 95 % stopnjo zaupanja) pri metodah ocenjevanja bo ovrednotena v skladu z načeli navodil CEN o izražanju negotovosti meritev (ENV 13005-1999), z metodologijo ISO 5725:1994 in navodili iz poročila CEN „Kakovost zraka – Pristop k negotovosti ocene za referenčne merilne metode za zunanji zrak“ (CR 14377:2002E). Odstotki negotovosti v zgornji tabeli so navedeni za povprečje posameznih meritev v času, za katerega je določena mejna vrednost (ali ciljna vrednost v primeru ozona), za 95 % interval zaupanja. Negotovost pri meritvah na stalnem merilnem mestu se šteje, kakor da se uporablja v okviru ustrezne mejne vrednosti (ali ciljne vrednosti v primeru ozona).
Negotovost pri modeliranju se določi kot največji odklon izmerjenih in izračunanih koncentracij za 90 % posameznih merilnih mest v času, za katerega je določena mejna vrednost (ali ciljna vrednost v primeru ozona), ne da bi se upoštevala časovna razporeditev dogodkov. Negotovost pri modeliranju se šteje, kakor da se uporablja v okviru ustrezne mejne vrednosti (ali ciljne vrednosti v primeru ozona). Meritve na stalnem merilnem mestu, ki jih je treba izbrati za primerjavo z rezultati modeliranja, predstavljajo okvir, ki ga model zajema.
Negotovost pri objektivni oceni se določi kot največji odklon izmerjenih in izračunanih koncentracij v času, za katerega je določena mejna vrednost (ali ciljna vrednost v primeru ozona), ne da bi se upoštevala časovna razporeditev dogodkov.
Zahteve za najmanjšo razpoložljivost podatkov in časovno pokritost ne vključujejo izgub podatkov zaradi rednega umerjanja ali običajnega vzdrževanja inštrumentov.
B.Rezultati ocenjevanja kakovosti zraka
Za območja ali aglomeracije, za katera se za ocenjevanje kakovosti zraka uporabljajo drugi viri, ki dopolnjujejo meritve, ali pa so ti drugi viri edini način ocenjevanja, se zberejo naslednji podatki:
–opis opravljenega ocenjevanja,
–uporabljene posebne metode s sklicevanjem na opise metod,
–viri podatkov in informacij,
–opis rezultatov, skupaj z negotovostmi, in zlasti obseg katerega koli področja ali, če je to pomembno, dolžino ceste na območju ali v aglomeracijah, nad katero koncentracije presegajo katero koli mejno vrednost, ciljno vrednost ali dolgoročni cilj in sprejemljivo preseganje, kadar se uporablja, ter katerega koli območja na katerem koncentracije presegajo zgornji ocenjevalni prag ali spodnji ocenjevalni prag,
–prebivalstvo, ki je lahko izpostavljeno ravnem, ki presegajo katerokoli mejno vrednost za varovanje zdravja ljudi.
🡻 2015/1480 člen 2 in Priloga II.1
C.Zagotavljanje kakovosti pri ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka: Potrditev podatkov
1.
Za zagotovitev natančnosti meritev in skladnosti s cilji glede kakovosti podatkov, določenih v oddelku A, ustrezni pristojni organi in telesa, imenovani v skladu s členom 3, zagotovijo:
(i)da so vse meritve, opravljene v zvezi z ocenjevanjem kakovosti zunanjega zraka na podlagi členov 6 in 9, sledljive v skladu z zahtevami iz harmoniziranega standarda za preskuševalne in kalibracijske laboratorije;
(ii)da bodo institucije, ki upravljajo mreže, in posamezne postaje vzpostavile sistem zagotavljanja in nadzora kakovosti, ki omogoča redno vzdrževanje za zagotovitev stalne natančnosti merilnih naprav. Sistem za zagotavljanje kakovosti po potrebi in vsaj vsakih pet let pregleda zadevni nacionalni referenčni laboratorij;
(iii)da se določi postopek zagotavljanja/nadzora kakovosti za postopek zbiranja podatkov in poročanja ter da institucije, imenovane za to nalogo, dejavno sodelujejo v sorodnih programih zagotavljanja kakovosti v vsej Uniji;
(iv)da so nacionalni referenčni laboratoriji, ki jih v skladu z zadevnim harmoniziranim standardom za preskusne in kalibracijske laboratorije, sklic na katere je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije na podlagi člena 2(9) Uredbe (ES) št. 765/2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga, imenovani s strani ustreznih pristojnih organov ali teles, določenih v skladu s členom 3, in akreditirani za referenčne metode iz Priloge VI, in sicer vsaj za onesnaževala, katerih koncentracije presegajo spodnji ocenjevalni prag. Ti laboratoriji so na ozemlju države članice pristojni tudi za usklajevanje programov zagotavljanja kakovosti na ravni Unije, ki jih organizira Skupno raziskovalno središče Komisije, ter za usklajevanje ustrezne uporabe referenčnih metod na nacionalni ravni in dokazovanje enakovrednosti nereferenčnih metod. Nacionalni referenčni laboratoriji, ki organizirajo medlaboratorijske primerjave na nacionalni ravni, bi morali biti akreditirani tudi v skladu z zadevnim harmoniziranim standardom za preskušanje usposobljenosti;
(v)da so nacionalni referenčni laboratoriji vsaj vsaka tri leta vključeni v programe zagotavljanja kakovosti na ravni Unije, ki jih organizira Skupno raziskovalno središče Komisije. Če vključitev v navedene programe ne da zadovoljivih rezultatov, bi moral nacionalni laboratorij ob naslednji vključitvi v medlaboratorijske primerjave dokazati, da je sprejel zadovoljive popravne ukrepe, o katerih mora tudi poročati Skupnemu raziskovalnemu središču Komisije;
(vi)da nacionalni referenčni laboratoriji podpirajo delo Evropske mreže nacionalnih referenčnih laboratorijev, ki jo ustanovi Komisija.
2.
Šteje se, da so vsi podatki, sporočeni na podlagi člena 27, veljavni, razen podatkov, ki so označeni kot začasni.
🡻 2008/50/ES
PRILOGA II
Določitev zahtev za ocenjevanje koncentracij žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev (PM10 in PM2,5), svinca, benzena ter ogljikovega monoksida v zunanjem zraku znotraj območja ali v aglomeraciji
A.Zgornji in spodnji ocenjevalni prag
Uporabljala se bosta naslednji zgornji ocenjevalni prag in spodnji ocenjevalni prag:
1.Žveplov dioksid
|
|
Varovanje zdravja
|
Varstvo rastlin
|
|
zgornji ocenjevalni prag
|
60 % 24-urne mejne vrednosti (vrednost 75 μg/m3 ne sme biti presežena več kot 3-krat v koledarskem letu)
|
60 % zimske kritične vrednosti
(12 μg/m3)
|
|
spodnji ocenjevalni prag
|
40 % 24-urne mejne vrednosti (vrednost 50 μg/m3 ne sme biti presežena več kot 3-krat v koledarskem letu)
|
40 % zimske kritične vrednosti
(8 μg/m3)
|
2.Dušikov dioksid in dušikovi oksidi
|
|
Urna mejna vrednost za varovanje zdravja ljudi (NO2)
|
Letna mejna vrednost za varovanje zdravja ljudi (NO2)
|
Letna kritična vrednost za varstvo rastlin in naravnih ekosistemov (NOx)
|
|
zgornji ocenjevalni prag
|
70 % mejne vrednosti (vrednost 140 μg/m3 ne sme biti presežena več kot 18-krat v koledarskem letu)
|
80 % mejne vrednosti (32 μg/m3)
|
80 % kritične vrednosti (24 μg/m3)
|
|
spodnji ocenjevalni prag
|
50 % mejne vrednosti (vrednost 100 μg/m3 ne sme biti presežena več kot 18-krat v koledarskem letu)
|
65 % mejne vrednosti (26 μg/m3)
|
65 % kritične vrednosti (19,5 μg/m3)
|
3.Delci (PM10/PM2,5)
|
|
24-urno povprečje PM10
|
Letno povprečje PM10
|
Letno povprečje PM2,5
|
|
zgornji ocenjevalni prag
|
70 % mejne vrednosti (vrednost 35 μg/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu)
|
70 % mejne vrednosti (28 μg/m3)
|
70 % mejne vrednosti (17 μg/m3)
|
|
spodnji ocenjevalni prag
|
50 % mejne vrednosti (25 μg/m3 ne sme biti preseženo več kot 35-krat v koledarskem letu)
|
50 % mejne vrednosti (20 μg/m3)
|
50 % mejne vrednosti (12 μg/m3)
|
4.Svinec
|
|
Letno povprečje
|
|
zgornji ocenjevalni prag
|
70 % mejne vrednosti (0,35 μg/m3)
|
|
spodnji ocenjevalni prag
|
50 % mejne vrednosti (0,25 μg/m3)
|
5.Benzen
|
|
Letno povprečje
|
|
zgornji ocenjevalni prag
|
70 % mejne vrednosti (3,5 μg/m3)
|
|
spodnji ocenjevalni prag
|
40 % mejne vrednosti (2 μg/m3)
|
6.Ogljikov monoksid
|
|
Osemurno povprečje
|
|
zgornji ocenjevalni prag
|
70 % mejne vrednosti (7 mg/m3)
|
|
spodnji ocenjevalni prag
|
50 % mejne vrednosti (5 mg/m3)
|
🡻 2008/50/ES
PRILOGA III
Ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka in postavitev vzorčevalnih mest za merjenje žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev (PM10 in PM2,5), svinca, benzena ter ogljikovega monoksida v zunanjem zraku
A.Splošno
Kakovost zunanjega zraka se ocenjuje na vseh območjih in v vseh aglomeracijah v skladu z naslednjimi merili:
1.
