EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 27.10.2022

COM(2022) 480 final

2022/0288(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ukrepih za uvoz, izvoz in tranzit strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov ter streliva za izvajanje člena 10 Protokola Združenih narodov o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (Protokol ZN o strelnem orožju) (prenovitev)

{SEC(2022) 330 final} - {SWD(2022) 298 final} - {SWD(2022) 299 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Nedovoljeni tokovi strelnega orožja prispevajo k hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu, vključno s terorizmom, saj omogočajo nasilen pristop k doseganju ciljev storilcev kaznivih dejanj, podpirajo nezakonite dejavnosti in jih ščitijo pred konkurenco. Nedovoljeno strelno orožje vpliva tudi na druga področja organiziranega kriminala, kot sta nedovoljeni promet s prepovedanimi drogami in trgovina z ljudmi. Ocenjuje se, da so imeli državljani EU leta 2017 v lasti 35 milijonov kosov nedovoljenega strelnega orožja (56 % celotne ocenjene količine strelnega orožja) 1 . Glede na navedene ocene je v 12 državah članicah EU nedovoljenega strelnega orožja več kot zakonito posedovanega strelnega orožja 2 .

Sedanja pravila EU o uvozu, izvozu in tranzitu strelnega orožja zajema Uredba (EU) št. 258/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o izvajanju člena 10 Protokola Združenih narodov o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (Protokol ZN o strelnem orožju), uvedbi izvoznih dovoljenj za strelno orožje, njegove sestavne dele in strelivo ter ukrepih glede njihovega uvoza in tranzita (v nadaljnjem besedilu: uredba o strelnem orožju). Namen Uredbe je bil obravnavati ključne izzive, povezane s spremljanjem strelnega orožja za civilno uporabo in nedovoljeno trgovino z njim, in sicer z določitvijo skupnih opredelitev, pravil in načel za postopke izvoza, uvoza in tranzita. Njen splošni strateški cilj je bil zmanjšati tveganje nedovoljene trgovine s strelnim orožjem za civilno uporabo z zagotavljanjem skladnosti med pravili držav članic o zunanji trgovini v skladu s členom 10 Protokola ZN o strelnem orožju.

Uredba o strelnem orožju opredeljuje zahteve za zakonite izvozne postopke in spremljanje strelnega orožja med mednarodnim prevozom, ki jih je treba horizontalno izvajati v vseh državah članicah EU. Ker je bila uredba o strelnem orožju naslovljena na posameznike in subjekte, ki poslujejo na zakonitem trgu, naj bi imela posreden vpliv na nedovoljeno trgovino. Natančneje, uredba o strelnem orožju ureja izvozno dovoljenje za strelno orožje za civilno uporabo ter tranzit in uvoz tega strelnega orožja. Določa tudi carinske formalnosti, poenostavljene postopke za izvoz, kazni, obveznosti vodenja evidenc ter obveznost izmenjave informacij in upravnega sodelovanja.

V oceni ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala za leto 2021, ki jo je objavila Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), je bilo poudarjeno, da nezakonito strelno orožje izvira iz EU, pa tudi iz zalog orožja zunaj EU 3 . V okviru projekta za preučitev načina, kako teroristi v Evropi pridobijo nedovoljeno strelno orožje (Studying the Acquisition of Illicit Firearms by Terrorists in Europe – SAFTE), je bilo ugotovljeno, da so pri oskrbi trgov nedovoljenega strelnega orožja v EU zunanji dobavni kanali pomembnejši od notranjih. Čezmejna nedovoljena trgovina s strelnim orožjem iz držav nečlanic EU je bila prepoznana kot najpomembnejši mehanizem dobave 4 . Potem ko se strelno orožje pretihotapi v eno od držav članic, lahko zaradi njegove dolge življenjske dobe v EU ostane veliko let in se preprosto giblje preko meja 5 .

Nedavna študija Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) prav tako kaže, da se tradicionalno zaprti značaj trga nedovoljenega strelnega orožja v EU zmanjšuje zaradi čezmejne nedovoljene trgovine s strelnim orožjem v EU iz držav v obdobju po konfliktu, večje razpoložljivosti orožja, ki ga je mogoče preprosto ponovno usposobiti ali predelati, in večjega dostopa do strelnega orožja na spletu. Zato so storilcem kaznivih dejanj s pravimi kriminalnimi povezavami, vključno s teroristi, različne vrste strelnega orožja postale lažje dostopne 6 .

Poleg tega k nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem, njegovimi pomembnimi sestavnimi deli in strelivom prispevata izogibanje pravilom in preusmerjanje strelnega orožja. Eden od najnovejših trendov v nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem je, da storilci kaznivih dejanj poiščejo trge v EU in zunaj nje, ki imajo manj omejevalno zakonodajo v zvezi s posedovanjem strelnega orožja. Strelno orožje tako zakonito pridobijo v eni državi, da bi ga nezakonito prepeljali v druge države za lastne kriminalne namene ali nadaljnjo distribucijo 7 .

Kot je navedeno zgoraj, je nedovoljena trgovina s strelnim orožjem v EU iz držav v obdobju po konfliktu ena glavnih dobavnih verig. Orožje, ki je zapuščina oboroženih spopadov na Zahodnem Balkanu, je največji vir čezmejne nedovoljene trgovine s strelnim orožjem v EU.

Neizzvana in neupravičena vojaška agresija Rusije proti Ukrajini ima znaten vpliv tudi zunaj Ukrajine – na naše sosedstvo in na notranjo varnost EU. Čeprav ni neposredne povezave med predlogom in izvozom strelnega orožja za vojaške namene v Ukrajino, bo revidirana uredba o strelnem orožju po začetku njene veljavnosti zmanjšala tveganje izogibanja embargu v primeru izvoza strelnega orožja za civilno uporabo in povečala nadzor nad uvozom strelnega orožja za civilno uporabo iz držav nečlanic EU (tudi iz držav v obdobju po konfliktu), ki ga bo treba ustrezno spremljati.

Cilj predloga je preprečevanje nedovoljene trgovine s strelnim orožjem v EU in iz nje ter boj proti njej, tudi z obravnavanjem tveganj pri uvozu in izvozu. Pri uvozu sta glavni tveganji povezani z izogibanjem nejasnim pravilom, ki omogočajo uvoz „polizdelanega“ strelnega orožja in sestavnih delov. To polizdelano strelno orožje in njegovi sestavni deli se lahko uporabijo za domačo izdelavo strelnega orožja, ki ni pravilno označeno in registrirano (t. i. „ghost guns“). Poleg tega se po vsej EU za kriminalne namene uporablja plašilno in signalno orožje, ki ga je mogoče predelati v smrtonosno strelno orožje. Pri izvozu glavno tveganje predstavlja preusmeritev strelnega orožja za civilno uporabo, poslanega v državo nečlanico EU, in nato ponovni izvoz v države, za katere velja embargo na orožje, ali prodaja storilcem kaznivih dejanj in oboroženim silam zaradi pomanjkanja kontrol in nadzora pred postopkom izvoza in po njem. Po preusmeritvi lahko to strelno orožje prispeva k destabilizaciji v bližini meja EU ali sčasoma z nedovoljeno trgovino ponovno prispe v EU.

Zato je cilj tega predloga omogočiti usklajene kontrole med državami članicami in zagotoviti sledljivost strelnega orožja. Predlog zlasti določa ustrezno evidentiranje informacij o strelnem orožju, odgovarja na potrebo po izboljšanju dela carinskih organov pri odkrivanju nedovoljenega strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter omejuje uvoz polizdelanega strelnega orožja in pomembnih sestavnih delov samo na trgovce z orožjem in posrednike orožja, kar je ključna novost. Poleg tega je namen tega predloga pojasniti vlogo organov za izdajanje dovoljenj. Njegov cilj je tudi izboljšati sodelovanje med organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj (vključno s carinskimi organi) in organi za izdajanje dovoljenj, tako pri uvozu kot izvozu, da bi se izboljšala sledljivost strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva.

S predlogom naj bi se tudi izboljšalo sistematično zbiranje podatkov o mednarodnem gibanju strelnega orožja za civilno uporabo ter podatkov o zaseženem strelnem orožju. Zbiranje kvalitativnih podatkov ovirata pomanjkanje centraliziranih podatkov na nacionalni ravni in pomanjkanje preglednosti zaradi občutljivosti podatkov. Po drugi strani pa pomanjkanje podatkov ovira razvoj ciljno usmerjenih politik in raziskave na področju nedovoljene trgovine s strelnim orožjem. Zato se predlog osredotoča na to, da države članice posredujejo letne podatke o številu dovoljenj in zavrnitev dovoljenj ter o količinah in vrednostih uvoza in izvoza strelnega orožja za civilno uporabo glede na izvorno in namembno državo. Poleg tega je sistematično zbiranje podatkov o zasegih potrebno za oblikovanje ciljno usmerjenih politik za preprečevanje nedovoljene trgovine s strelnim orožjem in boj proti njej.

S predlogom naj bi se tudi uravnotežila potreba po večji varnosti na eni strani in olajšanje zakonite trgovine s strelnim orožjem na drugi strani. V tem okviru je cilj predloga zagotoviti enake konkurenčne pogoje in zmanjšati upravno breme za gospodarske subjekte in lastnike strelnega orožja, saj se gospodarski subjekti pri pridobivanju izvoznega ali uvoznega dovoljenja še naprej soočajo z različnimi nacionalnimi pravili, postopki in praksami. Za podjetja EU veljajo tudi različne zahteve in upravni postopki, zato so njihovi stroški odvisni od države članice, v kateri poslujejo. Poleg tega se soočajo z obremenjujočimi postopki zaradi uporabe papirnih dokumentov. Predlog naj bi torej obravnaval te izzive z vzpostavitvijo jasnega pravnega okvira, pri tem pa se osredotočil na digitalizacijo postopkov ter povečanje sodelovanja med carinskimi organi in organi za izdajanje dovoljenj, da se olajšajo postopki uvoza, izvoza in tranzita. Kar zadeva lastnike strelnega orožja, ustrezne določbe olajšujejo začasna gibanja strelnega orožja brez dolgotrajnih postopkov za pridobitev dovoljenja, in sicer z določitvijo izjem od zahteve po uvoznem in izvoznem dovoljenju za lovce, športne strelce in zbiratelje v nekaterih primerih.

Nazadnje je namen tega predloga odpraviti trenutno sivo območje ter prekrivanje med področjem uporabe uredbe o strelnem orožju in področjem uporabe Skupnega stališča 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (v nadaljnjem besedilu: skupno stališče). Zaradi tega prekrivanja so mogoče različne razlage in nedoslednosti pri uporabi pravega (vojaškega ali civilnega) režima izvoza za blago, ki spada na to področje. Poleg tega je problematično, da niti v uredbi o strelnem orožju niti v skupnem stališču ni jasnih in objektivnih meril za določitev, ali je strelno orožje ali strelivo vojaško ali civilno. V zvezi s tem je področje uporabe tega predloga v celoti usklajeno s področjem uporabe Direktive (EU) 2021/555 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (v nadaljnjem besedilu: direktiva o strelnem orožju) (vključno z razredom A, v katerega se uvršča najnevarnejše strelno orožje). Meddržavni (tj. medvladni) posli in neposredna prodaja oboroženim silam, policiji ali javnim organom bodo še naprej izključeni s področja uporabe te pobude in bo zanje še naprej veljalo skupno stališče. Za vse druge posle se šteje, da so civilne narave, zato zanje veljajo samo pravila in postopki iz tega predloga.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta predlog odraža tudi prednostne naloge strategije EU za boj proti organiziranemu kriminalu 9 , v kateri je navedeno, da ima strelno orožje ključno vlogo pri vse večji nasilnosti kriminalnih združb, saj lahko z nasiljem ustrahujejo nasprotnike ter nadzorujejo svoje člane in trge.