Kakovost zunanjega zraka se ocenjuje na vseh mestih, razen tistih iz odstavka 2, v skladu z merili iz oddelkov B in C za postavitev vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu. Načela iz oddelkov B in C se prav tako uporabljajo, v kolikor so pomembna pri opredelitvi posameznih postavitev, kjer se določijo koncentracije zadevnih onesnaževal in kjer se kakovost zunanjega zraka ocenjuje z indikativnimi meritvami ali modeliranjem.
2.
Skladnost z mejnimi vrednostmi, usmerjena k varovanju zdravja ljudi, se ne ocenjuje na naslednjih postavitvah:
(a)vseh postavitvah, ki se nahajajo znotraj območij, do katerih javnost nima dostopa in kjer ni stalnih bivališč;
(b)v skladu s členom 2(1) na tovarniških kompleksih ali v industrijskih obratih, za katere veljajo ustrezne določbe o zdravju in varnosti pri delu;
(c)na voznih pasovih cest; in na vmesnih ločilnih pasovih na cestah, razen tam, kjer je pešcem običajno omogočen dostop do vmesnega ločilnega pasu.
B.Umestitev vzorčevalnih mest na makroravni
1.
Varovanje zdravja ljudi
(a)Vzorčevalna mesta, katerih namen je varovanje zdravja ljudi, se umestijo, tako da:
–zagotovijo podatke o predelih znotraj območij in aglomeracij, kjer se pojavljajo najvišje koncentracije, za katere je verjetno, da jim je prebivalstvo neposredno ali posredno izpostavljeno v obdobju, ki je pomembno glede na čas povprečenja mejne vrednosti (mejnih vrednosti),
–zagotovijo podatke o ravneh v drugih predelih znotraj območij in aglomeracij, ki so reprezentativni za izpostavljenost celotnega prebivalstva.
(b)Vzorčevalna mesta so na splošno umeščena tako, da se zelo majhna mikrookolja ne merijo v njihovi neposredni bližini, kar pomeni, da mora biti vzorčevalno mesto umeščeno tako, da je vzorčeni zrak reprezentativen za kakovost zraka cestnega odseka, ki ni manjši od 100 m v dolžino na prometnih mestih, in ki meri vsaj 250 m x 250 m v industrijskih predelih, kadar je to izvedljivo.
(c)Postavitve v neizpostavljenem mestnem okolju so postavljene tako, da na njihovo raven onesnaženosti vpliva celoten delež onesnaževal iz vseh virov na tisti strani postaje, ki je obrnjena proti vetru. Za določitev ravni onesnaženosti ne bi smel prevladati samo en vir, razen če so take razmere tipične za večje mestno območje. Navedena vzorčevalna mesta so na splošno in praviloma reprezentativna za nekaj kvadratnih kilometrov;
(d)Kadar je cilj oceniti ravni v neizpostavljenem podeželskem okolju, na vzorčevalno mesto ne smejo vplivati aglomeracije ali industrijski predeli v njegovi bližini, to so predeli, ki so bližje od petih kilometrov.
(e)Kadar je treba oceniti deleže iz industrijskih virov, se vsaj eno vzorčevalno mesto postavi na vetrno stran glede na položaj vira na najbližjem stanovanjskem območju. Kadar koncentracija na neizpostavljenih mestih ni znana, se postavi dodatno vzorčevalno mesto v glavni smeri vetra.
(f)Vzorčevalna mesta so, kadar je to mogoče, reprezentativna tudi za podobna mesta, ki niso v njihovi neposredni bližini.
(g)Upošteva se, da je treba vzorčevalna mesta postaviti na otokih, kadar je to potrebno za varovanje zdravja ljudi.
2.
Varstvo rastlin in naravnih ekosistemov
Vzorčevalna mesta, usmerjena na varstvo rastlin in naravnih ekosistemov, so oddaljena več kot 20 km od aglomeracij ali več kot 5 km od drugih poseljenih območij, industrijskih objektov ali avtocest ali večjih cest s preštetimi več kot 50 000 vozili na dan, kar pomeni, da mora biti vzorčevalno mesto postavljeno tako, da je vzorčeni zrak reprezentativen za kakovost zraka okoliškega območja, katerega površina je vsaj 1000 km2. Država članica lahko ob upoštevanju zemljepisnih pogojev ali možnosti za zaščito posebej ranljivih območij zagotovi, da se vzorčevalno mesto postavi na manjši razdalji ali da je reprezentativno za kakovost zraka na ožjem območju.
Upošteva se tudi potreba po ocenjevanju kakovosti zraka na otokih.
C.Umestitev vzorčevalnih mest na mikroravni
Kadar je to izvedljivo, se uporablja naslednje:
🡻 2015/1480 člen 2 in Priloga II.2(a)
–pretok okrog vzorčevalne sonde na dovodu je nemoten (v splošnem prost v krogu vsaj 270° oziroma 180° na mestih vzorčenja ob stavbni črti), tako da nobene prepreke ne vplivajo na pretok zraka v bližini dovoda (navadno nekaj metrov od zgradb, balkonov, dreves in drugih ovir ter vsaj 0,5 m od najbližje stavbe, če so mesta vzorčenja reprezentativna za kakovost zraka ob stavbni črti),
–v splošnem je mesto vzorčenja na dovodu na višini med 1,5 m (območje dihanja) in 4 m nad tlemi. Kadar je postaja reprezentativna za širše območje, so lahko primerne tudi umestitve na višje mesto, vsa odstopanja pa je treba v celoti dokumentirati,
🡻 2008/50/ES
–sonda na dovodu ni nameščena v neposredni bližini virov, da ne pride do neposrednega zajema emisij, ki ne bi bile premešane z zunanjim zrakom,
–izpuh vzorčevalnika se namesti tako, da ne pride do ponovnega kroženja izpušnega zraka skozi dovod v vzorčevalnik,
🡻 2015/1480 člen 2 in Priloga II.2(a)
–prometu izpostavljene sonde za vzorčenje vseh onesnaževal so postavljene vsaj 25 m od roba večjih križišč in največ 10 m od cestnega robnika. „Večje križišče“ v tem smislu pomeni križišče, ki prekinja prometni tok, zaradi česar v primerjavi s preostalim cestnim odsekom nastajajo različne dodatne emisije (pri ustavljanju in speljevanju).
🡻 2008/50/ES
Upoštevajo se lahko tudi naslednji dejavniki:
–moteči viri,
–varnost,
–dostop,
–razpoložljivost električnega toka in telefonskega omrežja,
–vidnost mesta vzorčenja glede na okolico,
–varnost javnosti in izvajalcev,
–zaželenost skupne umestitve mest vzorčenja za različna onesnaževala,
–zahteve prostorskega načrtovanja.
🡻 2015/1480 člen 2 in Priloga II.2(a)
Vsa odstopanja od meril iz tega oddelka je treba v celoti dokumentirati v skladu s postopki iz oddelka D.
🡻 2015/1480 člen 2 in Priloga II.2(b)
D.Dokumentiranje in pregled izbire mesta vzorčenja
Organi, pristojni za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka v vseh območjih in aglomeracijah, v celoti dokumentirajo postopke izbire mest vzorčenja in beležijo informacije v podporo načrtovanju omrežij in izbiri lokacij za vsa mesta spremljanja. Dokumentacija vključuje orientacijske fotografije območja v okolici mest spremljanja in podrobne zemljevide. Kadar se dopolnilne metode uporabljajo znotraj območja ali aglomeracije, dokumentacija vključuje podrobnosti teh metod in informacije o tem, na kakšen način je zagotovljena izpolnitev meril iz člena 7(3). Dokumentacija se posodablja po potrebi in pregleda vsaj vsakih pet let za zagotovitev, da izbirna merila, načrti omrežij in lokacije mest spremljanja ostanejo ves čas veljavni in optimalni. Dokumentacija se Komisiji predloži v treh mesecih od prejema zahtevka.
🡻 2008/50
PRILOGA IV
MERITVE NA MESTIH V NEIZPOSTAVLJENEM PODEŽELSKEM OKOLJU NE GLEDE NA KONCENTRACIJO
A.
Cilji
Glavni cilj takih meritev je zagotoviti, da so na voljo ustrezni podatki o ravneh v neizpostavljenem okolju. Ti podatki so bistveni za presojo povečanih ravni na bolj onesnaženih območjih (kakor so neizpostavljeno mestno okolje, mesta, povezana z industrijo, mesta, povezana s prometom), za oceno možnega povečanja onesnaženosti zaradi prenosa onesnaževal zraka na velike razdalje in za podporo analize porazdelitve virov in za razumevanje posebnih onesnaževal, kakor so delci. Nadalje je to bistveno za večjo uporabo modeliranja tudi na mestnih območjih.
B.
Snovi
Meritev delcev PM2,5 mora vključevati vsaj celotno masno koncentracijo in koncentracije ustreznih spojin za označitev njene kemijske sestave. Vključi se tudi vsaj spodaj navedena kemijska sestava.
|
SO42–
|
Na+
|
NH4+
|
Ca2+
|
elementarni ogljik (EC)
|
|
NO3–
|
K+
|
Cl–
|
Mg2+
|
organski ogljik (OC)
|
C.
Umestitev merilnih mest
Meritve je treba izvajati zlasti na neizpostavljenih podeželskih območjih v skladu z deli A, B in C Priloge III.
🡻 2008/50
PRILOGA V
Merila za določitev najmanjšega števila vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu glede koncentracij žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev (PM10, PM2,5), svinca, benzena ter ogljikovega monoksida v zunanjem zraku
A.
Najmanjše število vzorčevalnih mest za meritve na stalnem mestu za oceno skladnosti z mejnimi vrednostmi za varovanje zdravja ljudi in alarmnimi vrednostmi na območjih in v aglomeracijah, pri katerih je meritev na stalnem merilnem mestu edini vir podatkov
1.Razpršeni viri
|
Prebivalstvo aglomeracije ali območja
(izraženo v tisočih)
|
Kadar najvišje koncentracije presegajo zgornji ocenjevalni prag
|
Kadar so najvišje koncentracije med zgornjim in spodnjim ocenjevalnim pragom
|
|
|
Onesnaževala razen PM
|
PM
(vsota PM10 in PM2,5)
|
Onesnaževala razen PM
|
PM
(vsota PM10 in PM2,5)
|
|
0–249
|
1
|
2
|
1
|
1
|
|
250–499
|
2
|
3
|
1
|
2
|
|
500–749
|
2
|
3
|
1
|
2
|
|
750–999
|
3
|
4
|
1
|
2
|
|
1000–1499
|
4
|
6
|
2
|
3
|
|
1500–1999
|
5
|
7
|
2
|
3
|
|
2000–2749
|
6
|
8
|
3
|
4
|
|
2750–3749
|
7
|
10
|
3
|
4
|
|
3750–4749
|
8
|
11
|
3
|
6
|
|
4750–5999
|
9
|
13
|
4
|
6
|
|
≥ 6000
|
10
|
15
|
4
|
7
|
2.Točkovni viri
Za ocenjevanje onesnaženosti v bližini točkovnih virov se število vzorčevalnih mest za meritev na stalnem merilnem mestu izračuna tako, da se upoštevajo gostota emisij, verjetni vzorci razporeditve onesnaženosti zunanjega zraka in možna izpostavljenost prebivalstva.
B.
Najmanjše število vzorčevalnih mest za meritev na stalnem merilnem mestu za oceno skladnosti s ciljnim zmanjšanjem izpostavljenosti PM2,5 zaradi varovanja zdravja ljudi
V ta namen se uporablja eno vzorčevalno mesto na milijon prebivalcev; to število zajema aglomeracije in dodatna mestna območja z več kot 100 000 prebivalci. Navedena vzorčevalna mesta lahko sovpadajo z vzorčevalnimi mesti iz oddelka A.
C.
Najmanjše število vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu za oceno skladnosti s kritičnimi vrednostmi za varstvo rastlin na območjih, ki niso aglomeracije
|
Kadar najvišje koncentracije presegajo zgornji ocenjevalni prag
|
Kadar so najvišje koncentracije med zgornjim in spodnjim ocenjevalnim pragom
|
|
1 postaja na vsakih 20 000 km2
|
1 postaja na vsakih 40 000 km2
|
Na območjih otokov se število vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu izračuna tako, da se upoštevata verjetni vzorec razporeditve onesnaženosti zunanjega zraka in možna izpostavljenost rastlin.
🡻 2008/50/ES
PRILOGA VI
Referenčne metode za ocenjevanje koncentracij žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev (PM10 in PM2,5), svinca, benzena, ogljikovega monoksida ter ozona
🡻 2015/1480 člen 2 in Priloga II.3(a)
A.Referenčne metode za ocenjevanje koncentracij žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev (PM10 in PM2,5), svinca, benzena, ogljikovega monoksida ter ozona
1.Referenčna metoda za merjenje žveplovega dioksida
Referenčna metoda za merjenje žveplovega dioksida je tista, ki je opisana v standardu EN 14212:2012 „Zunanji zrak – Standardna metoda za določevanje koncentracije žveplovega dioksida z ultrazvočno fluorescenco“.
2.Referenčna metoda za merjenje dušikovega dioksida in dušikovih oksidov
Referenčna metoda za merjenje dušikovega dioksida in dušikovih oksidov je tista, ki je opisana v standardu EN 14211:2012 „Zunanji zrak – Standardna metoda za določevanje koncentracije dušikovega dioksida in dušikovega monoksida s kemoluminiscenco“.
🡻2015/1480 čl. 2 in Priloga II.3(a), spremenjena s popravkom, UL L 072, 14.3.2019, str. 141
3.Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje svinca
Referenčna metoda za vzorčenje svinca je tista, ki je opisana v oddelku A(4) te priloge. Referenčna metoda za merjenje svinca je tista, ki je opisana v EN 14902:2005 „Standardna metoda za določanje Pb, Cd, As in Ni v frakciji lebdečih delcev PM10“.
🡻 2015/1480 člen 2 in Priloga II.3(a)
4.Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje delcev PM10
Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje delcev PM10 je tista, ki je opisana v standardu EN 12341:2014 „Zunanji zrak – Standardna gravimetrijska metoda za določevanje masne koncentracije frakcije lebdečih delcev PM10 ali PM2,5“.