Poleg tega je predlog nadaljnji ukrep pri izvajanju akcijskega načrta EU glede trgovine s strelnim orožjem za obdobje 2020–2025 10 . Akcijski načrt ima štiri glavne prednostne naloge, h katerim prispeva tudi ta predlog: varovanje zakonitega trga in omejitev preusmerjanja, boljši pregled nad obveščevalnimi podatki, naraščajoči pritisk na kriminalne trge ter okrepitev mednarodnega sodelovanja.

Natančneje, ukrep 1.4 akcijskega načrta zahteva, da „Komisija […] opravi[…] oceno učinka zakonodaje EU o nadzoru nad uvozom in izvozom strelnega orožja za civilno uporabo, da bi predvsem preučila načine za boljšo sledljivost (usklajene uvozne oznake), za izmenjavo informacij med nacionalnimi organi za preprečevanje neupoštevanja prepovedi izvoza in za povečanje varnosti postopkov nadzora nad izvozom in uvozom strelnega orožja (več jasnosti v poenostavljenih postopkih). Preučila bo, kako zagotoviti skladnost med Uredbo št. 258/2012 in direktivo o strelnem orožju, na primer zaradi boljšega obravnavanja uvoza plašilnega in signalnega orožja, ki ga je mogoče enostavno predelati, ali izvajanja nadzora nad izvozom vsega orožja, ki ga ureja Direktiva. Da bi Komisija zagotovila temeljito izvrševanje svojih pravil, namerava razširiti režim zaščite žvižgačev, vzpostavljen z Direktivo (EU) 2019/1937, na osebe, ki prijavijo kršitve Uredbe št. 258/2012, kakor je bila spremenjena.“ Ta predlog obravnava vse navedene točke.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Kar zadeva carinsko politiko EU, ta predlog upošteva carinski akcijski načrt EU 11 , saj podpira carino EU pri zaščiti prihodkov, blaginje in varnosti. Ta pobuda podpira tudi prednostne naloge EU in strategijo za obvladovanje tveganja na carinskem področju 12 . Nekateri ključni cilji strategije, kot so boljša kakovost podatkov, izmenjava informacij, učinkovite kontrole in zmanjševanje tveganja ter sodelovanje med organi, so izjemno pomembni v okviru tega predloga.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Poleg člena 207 PDEU je pravna podlaga za ta predlog tudi člen 33 PDEU, saj obravnava vidike, povezane z izmenjavo informacij in sodelovanjem med carinskimi organi, med carinskimi organi in organi, pristojnimi za izdajanje dovoljenj, ter med temi organi in Komisijo.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

Kar zadeva posebne določbe predloga, kot je seznam strelnega orožja, ki ga je treba pri izvozu spremljati in evidentirati, te ne bi bistveno vplivale na organe za izdajanje dovoljenj in zato ne bi bile nesorazmerne, saj so informacije v zvezi z imenom proizvajalca ali blagovne znamke, državo ali krajem proizvodnje, serijsko številko in letom proizvodnje že del enotne oznake v skladu z direktivo o strelnem orožju. Te informacije so zato že na voljo v nacionalnih podatkovnih zbirkah za strelno orožje, prisotno v EU. Vendar pa bi bilo treba zagotoviti, da podatkovne zbirke za izvozna dovoljenja vsebujejo enake informacije.

Ker se ves izvoz ujema z ustreznim uvozom v državo nečlanico EU, predložitev izvoda uvozne deklaracije ne bi ustvarila dodatnega bremena, razen v državah z vsesplošno prisotno korupcijo ali pomanjkljivimi upravnimi strukturami. Če bi imele države članice možnost, da tretje osebe pooblastijo za izvajanje kontrol po odpošiljanju v svojem imenu, bi se te kontrole olajšale, ne da bi se nacionalnim upravam ali gospodarskim subjektom naložilo dodatno upravno breme.

Obvezna izmenjava informacij o zavrnitvah v skupni podatkovni zbirki bi lahko v primerjavi z odsotnostjo uradnega obveščanja nekoliko povečala upravno breme organov, ki izdajajo dovoljenja, vendar na zelo omejen način glede na majhno število zavrnitev (približno 30 zavrnitev letno). Če bi se uporabljal isti sistem, ki se trenutno uporablja za blago z dvojno rabo, bi bilo dodatno breme zelo majhno, saj ima večina organov za izdajanje izvoznih dovoljenj že dostop do elektronskega sistema za blago z dvojno rabo. Zato ta določba ne bi bila nesorazmerna v primerjavi z zastavljenim ciljem.

Obveznost organov, ki izdajajo izvozna dovoljenja, da v Schengenskem informacijskem sistemu (SIS) preverijo, ali je bilo izvoženo strelno orožje prijavljeno kot izgubljeno ali ukradeno v drugi državi članici, je prav tako sorazmerna, saj bi se uporabljala le v sumljivih primerih in ne v primeru orožja, registriranega v podatkovni zbirki države članice izvoza, ali novoproizvedenega strelnega orožja. Omejitev uvoza polizdelanega strelnega orožja in pomembnih sestavnih delov samo na trgovce z orožjem in posrednike orožja z licenco (in obratno, prepoved njihovega uvoza za fizične osebe) bi nekoliko povečala stroške izvrševanja za carinske organe. Glede na omejen delež uvoza strelnega orožja v celotni trgovini in dejstvo, da carinski organi izvajajo ciljno usmerjene kontrole na podlagi ocen tveganja, se ta učinek šteje za zanemarljiv.

Na splošno bodo poenostavitve, uvedene s tem predlogom (na primer povezava z okoljem enotnega okenca EU za carino, pojasnitev področja uporabe, dodatno poenostavljeni postopki, tudi v zvezi s pooblaščenimi gospodarskimi subjekti, začasni izvoz), pozitivno vplivale ne le na pravilno in popolno izvajanje uredbe o strelnem orožju, temveč tudi na upravno breme za gospodarske subjekte in lastnike strelnega orožja. Naložbe in upravno delo za vzpostavitev digitaliziranih postopkov ter medsebojnih povezav med sistemi bodo enkratni in sorazmerni glede na njihove zelo pozitivne učinke.

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

V oceni so bile ugotovljene vrzeli zaradi pomanjkanja enotnega izvajanja. Zlasti je bilo poudarjeno, da je bila dodana vrednost uredbe o strelnem orožju omejena, ker nacionalna pravila in postopki niso bili resnično usklajeni. Poleg tega uredba o strelnem orožju ni bila učinkovita pri razlikovanju med strelnim orožjem za vojaško in civilno uporabo ter zagotavljanju popolne sledljivosti orožja in ustrezne izmenjave informacij med državami članicami (zlasti o zavrnitvah podelitve izvoznih dovoljenj). V poročilu o oceni je bilo ugotovljeno tudi, da uredba o strelnem orožju ni bila učinkovita v smislu zmanjšanja upravnih stroškov za podjetja. Prav tako naj bi bila premalo skladna z drugo ustrezno zakonodajo EU, zlasti z revidirano direktivo o strelnem orožju in skupnim stališčem EU.

Oceni je sledilo priporočilo Komisije, objavljeno aprila 2018, v katerem je Komisija pozvala k okrepitvi izvajanja pravil EU za izboljšanje sledljivosti strelnega orožja, varnosti postopkov za nadzor izvoza in uvoza strelnega orožja ter sodelovanja med organi v boju proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem 14 .

•Posvetovanja z deležniki

Posvetovanja z deležniki so potekala na več načinov, vključno z možnostjo za javnost, da predloži povratne informacije o začetni oceni učinka 15 za ta predlog, dvostranskimi izmenjavami mnenj, javnim posvetovanjem 16 in zaupnim vprašalnikom. Poleg tega je zunanji izvajalec, odgovoren za študijo izvedljivosti v podporo pripravi ocene učinka, opravil posvetovanja z vrsto deležnikov, na primer prek spletnega vprašalnika z dodatnimi pisnimi prispevki in posamičnih srečanj. 

Ta posvetovanja so Komisiji omogočila, da oceni uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodano vrednost EU obstoječih postopkov za uvoz, izvoz in tranzit strelnega orožja za civilno uporabo (tj. izhodiščno stanje), obstoječe vrzeli in izzive, različne možne politike, ki bi se lahko preučile za obravnavanje teh težav, in specifične učinke, ki bi jih lahko te možne politike imele. Na splošno so se deležniki strinjali glede področij, na katerih so potrebne izboljšave, zlasti glede tega, da je treba pravila EU bolj uskladiti in da je potreba po digitalizaciji postopkov vedno večja.

Velika večina anketirancev v javnem posvetovanju se je strinjala, da izzivi, ki jih je opredelila Komisija, povzročajo veliko do zelo veliko breme za zakonito gibanje strelnega orožja za civilno uporabo. V zvezi z možnimi politikami za izboljšanje zakonitega uvoza, izvoza in tranzita strelnega orožja za civilno uporabo je večina anketirancev navedla, da bi imeli digitalna uvozna in izvozna dovoljenja, jasna pravila o poenostavljenih postopkih in objava seznama pristojnih organov velik do zelo velik učinek. Obenem so navedli, da uporaba istega postopka izdajanja dovoljenj za strelno orožje za civilno in vojaško uporabo ne bi vplivala na izboljšanje zakonitega uvoza, izvoza in tranzita strelnega orožja za civilno uporabo ali pa bi nanje vplivala le v manjši meri. Komisija je ta pomislek upoštevala in zakonodajni predlog omejila le na strelno orožje za civilno uporabo. Sodelujoči v javnem posvetovanju so bili zaskrbljeni tudi zaradi omejitve prodaje polizdelanih sestavnih delov. Vendar ta pobuda omejuje njihovo prodajo na trgovce z orožjem z licenco. Športni strelci in lovci bodo zato nadomestne dele še vedno lahko kupovali prek trgovcev z orožjem z licenco v EU.

Zaupni vprašalnik je omogočil podrobnejša vprašanja kot javni in je bil posebej osredotočen na nedovoljeno trgovino s strelnim orožjem. Odgovori so potrdili izzive, ki jih povzročajo neusklajeni uvozni in izvozni postopki ter so bili izraženi v javnem posvetovanju. Z zaupnim vprašalnikom se je potrdilo, da izmenjava informacij ni zadostna, zlasti kar zadeva sistematično uporabo Europolove mrežne aplikacije za varno izmenjavo informacij (SIENA) 17 , obveščanje o zavrnitvah, pripravo informativnih dokumentov o tveganju in uporabo carinskega sistema za obvladovanje tveganja. Prav tako so bile potrjene vrzeli v zvezi s plašilnim in signalnim orožjem, preverjanjem kazenskih evidenc, onesposobljenim strelnim orožjem in polizdelanimi sestavnimi deli. Večina anketirancev je navedla, da bi imele možne politike, ki jih je opredelila Komisija in so predlagane v tej pobudi, velik do zelo velik učinek na boj proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem.

Dvostranska posvetovanja z državami članicami in gospodarskimi subjekti so bila osredotočena na odgovore na podlagi obeh posvetovanj. Razpravljalo se je o različnih možnostih in pripombah, da bi se oblikovalo temeljito razumevanje potreb in odgovornosti različnih akterjev.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

Možnost 1: pristop mehkega prava. Poudarek bi bil na doslednem izvajanju priporočila Komisije iz leta 2018 o takojšnjih ukrepih za izboljšanje varnosti ukrepov glede izvoza, uvoza in tranzita strelnega orožja, njegovih delov in pomembnih sestavnih delov ter streliva z oblikovanjem posebnih smernic in priporočil.