5.Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje delcev PM2,5
Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje delcev PM2,5 je tista, ki je opisana v standardu EN 12341:2014 „Zunanji zrak – Standardna gravimetrijska metoda za določevanje masne koncentracije frakcije lebdečih delcev PM10 ali PM2,5“.
🡻2015/1480 čl. 2 in Priloga II.3(a), spremenjena s popravkom, UL L 072, 14.3.2019, str. 141
6.Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje benzena
Referenčna metoda za merjenje benzena je tista, ki je opisana v EN 14662:2005, delih 1, 2 in 3 „Kakovost zunanjega zraka – Standardna metoda za določanje koncentracij benzena“.
🡻 2015/1480 člen 2 in Priloga II.3(a)
7.Referenčna metoda za merjenje ogljikovega monoksida
Referenčna metoda za merjenje ogljikovega monoksida je tista, ki je opisana v standardu EN 14626:2012 „Zunanji zrak – Standardna metoda za določevanje koncentracije ogljikovega monoksida z nedisperzivno infrardečo spektroskopijo“.
8.Referenčna metoda za merjene ozona
Referenčna metoda za merjenje ozona je tista, ki je opisana v standardu EN 14625:2012 „Zunanji zrak – Standardna metoda za določevanje koncentracije ozona z ultravijolično fotometrijo“.
🡻 2008/50/ES
B.Dokaz enakovrednosti
1.
Država članica lahko uporabi katero koli drugo metodo, za katero lahko dokaže, da daje rezultate, ki so enakovredni rezultatom, pridobljenim s katero koli od metod, navedenih v točki A, ali, kadar gre za delce, katero koli drugo metodo, za katero lahko zadevna država članica dokaže, da je skladno povezana z referenčno metodo. V takem primeru je treba rezultate, dosežene z navedeno metodo, popraviti, da se dobijo rezultati, enakovredni tistim, ki bi jih dobili z uporabo referenčne metode.
2.
Komisija lahko od države članice zahteva, da pripravi in predloži poročilo o dokazu enakovrednosti v skladu z odstavkom 1.
3.
Pri ocenjevanju sprejemljivosti poročila, navedenega v odstavku 2, se bo Komisija sklicevala na svoja navodila glede dokaza enakovrednosti (ki bodo objavljena). Kadar država članica uporablja začasne faktorje za približanje enakovrednosti, se ti potrdijo in/ali popravijo glede na navodila Komisije.
4.
Države članice naj bi, kadar je to ustrezno, zagotovile, da popravek velja tudi za nazaj, za prejšnje podatke merjenja, da se zagotovi boljša primerljivost podatkov.
C.Standardizacija
Za plinasta onesnaževala je treba prostornino standardizirati pri temperaturi 293 K in tlaku 101,3 kPa. Za delce in snovi, ki jih je treba analizirati v delcih (npr. svinec), se obseg vzorčenja nanaša na pogoje v zunanjem zraku, in sicer glede na temperaturo in tlak na dan meritev.
E.Medsebojno priznavanje podatkov
🡻 2015/1480 člen 2 in Priloga II.3(c)
Pristojni organi in telesa, določeni v skladu s členom 3, pri dokazovanju, da oprema izpolnjuje zahteve glede učinkovitosti iz referenčnih metod, navedene v oddelku A te priloge, upoštevajo poročila o preskusih iz drugih držav članic, če so jih izdali preskusni laboratoriji, akreditirani v skladu z zadevnim harmoniziranim standardom za preskusne in kalibracijske laboratorije.
Podrobna poročila o preskusih in vsi rezultati preskusov so na voljo tudi drugim pristojnim organom ali njihovim imenovanim telesom. Iz poročila o preskusih mora biti razvidno, da oprema izpolnjuje zahteve glede učinkovitosti, tudi kadar se nekateri okoljski pogoji in pogoji v zvezi z lokacijo uporabljajo le v zadevni državi članici in so drugačni od pogojev, za katere je bila oprema že preverjena in homologirana v drugi državi članici.
🡻 2008/50/ES
PRILOGA VII
CILJNE VREDNOSTI IN DOLGOROČNI CILJI ZA OZON
A.Opredelitve in merila
1.Opredelitev pojmov
Vrednost AOT40 (izražena v (μg/m3) · ure) pomeni vsoto razlik med urnimi koncentracijami, večjimi od 80 μg/m3 (= 40 delov na milijardo (ppb)), in 80 μg/m3 v danem času z upoštevanjem le enournih vrednosti, izmerjenih vsak dan med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem času (CET).
2.Merila
Naslednja merila se uporabljajo za preverjanje veljavnosti pri združevanju podatkov in izračunu statističnih parametrov:
|
Parameter
|
Zahtevani delež veljavnih podatkov
|
|
urne vrednosti
|
75 % (tj. 45 minut)
|
|
osemurne vrednosti
|
75 % vrednosti (tj. 6 ur)
|
|
največja dnevna osemurna srednja vrednost iz zaporednih 8 ur
|
75 % drsečih osemurnih povprečij (npr. 18 osemurnih povprečij na dan)
|
|
AOT40
|
90 % urnih vrednosti v obdobju, opredeljenim za izračun vrednosti AOT40
|
|
letna srednja vrednost
|
75 % urnih vrednosti poleti (od aprila do septembra) in 75 % pozimi (od januarja do marca, od oktobra do decembra), ločenih po posamičnih letnih časih
|
|
število preseganj in najvišje vrednosti na mesec
|
90 % najvišje dnevne osemurne srednje vrednosti (razpoložljivih 27 dnevnih vrednosti na mesec)
90 % urnih vrednosti med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem času (CET)
|
|
število preseganj in najvišje vrednosti na leto
|
pet od šestih mesecev v poletnem času (od aprila do septembra)
|
B.Ciljne vrednosti
|
Cilj
|
Čas povprečenja
|
Ciljne vrednosti
|
Datum, do katerega je treba doseči ciljno vrednost
|
|
Varovanje zdravja ljudi
|
največja dnevna osemurna srednja vrednost
|
vrednost 120 μg/m3 ne sme biti presežena več kot 25 dni v koledarskem letu triletnega povprečja
|
1.1.2010
|
|
Varstvo rastlin
|
od maja do julija
|
vrednost AOT40 (izračunana iz urnih vrednosti)
18 000 μg/m3 · h v povprečju petih let
|
1.1.2010
|
C.Dolgoročni cilji
|
Cilj
|
Čas povprečenja
|
Dolgoročni cilj
|
Datum, do katerega naj bi bil dosežen dolgoročni cilj
|
|
Varovanje zdravja ljudi
|
največja dnevna osemurna srednja vrednost v koledarskem letu
|
120 μg/m3
|
ni opredeljen
|
|
Varstvo rastlin
|
od maja do julija
|
vrednot AOT40 (izračunana iz urnih vrednosti) 6 000 μg/m3 · h
|
ni opredeljen
|
🡻 2008/50
PRILOGA VIII
Merila za razvrščanje in postavitev vzorčevalnih mest za ocenjevanje koncentracij ozona
Za meritve na stalnem merilnem mestu se uporablja:
A.Umestitev na makroravni
|
Vrsta postaje
|
Cilji meritve
|
Reprezentativnost
|
Merila za umestitev na makroravni
|
|
mestna
|
Varovanje zdravja ljudi:
oceniti izpostavljenost mestnih prebivalcev ozonu, tj. kadar sta gostota prebivalstva in koncentracija ozona razmeroma visoki ter reprezentativni za izpostavljenost celotnega prebivalstva
|
nekaj km2
|
oddaljenost od vpliva lokalnih emisij, kot so promet, bencinske črpalke itd.;
prevetrena mesta, kjer se lahko merijo premešane ravni koncentracij;
mesta, kot so stanovanjska ali trgovska območja mest, parki (oddaljenost od dreves), večje ulice in trgi z malo ali nič prometa, nepokrite površine, značilne za izobraževalne, športne ali rekreacijske objekte
|
|
primestna
|
Varovanje zdravja ljudi in varstvo rastlin:
oceniti izpostavljenost prebivalcev in rastlin na obrobju aglomeracij, kjer se pojavljajo najvišje ravni ozona, za katere je verjetno, da so jim prebivalci in rastline neposredno ali posredno izpostavljeni
|
nekaj deset km2
|
določena oddaljenost od območja največjih emisij, v smeri pihanja vetra in ki sledijo glavni smeri/smerem pihanja vetra ob pogojih, ugodnih za nastajanje ozona;
kadar so prebivalci, občutljive poljščine ali naravni ekosistemi ob zunanjem obrobju aglomeracije izpostavljeni visokim ravnem ozona;
kadar je to primerno, nekatere primestne postaje, ki so v nasprotni smeri pihanja vetra, stran od območja največjih emisij, da bi določili regionalne ravni ozona v neizpostavljenem okolju
|
|
podeželska
|
Varovanje zdravja ljudi in varstvo rastlin:
oceniti izpostavljenost prebivalcev, poljščin in naravnih ekosistemov koncentracijam ozona na podregijski ravni
|
podregijske ravni
(nekaj sto km2)
|
Merilna mesta se lahko postavijo v majhnih naseljih in/ali na območjih z naravnimi ekosistemi, gozdovi ali poljščinami;
reprezentativne za ozon, ki niso pod neposrednim vplivom lokalnih emisij, kot so iz industrijskih naprav in s cest;
na prostem, vendar ne na vrhovih višjih hribov
|
|
neizpostavljeno podeželsko okolje
|
Varstvo rastlin in varovanje zdravja ljudi:
oceniti izpostavljenost poljščin in naravnih ekosistemov koncentracijam ozona na regionalni ravni
|
regionalne/nacionalne/celinske ravni koncentracije
(od 1 000 do 10 000 km2)
|
postaja na območjih z manjšo gostoto prebivalstva, npr. z naravnimi ekosistemi, gozdovi, najmanj 20 km oddaljena od mestnih in industrijskih območij ter od lokalnih emisij;
izogibanje mestom, ki so izpostavljena lokalno pogojenemu nastajanju prizemne inverzije, prav tako vrhovom višjih hribov;
obalni predeli z močnejšim dnevnim ciklom vetra lokalne narave se ne priporočajo.
|
Pri postajah na podeželju in v neizpostavljenem podeželskem okolju je treba mesto, kadar je to primerno, uskladiti z zahtevami spremljanja iz Uredbe Komisije (ES) št. 1737/2006 z dne 7. novembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 2152/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju gozdov in medsebojnih okoljskih vplivih v Skupnosti
.
B.Umestitev na mikroravni
Če je izvedljivo, je treba upoštevati postopek umestitve v oddelku C Priloge III in zagotoviti, da je sonda na dovodu nameščena dovolj daleč od virov, kakor so dimniki peči in sežigalnic, ter več kot 10 m od najbližje ceste, pri čemer se razdalja povečuje z intenzivnostjo prometa.
C.Dokumentiranje in pregled izbire vzorčevalnega mesta
Upošteva se postopek iz oddelka D Priloge III ob uporabi ustreznega pregleda in razlage podatkov spremljanja v okviru meteoroloških in fotokemičnih procesov, ki vplivajo na koncentracije ozona, izmerjene na posameznih mestih.
🡻 2008/50/ES
PRILOGA IX
Merila za določitev najmanjšega števila vzorčevalnih mest za meritve koncentracij ozona na stalnem mestu
🡻 2015/1480 člen 2 in Priloga II.4
A.Najmanjše število mest vzorčenja za meritve koncentracij ozona na stalnem mestu
Najmanjše število mest vzorčenja za neprekinjene meritve na stalnem mestu za ocenjevanje skladnosti s ciljnimi vrednostmi, dolgoročnimi cilji ter opozorilno in alarmno vrednostjo, kadar je neprekinjeno merjenje edini vir podatkov.
|
Prebivalci (× 1 000)
|
Aglomeracije
|
Druga območja
|
Neizpostavljeno podeželsko okolje
|
|
< 250
|
|
1
|
ena postaja na 50 000 km2 kot povprečna gostota na vseh območjih v posamezni državi
|
|
< 500
|
1
|
2
|
|
|
< 1 000
|
2
|
2
|
|
|
< 1 500
|
3
|
3
|
|
|
< 2 000
|
3
|
4
|
|
|
< 2 750
|
4
|
5
|
|
|
< 3 750
|
5
|
6
|
|
|
> 3 750
|
ena dodatna postaja na 2 milijona prebivalcev
|
ena dodatna postaja na 2 milijona prebivalcev
|
|
🡻 2008/50/ES
B.Najmanjše število vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu za območja in aglomeracije, kjer se izpolnjujejo dolgoročni cilji
Število mest vzorčenja za ozon je v kombinaciji z drugimi sredstvi dopolnilnega ocenjevanja, kakor sta modeliranje kakovosti zraka in sočasno merjenje dušikovega dioksida, dovolj veliko za preučevanje trendov onesnaževanja z ozonom in preverjanje skladnosti z dolgoročnimi cilji. Število postaj v aglomeracijah in na drugih območjih se lahko zmanjša na eno tretjino števila iz oddelka A. Kadar so podatki s stalnih merilnih postaj edini vir podatkov, se vzdržuje vsaj ena postaja za spremljanje. Če je na območjih z dopolnilnim ocenjevanjem posledica tega dejstvo, da območje nima nobene postaje, se z uskladitvijo števila postaj na sosednjih območjih zagotovi ustrezno ocenjevanje koncentracij ozona glede na dolgoročne cilje. Število postaj v neizpostavljenem podeželskem okolju je 1 na 100 000 km2.
🡻 2008/50
PRILOGA X
MERITVE PREDHODNIH SNOVI OZONA
A.Cilji
Glavni cilji teh meritev so analizirati vse trende predhodnih snovi ozona, preverjati učinkovitost strategij za zmanjševanje emisij, preverjati doslednost popisov emisij in povezati vire emisij z opaženimi koncentracijami onesnaževal.
Dodatni cilj je pomoč pri razumevanju procesov nastajanja ozona in širjenja predhodnih snovi ter uporaba fotokemičnih modelov.
B.Snovi
Merjenje predhodnih snovi ozona vključuje vsaj dušikove okside (NO in NO2) in ustrezne hlapne organske spojine (HOS). Seznam hlapnih organskih spojin, priporočenih za merjenje, je naveden spodaj:
|
|
1-buten
|
izopren
|
etil benzen
|
|
etan
|
trans-2-buten
|
n-heksan
|
m + p-ksilen
|
|
etilen
|
cis-2-buten
|
i-heksan
|
o-ksilen
|
|
acetilen
|
1,3-butadien
|
n-heptan
|
1,2,4-trimetilbenzen
|
|
propan
|
n-pentan
|
n-oktan
|
1,2,3-trimetilbenzen
|
|
propen
|
i-pentan
|
i-oktan
|
1,3,5-trimetilbenzen
|
|
n-butan
|
1-penten
|
benzen
|
formaldehid
|
|
i-butan
|
2-penten
|
toluen
|
vsi nemetanski ogljikovodiki
|
C.Umestitev merilnih mest
Meritve je treba opravljati zlasti na mestnih ali primestnih območjih na katerem koli mestu spremljanja, ki je določeno v skladu z zahtevami te direktive in velja za primerno glede na cilje spremljanja iz oddelka A.