Možnost 2: pojasnitev obstoječega pravnega okvira. S pojasnitvijo bi se odpravile dvoumnosti pri razlagi veljavne zakonodaje (na primer vrste informacij, ki jih je treba evidentirati, in uvrstitev nekaterih vrst orožja in sestavnih delov med strelno orožje), ustvarila pravna podlaga, ki bi od pristojnih organov zahtevala uporabo obstoječih sistemov za izmenjavo informacij, uskladili obstoječi poenostavljeni postopki in roki, pojasnile vloge uvoznikov in izvoznikov ter uskladilo področje uporabe Uredbe z notranjimi pravili EU (za iste razrede orožja in iste gospodarske subjekte). S to možnostjo bi se večina ukrepov, navedenih v možnosti 1, prenesla v besedilo Uredbe.

Možnost 3: nove zakonodajne določbe. S to možnostjo bi se nadgradila in dopolnila možnost 2 ter dodale bi se ji nove zakonodajne določbe. Zagotovila bi se popolna sledljivost uvoženega in izvoženega strelnega orožja, na primer z obvezno označitvijo ob uvozu, omejitvijo uvoza polizdelanih sestavnih delov na trgovce z orožjem, računalniškimi podatkovnimi zbirkami, dovoljenji za končnega uporabnika za izvoz strelnega orožja, ki je prepovedano ali za katero je treba pridobiti dovoljenje (razreda A in B), in s kontrolami po odpošiljanju. Od nacionalnih organov bi se zahtevalo, da si izmenjujejo statistične podatke, in izboljšala bi se izmenjava informacij med organi za izdajanje dovoljenj in carinskimi organi. Uvedene bi bile tudi nove poenostavitve (začasni uvoz, splošno izvozno dovoljenje, e-postopki) in odpravila bi se prekrivanja s področjem uporabe pravil EU o izvozu vojaške opreme (skupno stališče), saj bi se ta možnost uporabljala izključno za vse posle med civilisti.

Možnost 3a: nove zakonodajne določbe brez spremembe medsebojnega delovanja s skupnim stališčem. Ta možnost bi bila v osnovi podobna možnosti 3, z eno izjemo: namesto da bi sledila logiki direktive o strelnem orožju za razlikovanje med vojaškimi in civilnimi posli, bi uredba o strelnem orožju ohranila sklicevanje na strelno orožje, oblikovano „zlasti za vojaško uporabo“. V ta namen bi bilo treba določiti tehnične lastnosti, ki bi določale, ali je treba strelno orožje v lasti civilistov obravnavati kot civilno ali vojaško strelno orožje.

Glede na različne gospodarske, socialne in okoljske učinke, povezane z vsako od možnosti, pa tudi njihovo vrednost v smislu uspešnosti, učinkovitosti in sorazmernosti je bilo v oceni učinka ugotovljeno, da je prednostna možnost možnost 3. Medtem ko možnosti 1 in 2 ne bi prinesli sprememb, potrebnih za obravnavanje težave, bi imela možnost 3 najvišjo dodano vrednost EU. Popolna uskladitev področja uporabe Uredbe s področjem uporabe direktive o strelnem orožju (kodificirana leta 2021) bi pomenila, da bi Uredba urejala vse civilne posle s strelnim orožjem, vključno s civilno trgovino z avtomatskim strelnim orožjem, polavtomatskim strelnim orožjem z nabojnikom, ki lahko sprejme veliko število nabojev, ali polavtomatskim dolgocevnim strelnim orožjem z zložljivim ali teleskopskim kopitom. Tako kot v direktivi o strelnem orožju bi iz Uredbe ostali izključeni posli med vladami ali prodaja vojski ali oboroženim silam, kar pomeni, da bi bilo mogoče cilje glede varnosti in poenostavitve doseči le za strelno orožje za civilno uporabo. Novouvedene poenostavitve bi odgovorile na zahteve deležnikov (trgovcev na drobno z orožjem, proizvajalcev orožja, lovcev in športnih strelcev), naj se zmanjša njihovo upravno breme in zagotovi enoten pristop EU. Možnost 3a se ni štela za učinkovito in izvedljivo, saj bi lahko priprava seznama vojaškega strelnega orožja povzročila pravne spore.

Oceno učinka je pregledal Odbor za regulativni nadzor (v nadaljnjem besedilu: odbor), ki je 8. aprila 2022 izdal pozitivno mnenje s pripombami. Odbor je opozoril na številne elemente ocene učinka, ki bi jih bilo treba obravnavati. Natančneje, zahteval je, da se pomanjkanje zanesljivih podatkov vključi kot obsežna težava, ki jo je treba rešiti, bolje opiše pričakovani razvoj težav ter dodatno pojasnita vloga skupnega stališča in dodana vrednost možnosti mehkega prava (možnost 1). Poleg tega je menil, da je treba dodatno razviti oddelek o prihodnjem spremljanju in ocenjevanju, zlasti z vključitvijo kazalnikov za podatke, ki jih je treba zbirati. Odbor je tudi zahteval, da se dodatno pojasnijo ocene upravnih stroškov in prihrankov za podjetja in državljane. Nazadnje je zahteval dodatna pojasnila, kar zadeva primerjave uspešnosti, učinkovitosti in skladnosti različnih možnosti. Te in druge podrobnejše pripombe odbora so bile obravnavane v končni različici ocene učinka. Njegove pripombe so bile upoštevane tudi v tem predlogu.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Ta predlog se uporablja za male subjekte, ki predstavljajo 90 % skupnega števila zadevnih gospodarskih subjektov. Vendar 82 % celotnega prihodka od proizvodnje strelnega orožja ustvarijo velika podjetja, zato bi predlog le v manjši meri vplival na MSP.

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Podrobnejše informacije so navedene v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena temu predlogu.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Izvajanje predlagane uredbe bo prvič pregledano v vmesnem poročilu o uporabi Uredbe v petih letih po začetku njene veljavnosti. V poročilu bo ocenjen obseg, v katerem so države članice sprejele potrebne ukrepe za uskladitev z Uredbo. Deset let po začetku veljavnosti bo Evropskemu parlamentu in Svetu EU poslano popolno poročilo. Pri teh dveh poročilih se upošteva čas, potreben za popolno digitalizacijo postopkov in medsebojno povezavo z okoljem enotnega okenca EU za carino. Poročili bosta vključevali posebno posvetovanje z deležniki, da se oceni uspešnost Uredbe. Med tem posvetovanjem se bodo z vidika panoge ocenili učinki nadomestitve globalnega dovoljenja s splošnim izvoznim dovoljenjem za pooblaščene gospodarske subjekte, poenostavljenega začasnega izvoza in uvoza, implicitnega soglasja tranzitne države nečlanice EU kot privzete možnosti in digitalizacije postopkov.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

V Prilogi I je seznam strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov, streliva ter plašilnega in signalnega orožja, za katere velja ta uredba, z navedbo njihovih oznak kombinirane nomenklature (KN) 20 . V Prilogi II je predloga obrazca za uvozno dovoljenje. V Prilogi III je predloga obrazca za izvozno dovoljenje. V Prilogi IV so navedene informacije, ki jih mora vsebovati dovoljenje za končnega uporabnika, v Prilogi V pa je korelacijska tabela.

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

⇨ novo

2022/0288 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

⇨ o ukrepih za uvoz, izvoz in tranzit strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov ter streliva za izvajanje ⇦ o izvajanju člena 10 Protokola Združenih narodov o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (Protokol ZN o strelnem orožju), uvedbi izvoznih dovoljenj za strelno orožje, njegove sestavne dele in strelivo ter ukrepih glede njihovega uvoza in tranzita (prenovitev)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členaov ⇨ 33 in ⇦ 207 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

⇩ novo

(1)Potrebnih je več sprememb Uredbe (EU) št. 258/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 21 . Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno uredbo prenoviti.

🡻 (EU) št. 258/2012 uvodna izjava 1 (prilagojeno)

(2)V skladu s Sklepom Sveta 2001/748/ES z dne 16. oktobra 2001 o podpisu v imenu Evropske skupnosti Protokola Združenih narodov proti nedovoljeni proizvodnji in prometu strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva, priloženem Konvenciji ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu 22 , je Komisija v imenu Skupnosti Evropske unije 16. januarja 2002 podpisala navedeni pProtokol ⌦ Združenih narodov o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, priložen Konvenciji proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu ⌫ (v nadaljnjem besedilu: Protokol ZN o strelnem orožju).

🡻 (EU) št. 258/2012 uvodna izjava 2

⇨ novo

(3)Protokol ZN o strelnem orožju, katerega namen je spodbujanje, pospeševanje in krepitev sodelovanja med pogodbenicami za preprečevanje, zatiranje ter izkoreninjanje nedovoljene proizvodnje strelnega orožja, njegovih ⇨ pomembnih ⇦ sestavnih delov in streliva ter trgovine z njimi, je začel veljati 3. julija 2005.

🡻 (EU) št. 258/2012 uvodna izjava 5 (prilagojeno)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 18. julija 2005 o ukrepih za močnejšo zaščito v zvezi z razstrelivi, detonatorji, opremo za izdelavo bomb in strelnim orožjem (5) naznanila svojo namero, da bo izvajala člen 10 Protokola ZN o strelnem orožju kot del ukrepov, ki jih je treba sprejeti, da bo Unija lahko sklenila navedeni protokol.

⇩ novo

(4)Za izvajanje Protokola ZN o strelnem orožju je Unija sprejela Uredbo (EU) št. 258/2012. Unija je Protokol ZN o strelnem orožju ratificirala s Sklepom Sveta 2014/164/EU 23 .

🡻 (EU) št. 258/2012 uvodna izjava 6

(5)Protokol ZN o strelnem orožju zahteva, da pogodbenice vzpostavijo ali izboljšajo upravne postopke ali sisteme za opravljanje učinkovitega nadzora nad proizvodnjo, označevanjem, uvozom in izvozom strelnega orožja.

🡻 (EU) št. 258/2012 uvodna izjava 8

⇨ novo

(6)Ta uredba se ne bi smela uporabljati za ⇨ posle s ⇦ strelnoim orožjem, njegoveimi dele in pomembneimi sestavneimi delei ali strelivom, ki so predvideni izrecno za vojaške namene ⇨ namenjeni oboroženim silam ⇦. Ukrepe za izpolnjevanje zahtev iz člena 10 Protokola ZN o strelnem orožju bi bilo treba prilagoditi, da se zagotovijo poenostavljeni postopki za strelno orožje za civilno uporabo. Posledično bi bilo treba zagotoviti delno poenostavitev v zvezi z dovoljenji za večkratne pošiljke, ukrepi glede tranzita in začasnimi ⇨ uvozi in ⇦ izvozi za zakonite namene.

🡻 (EU) št. 258/2012 uvodna izjava 9 (prilagojeno)

(7)Ta uredba ne vpliva ne na uporabo člena 346 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki se nanaša na bistvene interese varnosti držav članic; prav tako ta uredba nima vpliva na Direktivo 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti 24 ali na Direktivo Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 ⌦ ali na Direktivo (EU) 2021/555 ⌫ o nadzoru nabave in posedovanja orožja. Poleg tega se Protokol ZN o strelnem orožju in posledično ta uredba ne uporabljata za meddržavne posle ali prenose znotraj države, kadar bi uporaba Protokola vplivala na pravico pogodbenice, da ukrepa v interesu nacionalne varnosti v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov.

🡻 (EU) št. 258/2012 uvodna izjava 10 (prilagojeno)

⇨ novo

(8)Direktiva 91/477/EGS ⌦ (EU) 2021/555 ⌫ se nanaša na prenose strelnega orožja za civilno uporabo znotraj ozemlja Unije, medtem ko se ta uredba osredotoča na ukrepe v zvezi z ⇨ uvozom na carinsko območje Unije in ⇦ izvozom s iz carinskega ozemlja ⌦ območja ⌫ Unije v tretje države ali preko njih.