🡻 2008/50
PRILOGA XI
MEJNE VREDNOSTI ZA VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI
A.Merila
Brez poseganja v Prilogo I se za preverjanje veljavnosti pri združevanju podatkov in izračunu statističnih parametrov uporabljajo naslednja merila:
|
Parameter
|
Zahtevani delež veljavnih podatkov
|
|
urne vrednosti
|
75 % (tj. 45 minut)
|
|
osemurne vrednosti
|
75 % vrednosti (tj. 6 ur)
|
|
največja dnevna osemurna srednja vrednost
|
75 % drsečih osemurnih povprečij (tj. 18 osemurnih povprečij na dan)
|
|
24-urna vrednost
|
75 % urnih povprečij (tj. vsaj osemnajsturne vrednosti)
|
|
letna srednja vrednost
|
90 %
enournih vrednosti ali (če niso na voljo) štiriindvajseturnih letnih vrednosti
|
B.Mejne vrednosti
|
Čas povprečenja
|
Mejna vrednost
|
Sprejemljivo preseganje
|
Datum, do katerega je treba doseči mejno vrednost
|
|
Žveplov dioksid
|
|
|
|
|
1 ura
|
350 μg/m3, ne sme biti presežena več kot 24-krat v koledarskem letu
|
150 μg/m3 (43 %)
|
—
|
|
1 dan
|
125 μg/m3, ne sme biti presežena več kot 3-krat v koledarskem letu
|
se ne uporablja
|
—
|
|
Dušikov dioksid
|
|
|
|
|
1 ura
|
200 μg/m3, ne sme biti presežena več kot 18-krat v koledarskem letu
|
50 % 19. julija 1999, zmanjšanje 1. januarja 2001 in od takrat vsakih 12 mesecev za enake letne odstotke, dokler do 1. januarja 2010 ne doseže 0 %
|
1. januar 2010
|
|
Koledarsko leto
|
40 μg/m3
|
50 % 19. julija 1999, zmanjšanje 1. januarja 2001 in od takrat vsakih 12 mesecev za enake letne odstotke, dokler do 1. januarja 2010 ne doseže 0 %
|
1. januar 2010
|
|
Benzen
|
|
|
|
|
Koledarsko leto
|
5 μg/m3
|
5 μg/m3 (100 %) 13. decembra 2000, zmanjšanje 1. januarja 2006 in od takrat vsakih 12 mesecev za 1 μg/m3, dokler do 1. januarja 2010 ne doseže 0 %
|
1. januar 2010
|
|
Ogljikov monoksid
|
|
|
|
|
največja dnevna osemurna srednja vrednost
|
10 mg/m3
|
60 %
|
—
|
|
Svinec
|
|
|
|
|
Koledarsko leto
|
0,5 μg/m3
|
100 %
|
—
|
|
PM10
|
|
|
|
|
1 dan
|
50 μg/m3, ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu
|
50 %
|
—
|
|
Koledarsko leto
|
40 μg/m3
|
20 %
|
—
|
🡻 2008/50/ES
PRILOGA XII
OPOZORILNA IN ALARMNA VREDNOST
A.Alarmna vrednost za onesnaževala razen ozona
Meriti se mora v treh zaporednih urah na mestih, ki so reprezentativna za kakovost zraka na vsaj 100 km2, ali na celotnem območju ali v aglomeraciji, kar koli od tega je manjše.
|
Onesnaževalo
|
Alarmna vrednost
|
|
Žveplov dioksid
|
500 μg/m3
|
|
Dušikov dioksid
|
400 μg/m3
|
B.Opozorilna in alarmna vrednost za ozon
|
Namen
|
Čas povprečenja
|
Vrednost
|
|
Opozorilna vrednost
|
1 ura
|
180 μg/m3
|
|
Alarmna vrednost
|
1 ura
|
240 μg/m3
|
🡻 2008/50
PRILOGA XIII
KRITIČNE VREDNOSTI ZA VARSTVO RASTLIN
|
Čas povprečenja
|
Kritična vrednost
|
Sprejemljivo preseganje
|
|
Žveplov dioksid
|
|
Koledarsko leto in zima (od 1. oktobra do 31. marca)
|
20 μg/m3
|
se ne uporablja
|
|
Dušikovi oksidi
|
|
Koledarsko leto
|
30 μg/m3 NOx
|
se ne uporablja
|
🡻 2008/50/ES
PRILOGA XIV
CILJNO ZMANJŠANJE IZPOSTAVLJENOSTI NA NACIONALNI RAVNI, CILJNA IN MEJNA VREDNOST ZA PM2,5
A.Kazalnik povprečne izpostavljenosti
Kazalnik povprečne izpostavljenosti, izražen v μg/m3 (AEI), temelji na meritvah na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju, ki so na območjih in v aglomeracijah na vsem ozemlju države članice. Oceniti ga je treba kot drseče povprečje srednjih vrednosti letnih koncentracij v treh zaporednih koledarskih letih na vzorčevalnih mestih, določenih na podlagi oddelka B Priloge V. Kazalnik AEI za referenčno leto 2010 pomeni srednjo vrednost koncentracije za leta 2008, 2009 in 2010.
Če ni na voljo podatkov za leto 2008, pa države članice lahko uporabijo srednjo vrednost koncentracije za leti 2009 in 2010 ali srednjo vrednost koncentracije za leta 2009, 2010 in 2011. Države članice, ki bodo uporabile to možnost, o svoji odločitvi do 11. septembra 2008 obvestijo Komisijo.
Kazalnik AEI za leto 2020 je triletno drseče povprečje srednjih vrednosti letnih koncentracij na vseh teh mestih vzorčenja za leta 2018, 2019 in 2020. AEI se uporablja za preučitev, ali je doseženo ciljno zmanjšanje izpostavljenosti na nacionalni ravni.
Kazalnik AEI za leto 2015 je triletno drseče povprečje vrednosti koncentracij na vseh teh vzorčevalnih mestih za leta 2013, 2014 in 2015. S kazalnikom AEI se preveri ali je izpolnjena obveznost glede stopnje izpostavljenosti.
B.Ciljno zmanjšanje izpostavljenosti na nacionalni ravni
|
Ciljno zmanjšanje izpostavljenosti glede na AEI za leto 2010
|
Leto, do katerega je treba doseči ciljno zmanjšanje izpostavljenosti
|
|
Začetna koncentracija v μg/m3
|
Cilj zmanjšanja izpostavljenosti v odstotkih
|
2020
|
|
< 8,5 = 8,5
|
0 %
|
|
|
> 8,5 — < 13
|
10 %
|
|
|
= 13 — < 18
|
15 %
|
|
|
= 18 — < 22
|
20 %
|
|
|
≥ 22
|
Vsi primerni ukrepi za doseganje vrednosti 18 μg/m3
|
|
Kadar je AEI v referenčnem letu 8,5 μg/m3 ali manj, je ciljno zmanjšanje izpostavljenosti enako nič. Ciljno zmanjšanje je enako nič tudi v primerih, ko AEI doseže raven 8,5 μg/m3 kadar koli v obdobju od leta 2010 do leta 2020 ter ostane na omenjeni ravni ali pod njo.
C.Obveznost glede stopnje izpostavljenosti
|
Obveznost glede stopnje izpostavljenosti
|
Leto, do katerega je treba doseči vrednost, določeno z obveznostjo
|
|
20 μg/m3
|
2015
|
D.Ciljne vrednosti
|
Čas povprečenja
|
Ciljne vrednosti
|
Datum, do katerega je treba doseči ciljno vrednost
|
|
Koledarsko leto
|
25 μg/m3
|
1. januar 2010
|
E.Mejna vrednost
|
Čas povprečenja
|
Mejna vrednost
|
Sprejemljivo preseganje
|
Datum, do katerega je treba doseči mejno vrednost
|
|
STOPNJA 1
|
|
Koledarsko leto
|
25 μg/m3
|
20 % na dan 11. junija 2008, ki se zmanjša naslednjega 1. januarja in vsakih 12 mesecev po tem, za enake letne odstotke, dokler do 1. januarja 2015 ne doseže 0 %
|
1. januar 2015
|
|
STOPNJA 2
|
|
Koledarsko leto
|
20 μg/m3
|
|
1. januar 2020
|
🡻 2008/50
PRILOGA XV
Podatki, ki jih je treba vključiti v lokalne, regionalne ali nacionalne načrte za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka
A.Podatki, ki jih je treba zagotoviti na podlagi člena 23 (načrti za izboljšanje kakovosti zraka)
1.Ugotovitev kraja prevelike onesnaženosti:
(a)regija;
(b)mesto (zemljevid);
(c)merilna postaja (zemljevid, zemljepisne koordinate).
2.Splošni podatki
(a)vrsta območja (mesto, industrijsko območje ali podeželje);
(b)ocena onesnažene površine (km2) in števila prebivalstva, izpostavljenega onesnaženju;
(c)uporabni meteorološki podatki;
(d)ustrezni topografski podatki;
(e)zadostni podatki o vrsti elementov na območju, ki jih je treba zavarovati.