🡻 (EU) št. 258/2012 uvodna izjava 11 (prilagojeno)

⇨ novo

(9)Strelno orožje, njegovi deli in pomembni sestavni deli, ter strelivo ⇨ ter plašilno in signalno orožje ⇦ so, kadar so uvoženi iz tretjih držav, predmet prava Unije in zlasti zahtev Direktive 91/477/EGS ⌦ (EU) 2021/555 ⌫.

🡻 (EU) št. 258/2012 uvodna izjava 17 (prilagojeno)

(10)Ta uredba ne posega v režim Unije za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo, ki je bil vzpostavljen z Uredbo Sveta (ES) št. 428/2009 ⌦ Uredbo (EU) 2021/821 Evropskega parlamenta in Sveta 25  ⌫ .

🡻 (EU) št. 258/2012 uvodna izjava 18 (prilagojeno)

⇨ novo

(11)Ta uredba je ⌦ bi morala biti ⌫ v skladu z drugimi ustreznimi določbami o strelnem orožju, njegovih sestavnih delih, pomembnih sestavnih delih in strelivu za vojaško uporabo, varnostnih strategijah, nezakonitem trgovanju z orožjem malega kalibra in z lahkim orožjem ter izvozu vojaške tehnologije, vključno s Skupnim stališčem Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme 26  ⇨ in Sklepom Sveta (SZVP) 2021/38 27  ⇦.

🡻 (EU) št. 258/2012 uvodna izjava 15 (prilagojeno)

(12)Unija je sprejela sklop carinskih pravil, ki jih vsebujejota Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (EU) št. 952/2013 in določbe o njenem izvajanju iz Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 28 , . Upoštevati bi bilo treba tudi Uredbo (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o carinskem zakoniku Skupnosti (Modernizirani carinski zakonik), katerih določbe se v skladu s členom 188 288 navedene uredbe Uredbe (EU) št. 952/2013 uporabljajo v različnih fazah. Ta uredba ne omejuje pooblastil, podeljenih s carinskim zakonikom Skupnosti ⌦ z Uredbo (EU) št. 952/2013 in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/2446 ⌫ ali v skladu z njima in z določbami o njegovem izvajanju.

⇩ novo

(13)Več opredelitev pojmov je neposredno prevzetih iz Direktive (EU) 2021/555 Evropskega parlamenta in Sveta 29 ali iz Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 30 .

⇩ novo

(14)V skladu z veljavno carinsko zakonodajo ustna deklaracija strelnega orožja ni mogoča.

(15)Pristojni organi bi morali prejeti informacije o uporabi zvezka ATA. ATA je sistem, ki omogoča prosti pretok blaga preko meja in njegov začasni uvoz na carinsko območje z oprostitvijo dajatev in davkov. Blago je zajeto v enotnem dokumentu, znanem kot zvezek ATA, ki je zavarovan z mednarodnim sistemom zavarovanja. Ta poenostavitev carinskih formalnosti ne bi smela preprečevati preglednosti.

⇩ novo

(16)Strelno orožje, njegovi pomembni sestavni deli in strelivo bi se smeli v prosti promet sprostiti le, če so ustrezno označeni v skladu z direktivo o strelnem orožju. Do te označitve bi morali uvozniki strelno orožje dati v drug carinski postopek, kot je carinsko skladiščenje ali proste cone, med katerim lahko izvedejo zahtevo glede označevanja, bodisi v svojih prostorih bodisi v drugih odobrenih prostorih, kot so nacionalne preizkuševalne naprave ali preizkuševališča, v skladu s carinsko zakonodajo Unije.

(17)Če strelno orožje in njegovi pomembni sestavni deli niso ustrezno označeni v skladu s členom 8 Protokola ZN o strelnem orožju ali direktivo o strelnem orožju, se države članice lahko odločijo, da zaseženo strelno orožje uničijo na stroške uvoznika.

(18)Onesposobljeno strelno orožje bi se smelo v prosti promet sprostiti le, če ga spremlja potrdilo o onesposobitvi in če je označeno v skladu s členom 5 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2403. Do prejema tega potrdila ali pravilne označitve bi morali uvozniki onesposobljeno strelno orožje dati v drug carinski postopek, kot je carinsko skladiščenje ali proste cone, med katerim lahko od organov, pristojnih za preverjanje, ki so bili imenovani v skladu s členom 15 Direktive (EU) 2021/555, zahtevajo, da preverijo onesposobitev in izdajo potrdilo v skladu s členom 3 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2403 31 .

(19)Samo plašilno in signalno orožje, ki izpolnjuje standarde iz Izvedbene direktive Komisije (EU) 2019/69 32 , bi se lahko štelo za plašilno in signalno orožje in ne za strelno orožje. Naprave, ki jih je mogoče brez težav predelati v strelno orožje, bi bilo treba v skladu s carinsko nomenklaturo vedno uvrstiti kot strelno orožje, carinski organi pa bi jih morali obravnavati kot strelno orožje. Da bi se preprečilo tveganje preusmerjanja, je treba zagotoviti doslednost praks nacionalnih carinskih organov pri uvrščanju naprav, ki so ob uvozu deklarirane kot plašilno in signalno orožje.

(20)Zaradi velikega tveganja nedovoljene izdelave strelnega orožja iz uvoženih nedokončanih in neoznačenih izdelkov bi bilo treba uvoz polizdelanega strelnega orožja in pomembnih sestavnih delov dovoliti le trgovcem z orožjem in posrednikom orožja, ki imajo ustrezno licenco.

(21)Preverjanje kazenske evidence osebe, ki zaprosi za uvozna dovoljenja, v evropskem informacijskem sistemu kazenskih evidenc (ECRIS), vzpostavljenem z Okvirnim sklepom Sveta 2009/315/PNZ 33 , bi moralo biti enako strogo kot pri izvoznih dovoljenjih. Pristojni organi bi morali zlasti preveriti, ali je uvoženo strelno orožje zavedeno kot izgubljeno, ukradeno ali sicer iskano zaradi zasega v Schengenskem informacijskem sistemu in Interpolovi podatkovni zbirki iARMS.

(22)Kazenska evidenca zaradi ravnanja, ki pomeni kaznivo dejanje, navedeno v členu 2(2) Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ 34 , bi morala biti razlog za prepoved uvoza strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov in streliva.

(23)Informacije v zvezi s strelnim orožjem, deklariranim za začasni uvoz, bi bilo treba jasno navesti, da bi lahko carinski in pristojni organi učinkovito zaključili postopek in da bi se omejilo tveganje, da bi strelno orožje nezakonito ostalo na carinskem območju Unije.

(24)Zaradi upravne poenostavitve bi se morala carinska deklaracija za začasni uvoz in ponovni izvoz ali začasni izvoz in ponovni uvoz uporabljati kot uvozno ali izvozno dovoljenje za začasni uvoz in ponovni izvoz ali ponovni uvoz. Posledično bodo lastniki strelnega orožja, za katere v posebnih primerih veljajo upravne poenostavitve, izvzeti iz zahteve po uvoznem in izvoznem dovoljenju.

(25)Zaradi tveganja preusmerjanja strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov, streliva ali plašilnega in signalnega orožja, ki izvira iz držav nečlanic EU in je namenjeno v drugo državo nečlanico EU, med zunanjim tranzitnim postopkom v Uniji bi morali carinski in pristojni organi takšen zunanji tranzitni postopek na carinskem območju Unije izrecno dovoliti pred njegovo izvedbo na carinskem območju Unije.

(26)Za izboljšanje pravne varnosti in predvidljivosti bi bilo treba šteti, da je tretja država tranzita dala soglasje, če v 20 delovnih dneh ni bilo prejeto nasprotovanje tranzitu. Odločitev držav članic, da zahtevajo izrecno soglasje, bi morala biti pregledna za vse gospodarske subjekte.

(27)Pravila o dokazilih o uvozu v namembno tretjo državo je treba poenotiti. Zato bi morali izvozniki pristojnemu organu, ki je izdal izvozno dovoljenje, dokazati prejem odpremljene pošiljke strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov ali streliva v tretji državi uvoza, zlasti s predložitvijo ustreznih carinskih uvoznih dokumentov.

(28)Izvozniki bi morali imeti možnost, da izkoristijo ugodnost izvoznega dovoljenja, ki velja največ tri leta, tudi v primeru več zaporednih kratkoročnih uvoznih dovoljenj, ki jih izdajo države nečlanice EU uvoznice.

(29)Zagotoviti je treba, da so pogoji za izvozna dovoljenja še naprej izpolnjeni v celotnem obdobju trajanja dovoljenja, kot velja za dovoljenja za posedovanje ali dovoljenja za nabavo strelnega orožja v Evropski uniji v skladu z Direktivo (EU) 2021/555.

(30)Da bi se preprečilo tveganje preusmerjanja in hkrati omejilo upravno breme, je treba preiskati sumljive primere, v katerih bi morale države članice od organov namembne tretje države zahtevati potrditev prejema.

(31)Treba je pojasniti odgovornosti pristojnih organov v zvezi s kontrolami po odpošiljanju. Upravno breme, ki ga takšne kontrole povzročajo za države članice, lahko upraviči uporabo člena 20 Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 35 . Prav tako je potrebna možnost, da se opravljanje kontrol po odpošiljanju v njihovem imenu zaupa tretjim osebam, zlasti z izvajanjem Sklepa Sveta (SZVP) 2019/2191 36 .

(32)Države članice bi morale pristojnim organom zagotoviti dostop do evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) za namene izvajanja te uredbe.

(33)Člen 47 Uredbe (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta 37 določa dostop služb za registracijo strelnega orožja do Schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SIS II). Za namene izvajanja te uredbe bi bilo treba carinske organe obravnavati kot službe za registracijo strelnega orožja.

(34)Za zagotovitev sledljivosti strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov in streliva je izjemno pomembno, da se carinskim organom odobri dostop do Europolove mrežne aplikacije za varno izmenjavo informacij (SIENA). Države članice, ki uporabljajo Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta 38 , bi morale ta dostop odobriti.

(35)Komisija, pristojni organi in carinski organi tesno sodelujejo in si izmenjujejo informacije, da bi se omogočil na tveganju temelječi pristop iz člena 22(6) za strelno orožje, njegove pomembne sestavne dele, strelivo ter plašilno in signalno orožje iz Priloge I, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, ter da bi se zagotovilo, da so kontrole učinkovite in se opravljajo v skladu z zahtevami iz te uredbe.

🡻 (EU) št. 258/2012 uvodna izjava 3

(36)Za omogočanje spremljanja strelnega orožja in učinkovit boj proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in pomembnimi sestavnimi deli ter strelivom je treba izboljšati izmenjavo informacij med državami članicami, zlasti z boljšo uporabo obstoječih komunikacijskih kanalov.

⇩ novo

(37)V skladu s členom 128 Uredbe (EU) št. 952/2013 bi moral carinski urad prvega vstopa pred vstopom strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov, streliva ter plašilnega in signalnega orožja zagotoviti izvedbo analize tveganja za varnostne in varstvene namene na podlagi vstopne skupne deklaracije ter sprejeti potrebne ukrepe na podlagi rezultatov navedene analize tveganja.

🡻 (EU) št. 258/2012 uvodna izjava 4

(38)Osebne podatke je treba obdelovati v skladu s pravili, določenimi v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (3) ter Uredbi (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (4) Uredbi (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 39 ter Uredbi (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 40 .

🡻 (EU) št. 258/2012 uvodna izjava 12

(39)Zagotoviti bi bilo treba doslednost v zvezi z določbami o vodenju evidenc, ki veljajo v pravu Unije.

⇩ novo

(40)Za zagotovitev učinkovitega pretoka informacij bi morali biti vsi pristojni organi povezani s carinskim informacijskim sistemom (CIS), vzpostavljenim z Uredbo (ES) št. 515/97, podatki, ki jih ustvarijo ali si jih izmenjajo pristojni organi, pa bi morali biti združljivi in primerljivi.

(41)Schengenski pravni red zlasti vključuje Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o nezakoniti trgovini z orožjem (SCH/Com-ex (99) 10) 41 , v skladu s katerim morajo države članice vsako leto do 31. julija za svojo državo predložiti letne podatke za predhodno leto o nezakoniti trgovini s strelnim orožjem na podlagi skupne tabele za obdelavo statističnih podatkov. Poleg tega je Komisija leta 2018 državam članicam priporočila, naj zbirajo podrobne statistične podatke za 
predhodno leto o številu dovoljenj in zavrnitev ter o količini in vrednosti izvoza in uvoza strelnega orožja po državi izvora ali namembni državi ter te statistične podatke predložijo Komisiji 42 .

(42)Splošno izvrševanje te uredbe se bo olajšalo z medsebojno povezanostjo elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj, vzpostavljenega s to uredbo, in okolja enotnega okenca EU za carino, vzpostavljenega z [vstaviti ustrezni naslov in vse informacije v opombi, takoj ko bo akt sprejet]. Elektronski sistem za izdajanje dovoljenj bo imel vrsto funkcionalnosti, vključno z registracijo gospodarskih subjektov in fizičnih oseb, ki imajo v skladu z direktivo o strelnem orožju dovoljenje za proizvodnjo, nabavo ali posedovanje strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov, streliva ali plašilnega in signalnega orožja ali za trgovanje z njimi. Gospodarski subjekti in fizične osebe se bodo morali registrirati, preden bodo zaprosili za uvozno ali izvozno dovoljenje. Zato se lastnikom strelnega orožja, za katere veljajo upravne poenostavitve, ne bo treba registrirati v sistemu.

🡻 (EU) št. 258/2012 uvodna izjava 13

(43)Za zagotovitev pravilne uporabe te uredbe bi morale države članice sprejeti ukrepe, s katerimi pristojni organi dobijo ustrezna pooblastila.

🡻 (EU) št. 258/2012 uvodna izjava 7

(44)Zaradi skladnosti s Protokolom ZN o strelnem orožju je prav tako treba nedovoljeno proizvodnjo ali trgovino s strelnimega orožjema, njegovimih sestavnimi deli in pomembnimih sestavnimih deliov in strelivoma ali nedovoljeno trgovino z njimi določiti kot kaznivo dejanje in sprejeti ukrepe, da se omogoči zaplemba tako proizvedenih ali prodanih predmetov.

🡻 (EU) št. 258/2012 uvodna izjava 16

(45)Države članice bi morale sprejeti pravila o kaznih za kršitve te uredbe in zagotoviti, da se izvajajo. Navedene kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

⇩ novo

(46)Ureditev za zaščito žvižgačev, vzpostavljena z Direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta 43 , bi se morala uporabljati tudi za osebe, ki prijavijo kršitve pravil v zvezi z uvozom in izvozom strelnega orožja.

🡻 (EU) št. 258/2012 uvodna izjava 14

⇨ novo

(47)Da bi ohranili seznam ⇨ Za določitev tehničnih značilnosti polizdelanega strelnega orožja in pomembnih sestavnih delov, za spremembo prilog II in III k tej uredbi ter za vzdrževanje seznama ⇦ strelnega orožja, njegovih delov in pomembnih sestavnih delov, ter streliva ⇨ ter plašilnega in signalnega orožja ⇦ , za katere je v skladu s to uredbo potrebno dovoljenje, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z uskladitvijo Priloge I k tej uredbi s Prilogo I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 44  z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi ter s Prilogo I k Direktivi 91/477/EGS (EU) 2021/555, ⇨ določitvijo tehničnih značilnosti polizdelanega strelnega orožja in pomembnih sestavnih delov ter prilagoditvijo prilog II in III k tej uredbi digitalizaciji in spremembam carinskih postopkov ⇦. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov ⇨ , in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. 45 Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov ⇦.

⇩ novo

(48)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 46 .

🡻 (EU) št. 258/2012 uvodna izjava 19

(49)Komisija in države članice bi se morale vzajemno obveščati o ukrepih, sprejetih na podlagi te uredbe, in si izmenjevati druge razpoložljive ustrezne informacije v zvezi s to uredbo.

🡻 (EU) št. 258/2012 uvodna izjava 20 (prilagojeno)

(50)Ta uredba državam članicam ne preprečuje ⌦ bi smela preprečevati ⌫ uveljavljanja ustavnih predpisov v zvezi z dostopom javnosti do uradnih dokumentov, ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije 47 –

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

⇨ novo

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I
PREDMET ⌦ UREJANJA ⌫ , OPREDELITVEEV ⌦ POJMOV ⌫ IN PODROČJE UPORABE

Člen 1
⌦ Predmet urejanja ⌫

Ta uredba določa pravila, ki urejajo ⇨ uvozna in ⇦ izvozna dovoljenja za strelno orožje, njegove sestavne dele in pomembne sestavne dele ter, strelivo ⇨ ter plašilno in signalno orožje ⇦ in ukrepe za njihov uvoz, ⇨ izvoz ⇦ ter tranzit za namene izvajanja člena 10 Protokola Združenih narodov proti nedovoljeni proizvodnji in prometu s strelnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli ter strelivom  o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (v nadaljnjem besedilu: Protokol ZN o strelnem orožju).

Člen 2
⌦ Opredelitev pojmov ⌫ 

V tej uredbi ⌦ se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov ⌫ :

1.„strelno orožje“ pomeni vsako prenosno cevno orožje, ki izstreljuje, je namenjeno izstreljevanju ali ga je mogoče predelati za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z delovanjem razstreliva, kakor je navedeno v Prilogi I.

Za predmet, ki ga je mogoče predelati za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z delovanjem razstreliva, šteje orožje, ki:

(a)— je videti kot strelno orožje in

(b)— ga je mogoče zaradi njegove konstrukcije ali materiala, iz katerega je izdelano, predelati v strelno orožje;

(2)„deli“ pomeni kateri koli element ali nadomestni element iz Priloge I, ki je posebej namenjen za strelno orožje in je ključnega pomena za njegovo delovanje, vključno s cevjo, okvirjem ali ležiščem naboja, zaklepom ali bobnom, regulatorjem ali zaklepiščem in katero koli napravo, namenjeno ali prirejeno za zadušitev zvoka, ki nastane pri streljanju s strelnim orožjem;

⇩ novo

2.„enako orožje“ pomeni orožje z enakimi tehničnimi značilnostmi glede proizvajalca, blagovne znamke ali znamke, tipa, modela, materiala, kalibra in delovanja;

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

⇨ novo

3.„pomembni sestavni deli“ pomeni mehanizem za zapiranje kanala, ležišče naboja in cev strelnega orožja, ⇨ okvir, zaklepišče, bodisi ohišje ali strelni mehanizem, kakor je primerno, zaklep, boben ali zaklep, ⇦ ki so, kadar so samostojni predmeti, vključeni v razred strelnega orožja, na katero so pritrjeni ali naj bi se pritrdili na katero se jih namerava pritrditi;

⇩ novo

4.„polizdelano strelno orožje“ pomeni strelno orožje, ki ni pripravljeno za neposredno uporabo in ima približno obliko ali obris gotovega strelnega orožja ter se lahko, razen v izjemnih primerih, uporabi le za dokončanje v gotovo strelno orožje;

5.„polizdelani pomembni sestavni deli“ pomeni pomembne sestavne dele, ki niso pripravljeni za neposredno uporabo in imajo približno obliko ali obris gotovega pomembnega sestavnega dela ter se lahko, razen v izjemnih primerih, uporabijo le za dokončanje v gotovi pomembni sestavni del; 

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

⇨ novo

6.4. „strelivo“ pomeni cel naboj ali njegove sestavne dele, vključno s tulci, vžigalnimi kapicami, pogonskim prahom, kroglami ali izstrelki, ki se uporabljajo v strelnem orožju, kakor je navedeno v Prilogi I, če je za same sestavne dele potrebno dovoljenje v zadevni državi članici;

7.5. „onesposobljeno strelno orožje“ pomeni predmete, ki ustrezajo opredelitvi strelnega orožja in so ⌦ postali ⌫ bili zavrnjeni kot stalno neprimerni za uporabo z onesposobitvijo, ki zagotavlja, da so vsi bistveni ⌦ pomembni ⌫ deli strelnega orožja trajno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti, da bi se strelno orožje na kakršen koli način ponovno usposobilo, ⇨ v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2403 ⇦ Države članice storijo vse potrebno, da lahko pristojni organi preverijo ukrepe za onesposobitev. Države članice v okviru tega preverjanja poskrbijo za izdajo potrdila ali drugega dokumenta, s katerim se potrjuje onesposobitev strelnega orožja, ali pa na orožje v ta namen namestijo jasno vidno oznako;

⇩ novo

8. „plašilno orožje in signalno orožje“ pomeni naprave s prostorom za naboje, ki so zasnovane za streljanje samo s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim signalnim strelivom ter jih ni mogoče predelati za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z delovanjem razstreliva; 

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

97. „oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo oziroma, kadar veljavni predpisi omogočajo to možnost, združenje oseb, za katere velja, da imajo zmožnost izvajanja sposobnost opravljanja pravnih aktov ⌦ dejanj ⌫ , a nimajo pravnega statusa pravne osebe;

109. „carinsko območje Unije“ pomeni ozemlje v smislu člena 4 3 Uredbe (EGS) št. 2913/92 (EU) št. 952/2013;

⇩ novo

11. „unijsko blago“ pomeni blago, ki spada v eno izmed naslednjih kategorij:

(a)blago, ki je v celoti pridobljeno na carinskem območju Unije in ne vsebuje blaga, uvoženega iz držav ali ozemelj zunaj carinskega območja Unije;

(b)blago, ki je vneseno na carinsko območje Unije iz držav ali ozemelj zunaj tega območja in sproščeno v prosti promet;

(c)blago, ki je pridobljeno ali izdelano na carinskem območju Unije, bodisi izključno iz blaga iz točke (b) bodisi iz blaga iz točk (a) in (b);

12. „neunijsko blago“ pomeni blago, ki ni blago iz člena 5(23) Uredbe (EU) št. 952/2013 ali ki je izgubilo status unijskega blaga;

13. „carinski organi“ pomeni uprave in organe iz člena 5, točka 1, Uredbe (EU) št. 952/2013;

14. „carinski urad“ pomeni vsak urad, na katerem je mogoče opraviti vse ali nekatere formalnosti, določene s carinsko zakonodajo;

15. „carinska zakonodaja“ pomeni skupek zakonodaje iz člena 5, točka 2, Uredbe (EU) št. 952/2013;

16. „carinske formalnosti“ pomeni vse postopke, ki jih morajo oseba in carinski organi izvesti, da bi se zagotovila skladnost s carinsko zakonodajo;

17. „carinske kontrole“ pomeni določena dejanja, ki jih opravijo carinski organi, da bi zagotovili spoštovanje carinske in druge zakonodaje, ki ureja vstop, izstop, tranzit, gibanje, hrambo in posebno rabo blaga, ki se giblje med carinskim območjem Unije in državami ali ozemlji zunaj tega območja, ter prisotnost in gibanje neunijskega blaga in blaga, danega v postopek posebne rabe, znotraj carinskega območja Unije;

18. „carinska deklaracija“ pomeni dejanje, s katerim oseba na predpisan način in v predpisani obliki navede, da želi dati blago v določen carinski postopek, po potrebi z navedbo uporabe katerih koli posebnih režimov;