3.Odgovorni organi
Imena in naslovi oseb, odgovornih za pripravo in izvajanje načrtov za zboljšanje razmer.
4.Lastnosti in ocenjevanje onesnaženosti:
(a)koncentracije, opažene v predhodnih letih (pred izvajanjem ukrepov za zboljšanje);
(b)koncentracije, izmerjene po začetku projekta;
(c)tehnike, uporabljene pri ocenjevanju.
5.Izvor onesnaževanja
(a)seznam glavnih virov emisij, odgovornih za onesnaževanje (zemljevid);
(b)skupna količina emisij iz teh virov (ton/letno);
(c)podatki o onesnaženosti zraka zaradi vplivov iz drugih regij.
6.Analiza stanja
(a)podrobnosti o tistih dejavnikih, ki so odgovorni za preseganje (npr. promet, vključno s čezmejnimi prevozi, nastajanje sekundarnih onesnaževal v ozračju);
(b)podrobnosti o možnih ukrepih za zboljšanje kakovosti zraka.
7.Podrobnosti o ukrepih ali projektih za zboljšanje, ki so se izvajali pred 11. junijem 2008, tj.:
(a)lokalni, regionalni, nacionalni, mednarodni ukrepi;
(b)ugotovljeni učinki teh ukrepov.
8.Podrobnosti o ukrepih ali projektih, ki so bili sprejeti za zmanjšanje onesnaženosti po začetku veljavnosti te direktive:
(a)seznam in opis vseh ukrepov, navedenih v projektu;
(b)časovni razpored izvedbe;
(c)ocena načrtovanega zboljšanja kakovosti zraka in pričakovanega časa, potrebnega za dosego teh ciljev.
9.Podrobnosti o dolgoročno načrtovanih ali raziskovalnih ukrepih ali projektih.
10.Seznam publikacij, dokumentacije, del itd., ki dopolnjujejo podatke, zahtevane v tej prilogi.
B.Podatki, ki jih je treba zagotoviti na podlagi člena 22(1)
1.
Vsi podatki, določeni v oddelku A.
2.
Podatki o stanju glede izvajanja naslednjih direktiv:
1.Direktiva Sveta 70/220/EGS z dne 20. marca 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti onesnaževanju zraka s plini iz motornih vozil z motorjem na prisilni vžig
;
2.Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/63/ES z dne 20. decembra 1994 o nadzorovanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS) pri skladiščenju bencina in njegovi distribuciji iz terminalov do bencinskih servisov
;
3.Direktiva Sveta 2008/1/ES z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja
;
4.Direktiva 97/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1997 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti plinastim in trdnim onesnaževalom iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo
;
5.Direktiva 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva
;
6.Direktiva Sveta 1999/13/ES z dne 11. marca 1999 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih dejavnostih in obratih
;
7.Direktiva Sveta 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva
;
8.Direktiva 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov
;
9.Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav;
10.Direktiva 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka;
11.Direktiva 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih barvah in lakih in proizvodih za ličenje vozil
;
12.Direktiva 2005/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2005 o spremembi Direktive 1999/32/ES glede deleža žvepla v gorivih za plovila
;
13.Direktiva 2005/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev na kompresijski vžig, ki se uporabljajo v vozilih, ter emisijam plinastih onesnaževal iz motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin in se uporabljajo v vozilih
;
14.Direktiva 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah
.
3.
Podatki o vseh ukrepih za zmanjšanje onesnaženosti zraka, ki so bili upoštevani na ustrezni lokalni, regionalni ali nacionalni ravni za izvajanje v zvezi z dosego ciljev glede kakovosti zraka, vključujejo:
(a)zmanjšanje emisij iz nepremičnih virov z zagotovitvijo, da se majhni in srednje veliki nepremični viri izgorevanja (vključno z biomaso) opremijo z napravami za nadzor emisij ali se zamenjajo;
(b)zmanjšanje emisij iz vozil na podlagi dodatne opreme za nadzor emisij. Treba je proučiti uporabo ekonomskih spodbud za pospešitev opremljanja;
(c)javni organi nabavijo v skladu s priročnikom o okoljskih javnih naročilih cestna vozila, goriva in gorilno opremo za zmanjšanje emisij, vključno z nakupom:
–novih vozil, vključno z vozili z manjšimi emisijami,
–bolj čistih prevoznih sredstev,
–nepremičnih virov izgorevanja z manjšimi emisijami,
–goriv, ki povzročajo manj emisij, za nepremične in premične vire;
(d)ukrepe za omejitev emisij zaradi prometa prek prometnega načrtovanja in upravljanja (vključno s cenami med prometnimi konicami, diferenciranimi parkirninami ali drugimi ekonomskimi spodbudami; določitev "območij z manjšimi emisijami");
(e)ukrepe za spodbuditev prehoda prometa na oblike, ki manj onesnažujejo;
(f)zagotovitev, da se goriva, ki povzročajo manj emisij, uporabljajo v malih, srednjih in velikih nepremičnih ter premičnih virih;
(g)ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka z uporabo dovoljenj iz Direktive 2008/1/ES, nacionalnimi načrti iz Direktive 2001/80/ES ter z uporabo ekonomskih instrumentov, kakor so davki, dajatve ali trgovanje z emisijami;
(h)po potrebi ukrepe za zaščito zdravja otrok ali drugih občutljivih skupin.
🡻 2008/50/ES
PRILOGA XVI
OBVEŠČANJE JAVNOSTI
1.
Države članice zagotovijo, da so najnovejši podatki o koncentracijah onesnaževal v zunanjem zraku, ki jih ureja ta direktiva, redno dostopni javnosti.
2.
Koncentracije v zunanjem zraku so izražene kot povprečne vrednosti glede na ustrezno povprečno obdobje, kakor določajo Priloga VII in priloge XI do XIV. Podatki bodo vključevali vsaj ravni, ki presegajo cilje glede kakovosti zraka, vključno z mejnimi, ciljnimi, alarmnimi in opozorilnimi vrednostmi ali dolgoročnimi cilji za onesnaževalo, ki se ureja s predpisom. Vključujejo tudi kratko oceno v zvezi s cilji glede kakovosti zraka in ustrezne informacije o učinkih na zdravje ali, kadar je to primerno, za rastline.
3.
Podatki o koncentracijah žveplovega dioksida, dušikovega dioksida, delcev (vsaj PM10), ozona in ogljikovega monoksida v zunanjem zraku se posodabljajo vsaj vsak dan in, kadar je to mogoče, vsako uro. Podatki o koncentracijah svinca in benzena v zunanjem zraku, izraženimi kot povprečna vrednost zadnjih 12 mesecev, se posodabljajo vsaj vsake tri mesece in, kadar je to mogoče, vsak mesec.
4.
Države članice zagotovijo, da se informacije o dejanskih ali napovedanih preseganjih alarmne in opozorilne vrednosti pravočasno sporočijo javnosti. Informacije vsebujejo vsaj naslednje podatke:
(a)podatke o opaženem (opaženih) preseganju (preseganjih):
–mesto ali območje preseganja,
–vrsto presežene vrednosti (opozorilna ali alarmna),
–začetek in trajanje preseganja,
–najvišjo 1-urno koncentracijo in poleg tega osemurno srednjo vrednost koncentracije pri ozonu;
(b)napoved za naslednje popoldne/dan (dneve):
–geografsko območje pričakovanih preseganj opozorilne in/ali alarmne vrednosti,
–pričakovano spremembo koncentracij (izboljšanje, stabiliziranje ali poslabšanje), skupaj z razlogi za te spremembe;
(c)podatke o vrsti prizadetega prebivalstva, možnih učinkih na zdravje in priporočenem vedenju:
–podatke o ogroženih skupinah prebivalstva,
–opis verjetnih simptomov,
–varnostne ukrepe, priporočene prizadetemu prebivalstvu,
–kje poiskati dodatne podatke;
(d)podatke o preventivnih ukrepih za zmanjšanje onesnaženosti in/ali izpostavljenosti onesnaženju: navedbo sektorjev z glavnim virom onesnaženja; priporočila za ukrepanje za zmanjšanje emisij;
(e)ob napovedanih preseganjih države članice poskrbijo, da se podrobni podatki zagotovijo v izvedljivem obsegu.