19. „uvozna deklaracija“ pomeni dejanje, s katerim oseba na predpisan način in v predpisani obliki navede, da želi dati strelno orožje, njegove pomembne sestavne dele ter strelivo v uvozni postopek;

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

2010. „izvozna deklaracija“ pomeni listino ⌦ dejanje ⌫ , s kateroim oseba v predpisani obliki in na predpisan način in v predpisani obliki napove , da namerava za navede, da želi dati strelno orožje, njegove dele in pomembne sestavne dele ter strelivo začeti v izvozni postopek;

⇩ novo

21. „vstop“ pomeni vnos neunijskega blaga na carinsko območje Unije na podlagi vstopne skupne deklaracije z namenom, da se to blago sprosti v prosti promet ali da v posebne postopke v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013;

22. „uvoz“ pomeni dajanje blaga v postopek sprostitve v prosti promet, kot je določen v členu 201 Uredbe (EU) št. 952/2013, ali ponovni uvoz unijskega blaga po začasnem izvozu, kot je določen v členu 259 Uredbe (EU) št. 952/2013;

23. „uvoznik“ pomeni vsako osebo s sedežem na carinskem območju Unije, ki v svojem imenu vloži oziroma v imenu katere se vloži deklaracija za uvoz ali začasni uvoz;

🡻 (EU) št. 258/2012

246. „izvoz“ pomeni:

(a)izvozni postopek v smislu člena 161 269 Uredbe (EGS) št. 2913/92 (EU) št. 952/2013;

(b)ponovni izvoz v smislu člena 182 270 Uredbe (EGS) št. 2913/92, vendar to ne vključuje blaga, ki se prevaža v okviru zunanjega tranzitnega postopka, kakor je navedeno v členu 91 navedene uredbe, kadar niso izpolnjene formalnosti za ponovni izvoz iz člena 182(2) navedene uredbe (EU) št. 952/2013;

⇩ novo

25. „izstop“ pomeni, da blago zapusti carinsko območje Evropske unije;

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

⇨ novo

268. „izvoznik“ pomeni vsako osebo, ustanovljeno ⌦ s sedežem ⌫ v ⇨ na carinskem območju ⇦ Unijie, ki ⌦ v svojem imenu vloži ⌫ izpolni oziroma v imenu katere se ⌦ vloži ⌫ izpolni izvozna deklaracija ⌦ za izvoz ali začasni izvoz ⌫, to pomeni osebo, ki ima ob sprejetju deklaracije sklenjeno pogodbo s prejemnikom v tretji državi in ima pooblastilo za odločanje o pošiljanju izdelka s carinskega območja Unije. Če ni bila sklenjena nobena izvozna pogodba ali če imetnik pogodbe ne deluje v svojem imenu, pomeni izvoznik osebo, ki ima pooblastilo za odločanje o pošiljanju izdelka s carinskega območja Unije.;

⇩ novo

27. „gospodarski subjekt“ pomeni:

(a)proizvajalca, trgovca z orožjem ali posrednika orožja s sedežem na carinskem območju Unije;

(b)uvoznika, če proizvajalec nima sedeža na carinskem območju Unije;

(c)pooblaščenega zastopnika, ki ga proizvajalec s pisnim pooblastilom določi, da v njegovem imenu opravlja naloge iz člena 5(2);

28. „deklarant“ pomeni osebo, ki vloži uvozno, tranzitno ali izvozno deklaracijo ali deklaracijo za ponovni izvoz v svojem imenu, ali osebo, v imenu katere je takšna deklaracija vložena;

29. „trgovec“ pomeni vsako osebo, katere trgovanje ali poslovanje v celoti ali deloma zajema eno od naslednjega:

(a)proizvodnjo, trgovino, izmenjavo, posojanje, popravljanje, prirejanje ali predelovanje strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov;

(b)proizvodnjo, trgovino, izmenjavo, prirejanje ali predelovanje streliva;

30. „posrednik“ pomeni vsako osebo, razen trgovca, katere trgovanje ali poslovanje v celoti ali deloma zajema eno od naslednjega:

(a)pogajanja o transakcijah ali ureditev transakcij za nakup, prodajo ali dobavo strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov ali streliva;

(b)ureditev prenosa strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov ali streliva znotraj države članice, iz ene države članice v drugo državo članico, iz države članice v tretjo državo ali iz tretje države v državo članico;

31. „uvozno dovoljenje“ pomeni:

(a)enkratno dovoljenje, podeljeno določenemu uvozniku ali deklarantu za posebne carinske postopke iz člena 210 Uredbe (EU) št. 952/2013 za eno pošiljko, ki zajema enega ali več kosov strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov in streliva, enemu znanemu končnemu prejemniku ali prejemniku na carinskem območju Unije;

(b)večkratno dovoljenje, podeljeno določenemu uvozniku za več pošiljk, ki zajemajo enega ali več kosov strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov in streliva, enemu znanemu končnemu prejemniku ali prejemniku na carinskem območju Unije;

(c)splošno uvozno dovoljenje Unije za uvoznike na carinsko območje Unije, ki je na voljo vsem uvoznikom, ki spoštujejo pogoje in zahteve iz poglavja II te uredbe in izvedbenega akta iz člena 9(8) te uredbe; 

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

⇨ novo

3214. „izvozno dovoljenje“ pomeni:

(a)enkratno dovoljenje ali licenco, izdano podeljeno določenemu izvozniku za eno pošiljko, ki zajema enoega ali več vrst ⌦ kosov ⌫ strelnega orožja, njegovih sestavnih delov ter pomembnih sestavnih delov in streliva, enemu znanemu končnemu uporabniku ⌦ prejemniku ⌫ ali prejemniku v tretji državi; ali; 

(b)večkratno dovoljenje ali licenco, izdano podeljeno posameznemu izvozniku za več pošiljk, ki zajemajo enoega ali več vrst ⌦ kosov ⌫ strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in pomembnih sestavnih delov ter in streliva, enemu znanemu končnemu uporabniku ⌦ prejemniku ⌫ ali prejemniku v tretji državi; ali; 

(c)globalno ⇨ splošno izvozno ⇦ dovoljenje ⇨ Unije ⇦ ali licenco, izdano posameznemu izvozniku za več pošiljk, ki zajemajo eno ali več vrst strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in pomembnih sestavnih delov ter streliva, več znanim končnim uporabnikom ali prejemnikom v eni ali več tretjih državah ⇨ za izvoz v nekatere namembne države, ki je na voljo vsem izvoznikom, ki spoštujejo pogoje in zahteve iz poglavja III te uredbe in izvedbenega akta iz člena 15(7) ⇦ ;

3311. „začasni izvoz“ pomeni premik ⌦ gibanje ⌫ strelnega orožja, ⇨ njegovih pomembnih sestavnih delov, streliva ter plašilnega in signalnega orožja, ⇦ ki ⌦ zapuščajo carinsko območje Unije in ⌫ je so namenjenoi ponovnemu uvozu, s carinskega območja Unije v obdobju, ki ni daljše od 24 mesecev;

⇩ novo

34. „začasni uvoz“ pomeni gibanje strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov, streliva ter plašilnega in signalnega orožja, ki vstopajo na carinsko območje Unije in so namenjeni ponovnemu izvozu v obdobju, ki ni daljše od 24 mesecev;

35. „pasivno oplemenitenje“ pomeni začasni izvoz v smislu člena 259 Uredbe (EU) št. 952/2013;

36. „aktivno oplemenitenje“ pomeni postopek, s katerim se neunijskemu blagu, namenjenemu ponovnemu izvozu, odobri dostop do carinskega območja Unije;

🡻 (EU) št. 258/2012

12. „tranzit“ pomeni prevoz blaga, ki zapušča carinsko območje Unije in se prevaža prek ozemlja ene ali več tretjih držav z namembnim krajem v drugi tretji državi;

⇩ novo

37. „tranzit znotraj EU“ pomeni:

(a)prevoz neunijskega strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov in streliva iz Priloge I, ki vstopajo na carinsko območje Unije in prehajajo ozemlje ene ali več držav članic EU s končnim namembnim krajem v drugi državi članici EU; ali 

(b)prevoz unijskega strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov in streliva iz Priloge I, ki se izvažajo iz ene države članice EU in prehajajo ozemlje ene ali več držav članic EU, preden zapustijo carinsko območje Unije; 

38. „zunanji tranzit“ pomeni prevoz strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov in streliva iz Priloge I iz tretje države preko carinskega območja Unije do končnega namembnega kraja v tretji državi brez dejanskega uvoza tega blaga;

39. „začasni uvoz“ pomeni postopek, s katerim se neunijskemu blagu, v tem primeru strelnemu orožju, njegovim pomembnim sestavnim delom, strelivu ter plašilnemu in signalnemu orožju iz Priloge I, namenjenim za ponovni izvoz, odobri dostop do carinskega območja Unije;

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

⇨ novo

4013. „pretovarjanje“ pomeni ⌦ tranzit ⌫ prenos, ki vključuje fizično raztovarjanje blaga strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov in streliva z uvoznega prevoznega sredstva, ki mu sledi ponovno natovarjanje zaradi ponovnega izvoza, ponavadi običajno na drugo prevozno sredstvo;

4115. „nedovoljena trgovina“ pomeni uvoz, izvoz, prodajo, dobavo, prevoz ⌦ gibanje ⌫ ali prenos strelnega orožja, njegovih delov in pomembnih sestavnih delov ali streliva z območja ⌦ ozemlja ⌫ države članice ali čez njeno območje na območje ⌦ ozemlje na ozemlje ⌫ tretje države, če:

(a)ga zadevna država članica ne dovoli v skladu s pogoji iz te uredbe;

(b)strelno orožje, ⇨ njegovi pomembni sestavni deli in strelivo ⇦ niso označenoi v skladu s členom 4, točki (1) in (2), Direktive 91/477/EGS (EU) 2021/555;

(c)uvoženo strelno orožje pri uvozu ni označeno vsaj s preprosto označitvijo, ki omogoča identifikacijo prve države uvoza v Evropski uniji, ali, kadar strelno orožje ni tako označeno, s posebno označitvijo za identifikacijo uvoženega strelnega orožja;

4216. „spremljanje“ pomeni sistematično sledenje strelnega orožja ter, kadar je mogoče, njegovih delov in pomembnih sestavnih delov ter streliva od proizvajalca do kupca, da se pristojnim organom držav članic pomaga pri odkrivanju, preiskovanju in analiziranju nedovoljene proizvodnje in nedovoljene trgovine.;

⇩ novo

43. „zakonodaja Unije o strelnem orožju“ pomeni vso zakonodajo Unije v zvezi s strelnim orožjem, njegovimi pomembnimi sestavnimi deli in strelivom, zlasti Direktivo (EU) 2021/555 in pravne akte, ki temeljijo na navedeni direktivi;

44. „pristojni organ“ pomeni nacionalne organe, kakor so opredeljeni v členu 34 te uredbe;

45. „pristojni organ države odpreme“ pomeni pristojni organ za območje, s katerega naj bi se pošiljka poslala ali je bila poslana; 

46. „pristojni organ namembne države“ pomeni pristojni organ za območje, na katero naj bi se pošiljka poslala, na katero se pošiljka uvozi ali je bila poslana; 

47. „pristojni organ države tranzita“ pomeni pristojni organ katere koli države, skozi katero naj bi se pošiljka poslala ali je bila poslana, razen pristojnega organa države odpreme ali namembne države; 

48. „nedovoljena pošiljka“ pomeni vsako pošiljko, ki ne izpolnjuje katerih koli obveznosti iz te uredbe ali Uredbe (EU) št. 952/2013;

49. „integrirani nabor podatkov“ pomeni integrirani nabor podatkov iz člena 38(3) Uredbe [o okolju enotnega okenca EU za carino], ki zajema vse podatke, ki jih zahtevajo pristojni organi in carinski organi za dajanje strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov, streliva ter plašilnega in signalnega orožja v določen carinski postopek ali za ponovni izvoz.