🡻 2008/50 (prilagojeno)
PRILOGA XVII
TABELA UJEMANJA
|
Ta direktiva
|
Direktiva 96/62/ES
|
Direktiva 1999/30/ES
|
Direktiva 2000/69/ES
|
Direktiva 2002/3/ES
|
|
Člen 1
|
Člen 1
|
Člen 1
|
Člen 1
|
Člen 1
|
|
Člen 2(1) do (5)
|
Člen 2(1) do (5)
|
—
|
—
|
—
|
|
Člen 2(6) in (7)
|
—
|
—
|
—
|
—
|
|
Člen 2(8)
|
Člen 2(8)
|
Člen 2(7)
|
—
|
—
|
|
Člen 2(9)
|
Člen 2(6)
|
—
|
—
|
Člen 2(9)
|
|
Člen 2(10)
|
Člen 2(7)
|
Člen 2(6)
|
—
|
Člen 2(11)
|
|
Člen 2(11)
|
—
|
—
|
—
|
Člen 2(12)
|
|
Člen 2(12) in (13)
|
—
|
Člen 2(13) in (14)
|
Člen 2(a) in (b)
|
—
|
|
Člen 2(14)
|
—
|
—
|
—
|
Člen 2(10)
|
|
Člen 2(15) in (16)
|
Člen 2(9) in (10)
|
Člen 2(8) in (9)
|
—
|
Člen 2(7) in (8)
|
|
Člen 2(17) in (18)
|
—
|
Člen 2(11) in (12)
|
—
|
—
|
|
Člen 2(19), (20), (21), (22) in (23)
|
—
|
—
|
—
|
—
|
|
Člen 2(24)
|
—
|
Člen 2(10)
|
—
|
—
|
|
Člen 2(25) in (26)
|
Člen 6(5)
|
—
|
—
|
—
|
|
Člen 2(27)
|
—
|
—
|
—
|
Člen 2(13)
|
|
Člen 2(28)
|
—
|
—
|
—
|
Člen 2(3)
|
|
Člen 3, z izjemo odstavka (1)(f)
|
Člen 3
|
—
|
—
|
—
|
|
Člen 3(1)(f)
|
—
|
—
|
—
|
—
|
|
Člen 4
|
Člen 2(9) in (10), Člen 6(1)
|
—
|
—
|
—
|
|
Člen 5
|
—
|
Člen 7(1)
|
Člen 5(1)
|
—
|
|
Člen 6(1) do (4)
|
Člen 6(1) do (4)
|
—
|
—
|
—
|
|
Člen 6(5)
|
—
|
—
|
—
|
—
|
|
Člen 7
|
—
|
Člen 7(2) in (3) s spremembami
|
Člen 5(2) in (3) s spremembami
|
—
|
|
Člen 8
|
—
|
Člen 7(5)
|
Člen 5(5)
|
—
|
|
Člen 9
|
—
|
—
|
—
|
Člen 9(1), prvi in drugi pododstavek
|
|
Člen 10
|
—
|
—
|
—
|
Člen 9(1) do (3) s spremembami
|
|
Člen 11(1)
|
—
|
—
|
—
|
Člen 9(4)
|
|
Člen 11(2)
|
—
|
—
|
—
|
—
|
|
Člen 12
|
Člen 9
|
—
|
—
|
—
|
|
Člen 13(1)
|
—
|
Členi 3(1), 4(1), 5(1) in 6
|
Člena 3(1) in 4
|
—
|
|
Člen 13(2)
|
—
|
Člena 3(2) in 4(2)
|
—
|
—
|
|
Člen 13(3)
|
—
|
Člen 5(5)
|
—
|
—
|
|
Člen 14
|
—
|
Člena 3(1) in 4(1) s spremembami
|
—
|
—
|
|
Člen 15
|
—
|
—
|
—
|
—
|
|
Člen 16
|
—
|
—
|
—
|
—
|
|
Člen 17(1)
|
—
|
—
|
—
|
Člena 3(1) in 4(1)
|
|
Člen 17(2)
|
—
|
—
|
—
|
Člen 3(2) in (3)
|
|
Člen 17(3)
|
—
|
—
|
—
|
Člen 4(2)
|
|
Člen 18
|
—
|
—
|
—
|
Člen 5
|
|
Člen 19
|
Člen 10 s spremembami
|
Člen 8(3)
|
—
|
Člen 6 s spremembami
|
|
Člen 20
|
—
|
Člena 3(4) in 5(4) s spremembami
|
—
|
—
|
|
Člen 21
|
—
|
—
|
—
|
—
|
|
Člen 22
|
—
|
—
|
—
|
—
|
|
Člen 23
|
Člen 8(1) do (4) s spremembami
|
—
|
—
|
—
|
|
Člen 24
|
Člen 7(3) s spremembami
|
—
|
—
|
Člen 7 s spremembami
|
|
Člen 25
|
Člen 8(5) s spremembami
|
—
|
—
|
Člen 8 s spremembami
|
|
Člen 26
|
—
|
Člen 8 s spremembami
|
Člen 7 s spremembami
|
Člen 6 s spremembami
|
|
Člen 27
|
Člen 11 s spremembami
|
Člen 5(2), drugi pododstavek
|
—
|
Člen 10 s spremembami
|
|
Člen 28(1)
|
Člen 12(1) s spremembami
|
—
|
—
|
—
|
|
Člen 28(2)
|
Člen 11 s spremembami
|
—
|
—
|
—
|
|
Člen 28(3)
|
—
|
—
|
—
|
—
|
|
Člen 28(4)
|
—
|
Priloga IX s spremembami
|
—
|
—
|
|
Člen 29
|
Člen 12(2)
|
—
|
—
|
—
|
|
Člen 30
|
—
|
Člen 11
|
Člen 9
|
Člen 14
|
|
Člen 31
|
—
|
—
|
—
|
—
|
|
Člen 32
|
—
|
—
|
—
|
—
|
|
Člen 33
|
Člen 13
|
Člen 12
|
Člen 10
|
Člen 15
|
|
Člen 34
|
Člen 14
|
Člen 13
|
Člen 11
|
Člen 17
|
|
Člen 35
|
Člen 15
|
Člen 14
|
Člen 12
|
Člen 18
|
|
Priloga I
|
—
|
Priloga VIII s spremembami
|
Priloga VI
|
Priloga VII
|
|
Priloga II
|
—
|
Priloga V s spremembami
|
Priloga III
|
—
|
|
Priloga III
|
—
|
Priloga VI
|
Priloga IV
|
—
|
|
Priloga IV
|
—
|
—
|
—
|
—
|
|
Priloga V
|
—
|
Priloga VII s spremembami
|
Priloga V
|
—
|
|
Priloga VI
|
—
|
Priloga IX s spremembami
|
Priloga VII
|
Priloga VIII
|
|
Priloga VII
|
—
|
—
|
—
|
Priloga I; Priloga III, oddelek II
|
|
Priloga VIII
|
—
|
—
|
—
|
Priloga IV
|
|
Priloga IX
|
—
|
—
|
—
|
Priloga V
|
|
Priloga X
|
—
|
—
|
—
|
Priloga VI
|
|
Priloga XI
|
—
|
Priloga I, oddelek I; Priloga II, oddelek I; Priloga III (s spremembami); Priloga IV (nespremenjena)
|
Priloga I, Priloga II
|
—
|
|
Priloga XII
|
—
|
Priloga I, oddelek II; Priloga II, oddelek II
|
—
|
Priloga II, oddelek I
|
|
Priloga XIII
|
—
|
Priloga I, oddelek I; Priloga II, oddelek I
|
—
|
—
|
|
Priloga XIV
|
—
|
—
|
—
|
—
|
|
Priloga XV, oddelek A
|
Priloga IV
|
—
|
—
|
—
|
|
Priloga XV, oddelek B
|
—
|
—
|
—
|
—
|
|
Priloga XVI
|
—
|
Člen 8
|
Člen 7
|
Člen 6 s spremembami
|