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

Člen 3
⌦ Področje uporabe ⌫

1.    Ta uredba se ne uporablja za:

(a)meddržavne posle ali prenose znotraj države;

(b) strelno orožje, njegove dele in pomembne sestavne dele ter strelivo, če so oblikovani zlasti za vojaško uporabo, in v vsakem primeru za popolnoma avtomatsko strelno orožje;

(bc)    strelno orožje, njegove dele in pomembne sestavne dele ter strelivo, ki so namenjeni oboroženim silam, policiji ali javnim organom držav članic;

(d) zbiralce in organizacije, ki se ukvarjajo s kulturnimi in zgodovinskimi vidiki strelnega orožja, njegovih delov in pomembnih sestavnih delov ter streliva in ki so jih za namene te uredbe kot take priznale države članice, na katerih ozemlju imajo sedež ali prebivališče, če so zagotovljeni ukrepi spremljanja;

(e) onesposobljeno strelno orožje;

(cf)    starinsko strelno orožje in njegove kopije, kakor so opredeljeni v skladu z nacionalno zakonodajo, če starinsko strelno orožje ne vključuje strelnega orožja, izdelanega po letu 1899.

2.    Ta uredba ne posega v Uredbo (EGS) št. 2913/92 (carinski zakonik Skupnosti), Uredbo (EGS) št. 2454/93 (določbe za izvajanje carinskega zakonika Skupnosti), Uredbo (ES) št. 450/2008 (Modernizirani carinski zakonik) in v režim za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 428/2009 (Uredba o dvojni rabi).

Poglavje II

IZVOZNA DOVOLJENJA, POSTOPKI IN NADZOR TER UKREPI ZA UVOZ IN TRANZIT 
⌦ Zahteve glede vstopa in uvoza ⌫

⇩ novo

Člen 4 
Odstopanja od carinskih postopkov Unije 

1.Strelno orožje, njegovi pomembni sestavni deli in strelivo iz Priloge I k tej uredbi:

(a)se ne dajo v carinski postopek na podlagi poenostavljene deklaracije, določene v skladu s členom 166 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(b)se ne vpišejo v evidenco deklaranta v skladu s členom 182 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(c)niso predmet samoocene v skladu s členom 185 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(d)se ne deklarirajo s carinsko deklaracijo, ki vsebuje posebni nabor podatkov iz člena 143(a) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446;

(e)se ne deklarirajo s carinsko deklaracijo, ki vsebuje manjši nabor podatkov iz člena 144 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446.

2.Kar zadeva enotna dovoljenja za poenostavljene postopke, ki so še vedno veljavna v skladu s členom 345(4) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, se odstavek 1, točki (a) in (b), tega člena ne uporabljata za strelno orožje, njegove pomembne sestavne dele in strelivo iz Priloge I k tej uredbi. 

3.Za strelno orožje, njegove pomembne sestavne dele in strelivo se za postopek tranzita znotraj EU in postopek zunanjega tranzita iz člena 226 Uredbe (EU) št. 952/2013 zahteva dovoljenje v skladu s členoma 12 in 13 te uredbe.

Člen 5 
Naloge gospodarskih subjektov pri uvozu

1.Gospodarski subjekti s sedežem na carinskem območju Unije lahko strelno orožje, njegove pomembne sestavne dele, strelivo ter plašilno in signalno orožje iz Priloge I uvozijo le, če izpolnjujejo obveznosti iz odstavka 2.

2.Gospodarski subjekt:

(a)preveri, ali so uvoženo strelno orožje, njegovi pomembni sestavni deli, strelivo ter plašilno in signalno orožje v skladu s:

(a)pravili o označevanju iz člena 4 Direktive (EU) 2021/555;

(b)pravili o zagotavljanju, da predelava ni mogoča, iz člena 14(3) Direktive (EU) 2021/555;

(c)pravili o onesposobitvi iz člena 15(3) Direktive (EU) 2021/555;

(b)hrani vsa potrdila v skladu z odstavkom 2, točka (a), tega člena in ustrezno dokumentacijo v skladu s členoma 9 in 10 te uredbe, da so na voljo organom iz člena 34(2) te uredbe, ter zagotovi, da se tem organom na njihovo zahtevo da na voljo tehnična dokumentacija;

(c)na podlagi obrazložene zahteve organa iz člena 34(2) navedenemu organu zagotovi vse informacije in dokumentacijo, ki so potrebne za dokazovanje skladnosti strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov, streliva ter plašilnega in signalnega orožja, v jeziku, ki ga navedeni organ brez težav razume;

(d)obvesti organe iz člena 34(2) te uredbe, kadar utemeljeno domneva, da zadevno strelno orožje, njegovi pomembni sestavni deli, strelivo ter plašilno in signalno orožje morda niso skladni z zakonodajo Unije o strelnem orožju;

(e)sodeluje z organi iz člena 34(2) te uredbe, tudi na podlagi obrazložene zahteve, za zagotovitev, da se sprejmejo takojšnji in potrebni popravni ukrepi za odpravo vseh primerov neizpolnjevanja zahtev zakonodaje Unije o strelnem orožju.

3.Obveznosti iz odstavka 2 ne vplivajo na obveznosti gospodarskih subjektov v skladu z veljavno zakonodajo Unije o strelnem orožju.

Člen 6 
Označevanje ob uvozu

1.Strelno orožje ali njegovi pomembni sestavni deli se uvozijo, če so označeni v skladu s členom 4 Direktive (EU) 2021/555.

2.Če ni zahtevane oznake v skladu z odstavkom 1 tega člena, se strelno orožje ali njegovi pomembni sestavni deli dajo v drug carinski postopek.

3.V skladu s členom 8 Protokola ZN o strelnem orožju se vse strelno orožje in njegovi pomembni sestavni deli označijo z enotno oznako, ki navaja ime proizvajalca, državo ali kraj proizvodnje in serijsko številko, ali s katero koli drugo enotno uporabniku prijazno oznako z enostavnimi geometrijskimi simboli v kombinaciji s številčno in/ali črkovno-številčno kodo, ki omogoča hitro prepoznavanje države proizvodnje.

4.Če oznake v skladu z odstavkom 3 ni, se ponovni izvoz prepove, strelno orožje in njegovi pomembni sestavni deli pa se zasežejo in uničijo.

Člen 7 
Onesposobljeno strelno orožje

1.Onesposobljeno strelno orožje se uvozi, če ga spremlja uvozno dovoljenje iz člena 9 te uredbe in potrdilo o onesposobitvi iz člena 15 Direktive (EU) 2021/555.

2.Če potrdilo o onesposobitvi ni na voljo, se onesposobljeno strelno orožje da v drug carinski postopek ali deklarira kot strelno orožje.

Člen 8 
Plašilno in signalno orožje

1.Plašilno in signalno orožje se uvozi kot plašilno in signalno orožje, če je v uvoznem dovoljenju iz člena 9 navedeno, da ga ni mogoče predelati, in če so ga organi iz odstavka 3 tega člena zavedli kot takšno. To uvozno dovoljenje se izda brez pogojev iz člena 9(2).

2.Plašilno in signalno orožje, ki ni v skladu s tehničnimi specifikacijami iz člena 14 Direktive (EU) 2021/555, se ob vstopu na carinsko območje Unije uvrsti kot strelno orožje v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

3.Države članice Komisiji vsako leto 1. januarja in 1. julija predložijo poročilo o plašilnem in signalnem orožju, ki je uvrščeno kot plašilno in signalno orožje, ki ga ni mogoče predelati. O teh poročilih razpravlja skupina za usklajevanje iz člena 33 te uredbe.

4.V primeru različnih nacionalnih praks Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi seznam plašilnega in signalnega orožja, ki ga ni mogoče predelati. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom v odboru iz člena 37.

Člen 9 
Uvozno dovoljenje

1.Za uvoz strelnega orožja, njegovega pomembnega sestavnega dela, streliva ter plašilnega in signalnega orožja na carinsko območje Unije je potrebno uvozno dovoljenje. Uvozno dovoljenje se pripravi v skladu z obrazcem iz Priloge II, del I. Takšno dovoljenje podelijo pristojni organi države članice, v kateri ima uvoznik sedež, izda pa se v elektronski obliki prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj iz člena 28.

2.Za uvozno dovoljenje lahko zaprosi vsaka oseba, ki ima v skladu z Direktivo (EU) 2021/555 pravico do proizvodnje, nabave, posedovanja ali lastništva strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov in streliva iz Priloge I k tej uredbi ali pravico do trgovanja z njimi.

3.Uvoz polizdelanega strelnega orožja in polizdelanih pomembnih sestavnih delov se dovoli samo trgovcem z orožjem in posrednikom orožja.

4.Pristojni organi obravnavajo zahtevke za uvozno dovoljenje v roku, ki ni daljši od 60 delovnih dni od datuma, ko so bile vse zahtevane informacije predložene pristojnim organom. V izjemnih okoliščinah in ob ustrezno utemeljenih razlogih je mogoče navedeno obdobje podaljšati na 90 delovnih dni.

5.Pristojni organi zavrnejo podelitev uvoznega dovoljenja, če:

(a)osebi, ki je zaprosila za uvozno dovoljenje, ni bilo podeljeno dovoljenje za nabavo in posedovanje strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov ali streliva ali ji je bilo to preprečeno v skladu s členom 6 Direktive (EU) 2021/555;

(b)je oseba, ki je zaprosila za uvozno dovoljenje, zabeležena v kazenski evidenci zaradi ravnanja, ki pomeni kaznivo dejanje, navedeno v členu 2(2) Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ, ali drugega ravnanja, ki pomeni kaznivo dejanje, za katero je zagrožena najvišja kazen odvzema prostosti najmanj štirih let;

(c)je bilo strelno orožje, ki naj bi se uvozilo, zavedeno kot izgubljeno, ukradeno ali sicer iskano zaradi zasega v ustreznih podatkovnih zbirkah EU, nacionalnih ali mednarodnih podatkovnih zbirkah.

Prvi pododstavek ne posega v strožje predpise nacionalne zakonodaje.

6.Pristojni organi razveljavijo, začasno odvzamejo, spremenijo ali prekličejo uvozno dovoljenje, če pogoji za njegovo podelitev niso izpolnjeni ali niso več izpolnjeni. Kadar pristojni organi sprejmejo takšne odločitve, dajo te informacije na voljo carinskim organom prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj iz člena 28.

7.Za namene odstavka 5 države članice preverijo, da ne obstaja kazenska evidenca v evropskem informacijskem sistemu kazenskih evidenc ECRIS in ali je strelno orožje zavedeno kot izgubljeno, ukradeno ali v preiskavi v ustreznih podatkovnih zbirkah EU, nacionalnih ali mednarodnih podatkovnih zbirkah.

8.Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim določi splošno uvozno dovoljenje Unije in pogoje za uvoz strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov in streliva s strani pooblaščenih gospodarskih subjektov za varnost in varstvo v skladu s členom 38(2), točka (b), Uredbe (EU) št. 952/2013.Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 37(2).

9.Uvozniku ni treba plačati pristojbine ali dajatve za zahtevek za uvozno dovoljenje, razen pristojbin za spremstvo.

Člen 10 
Upravne poenostavitve

1.Ne glede na druge določbe te uredbe in Direktive (EU) 2021/555 uvozno dovoljenje ni potrebno za:

(a)začasni uvoz za ocenjevanje ali razstavo brez prodaje ali aktivno oplemenitenje za popravilo, če strelno orožje, njegovi pomembni sestavni deli, strelivo ter plašilno in signalno orožje iz Priloge I ostanejo v lasti osebe s sedežem zunaj carinskega območja Unije in se strelno orožje, njegovi pomembni sestavni deli, strelivo ter plašilno in signalno orožje ponovno izvozijo navedeni osebi;

(b)uvoz po začasnem izvozu za ocenjevanje, popravilo in razstavo brez prodaje v okviru carinskega postopka pasivnega oplemenitenja ali začasnega izvoza, kar vključuje tudi uvoz z evropskim dovoljenjem za strelno orožje iz člena 1 Direktive (EU) 2021/555;

(c)začasni uvoz, ki ga opravijo lovci ali športni strelci za osebno rabo, pod pogojem, da carinskim organom utemeljijo razloge za potovanje, zlasti s predložitvijo vabila ali drugega dokazila o lovu ali športnem streljanju v Evropski uniji, in sicer za:

(a)enega ali več kosov strelnega orožja;

(b)njegove pomembne sestavne dele, če so označeni;

(c)strelivo za to orožje, omejeno na največ 800 nabojev za lovce ter največ 1 200 nabojev za športne strelce;

(d)enega ali več kosov plašilnega in signalnega orožja.

2.Uvozniki v integriranem naboru podatkov navedejo, za katero od treh kategorij iz odstavka 1 želijo uveljavljati upravno poenostavitev. Na zahtevo carinskih organov jim morajo predložiti vse spremne listine.

3.Carinski organi, pristojni za izvajanje odstavka 1 tega člena, so nadzorni carinski uradi iz člena 1(36), točka (a), Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446.

4.Nacionalna okolja enotnega okenca za carino zagotovijo integrirani nabor podatkov iz odstavka 2 za elektronski sistem za izdajanje dovoljenj iz člena 28. V Prilogi II, del II, so navedene zahtevane informacije, ki se vključijo v uvozno deklaracijo:

(a)V zvezi z odstavkom 1, točka (b), tega člena uvoznik v uvozni deklaraciji navede referenčno številko deklaracije za začasni izvoz.

(b)Kadar se strelno orožje, njegovi pomembni sestavni deli, strelivo ter plašilno in signalno orožje iz Priloge I dajo v postopek začasnega uvoza z uporabo zvezka ATA iz Dodatka 1 k Prilogi A h Konvenciji o začasnem uvozu 48 , carinski organi o tem obvestijo pristojni organ z elektronskimi sredstvi, vzpostavljenimi na nacionalni ravni.

Člen 11 
Potrditev prejema

Na prošnjo tretje države izvoza, ki je v času izvoza pogodbenica Protokola ZN o strelnem orožju, države članice potrdijo prejem odpremljene pošiljke strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov ali streliva na carinskem območju Unije, kar se zagotovi s predložitvijo ustreznih carinskih uvoznih dokumentov.

POGLAVJE III

ZAHTEVE GLEDE TRANZITA 

Člen 12 
Postopki za tranzit znotraj EU

1.Za tranzit znotraj EU se zahteva samo uvozno ali izvozno dovoljenje iz členov 9 in 14. V uvoznih ali izvoznih dovoljenjih se navedejo načrtovani tranziti. Gospodarski subjekt obvesti pristojne organe o spremembah načrtovanih tranzitov, ti organi pa ustrezno spremenijo zadevno dovoljenje.

2.Deklarant v tranzitni deklaraciji navede referenčno številko uvoznega dovoljenja.

3.Deklarant predloži izvod tranzitne deklaracije pristojnemu organu države odpreme ali namembne države prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj iz člena 28.

4.Takoj ko je pošiljka strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov, streliva ali plašilnega in signalnega orožja iz Priloge I uvožena na carinsko območje Unije ali izvožena iz njega, carinski urad uvoza ali carinski organ izvoza prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj iz člena 28 obvesti pristojni organ države odpreme ali namembne države na carinskem območju Unije o zaključku tranzitnega postopka znotraj EU.

Člen 13 
Postopki za zunanji tranzit 

1.Za zunanji tranzit se zahteva samo uvozno dovoljenje iz člena 9. V uvoznih dovoljenjih se navedejo načrtovani tranziti. V primeru sprememb načrtovanega tranzita ali v primeru uvoza strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov, streliva ter plašilnega in signalnega orožja iz Priloge I, za katere je potrebno dovoljenje, se te spremembe sporočijo pristojnim organom, ki ustrezno spremenijo zadevno dovoljenje.

2.Deklarant v carinski deklaraciji za tranzitni postopek navede referenčno številko uvoznega dovoljenja.

3.Države članice pri odločanju o podelitvi uvoznega dovoljenja za zunanji tranzit v skladu s to uredbo upoštevajo vse ustrezne dejavnike, po potrebi tudi dejavnike nacionalne zunanje in varnostne politike, vključno s tistimi, ki so zajeti v Skupnem stališču 2008/944/SZVP.

4.Deklarant predloži izvod carinske deklaracije za tranzitni postopek pristojnim organom države odpreme in namembne države prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj iz člena 28.

5.Takoj ko je pošiljka strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov, streliva ali plašilnega in signalnega orožja vstopila na carinsko območje Unije ali izstopila iz njega, carinski urad, pristojen za kraj vstopa ali izstopa, prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj iz člena 28 obvesti pristojni organ države odpreme ali namembne države v Uniji o zaključku zunanjega tranzitnega postopka.

POGLAVJE IV 
ZAHTEVE GLEDE IZVOZA

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

⇨ novo

Člen 144 
⌦ Izvozno dovoljenje ⌫

1.⇨ Za izvozno dovoljenje lahko zaprosi vsaka oseba, ki ima v skladu z Direktivo (EU) 2021/555 dovoljenje za proizvodnjo, nabavo ali posedovanje strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov ali streliva iz Priloge I k tej uredbi ali za trgovanje z njimi. ⇦ Izvozno ⌦ Takšno ⌫ dovoljenje, ⌦ se pripravi ⌫ izdano v skladu z obrazcem iz Priloge IIIII, del I, k tej uredbi se zahteva pri izvozu strelnega orožja, njegovih delov in pomembnih sestavnih delov ter streliva, ki je navedeno v Prilogi I. Takšno dDovoljenje dpodelijo pristojni organi države članice, v kateri je bil izvoznik ustanovljen ⌦ ima izvoznik sedež ⌫ , izda pa se v pisni ali elektronski obliki ⇨ prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj iz člena 28 te uredbe ⇦ . 

2. Če se pri izvozu strelnega orožja, njegovih delov, pomembnih sestavnih delov ter streliva zahteva izvozno dovoljenje v skladu s to uredbo, zanj pa veljajo tudi zahteve za izvozno dovoljenje v skladu s Skupnim stališčem 2008/944/SZVP, lahko države članice z enotnim postopkom izpolnijo obveznosti, ki jim jih nalagata ta uredba in navedeno skupno stališče.

⇩ novo

2.Pristojni organi lahko podelijo izvozno dovoljenje za strelno orožje razredov A in B iz Priloge I le, če je zahtevku za takšno dovoljenje priloženo dovoljenje za končnega uporabnika, ki so ga izdali organi končne namembne države. Priloga IV določa vsebino dovoljenja za končnega uporabnika.

3. Komisija sprejme izvedbeni akt za določitev enotnega dovoljenja za končnega uporabnika. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 37(2).

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

4.Če se bodo strelno orožje, njegovi deli in pomembni sestavni deli ter strelivo nahajali v eni ali več državah članicah, od katerih nobena ni država članica, v kateri je bil vložen zahtevek za izvozno dovoljenje, se to dejstvo navede v tem zahtevku. Pristojni organi države članice, ki so prejeli zahtevek za izdajo izvoznega dovoljenja, se takoj posvetujejo s pristojnimi organi ustrezne države članice ali držav članic ter jim posredujejo ustrezne podatke. Posvetovana država članica ali države članice v desetih delovnih dneh sporočijo vse pridržke, ki jih imajo ali bi jih lahko imele glede izdaje podelitve takega dovoljenja, ki je zavezujoče za državo članico, v kateri je bil vložen zahtevek.

Člen 157 
⌦ Postopek za izdajo izvoznega dovoljenja ⌫

1.Zadevnai država članica ⌦ pristojni organi ⌫ pred izdajo izvoznega dovoljenja za strelno orožje, njegove sestavne dele in pomembne sestavne dele ter strelivo preverijo, da:

(a)je tretja država uvoznica odobrila ustrezni uvoz in

(b)so morebitne tretje države tranzita najpozneje pred pošiljanjem izdale pisno obvestilo, da ne nasprotujejo tranzitu. Ta določba se ne uporablja:

(a)za pošiljke po morju ali zraku in prek pristanišč ali letališč tretjih držav, če se te ne pretovarjajo ali ne zamenjujejo prevoznih sredstev;

(b)v primeru začasnega izvoza za preverljivo zakonite namene, ki vključujejo lovstvo, športno streljanje, ocenjevanje, razstave brez prodaje in popravilo.

2. Države članice lahko sklenejo, da se, če se v 20 delovnih dneh od dneva pisne vloge za nenasprotovanje tranzitu, ki jo vloži izvoznik, ne prejmejo nasprotovanja tranzitu, šteje, da posvetovana tretja država tranzita ne nasprotuje tranzitu.

23.    Izvoznik pristojnemu organu države članice, ki je odgovoren za izdajanje izvoznih dovoljenj, predloži potrebne dokumente, ki dokazujejo, da je tretja država uvoznica dovolila uvoz in da tretja država tranzita ne nasprotuje tranzitu.

⇩ novo

3.Za onesposobljeno strelno orožje izvoznik predloži potrdilo o onesposobitvi iz člena 15 Direktive (EU) 2021/555 pristojnim organom držav članic, ki so odgovorni za izdajanje izvoznih dovoljenj.

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

⇨ novo

4.Država članica obravnava zahtevke za izvozno dovoljenje v roku, ki je določen z nacionalno zakonodajo ali prakso in ki ne preseže ni daljši od 60 delovnih dni od datuma, ko so bile vse zahtevane informacije predložene pristojnim organom. V izjemnih okoliščinah in ob ustrezno utemeljenih razlogih je mogoče ⇨ lahko pristojni organi ⇦ navedeno obdobje podaljšatijo na 90 delovnih dni.

5.Obdobje veljavnosti ⌦ enkratnega ⌫ izvoznega dovoljenja ne sme biti daljše od obdobja veljavnosti uvoznega dovoljenja. ⇨ Brez poseganja v odstavek 1, točka (a), obdobje veljavnosti večkratnega dovoljenja ali splošnega izvoznega dovoljenja Unije ni daljše od treh let. ⇦ Če obdobje veljavnosti uvoznega dovoljenja ni navedeno, razen v izjemnih okoliščinah in ob ustrezno utemeljenih razlogih, je obdobje veljavnosti izvoznega dovoljenja najmanj devet mesecev.

6.Države članice se lahko odločijo za uporabo ⇨ uporabljajo ⇦ dokumentove v elektronski obliki za namene obravnavanja zahtevkov za izvozna dovoljenja.

⇩ novo

7.Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim določi splošno izvozno dovoljenje Unije in pogoje za izvoz strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov in streliva s strani pooblaščenih gospodarskih subjektov za varnost in varstvo v skladu s členom 38(2), točka (b), Uredbe (EU) št. 952/2013. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 37. 

8.Izvozniku ni treba plačati pristojbine ali dajatve za zahtevek za izvozno dovoljenje ali dovoljenje za tranzit znotraj EU, razen pristojbin za spremstvo. 

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

⇨ novo

Člen 168 
⌦ Sledljivost strelnega orožja ⌫

1.Za namene spremljanja izvozno dovoljenje ter uvozna licenca ali uvozno dovoljenje, ki jih ⌦ ga ⌫ izda tretja država uvoznica, in spremna dokumentacija skupaj vsebujejota informacije, ki vključujejo:

(a)datum izdaje in datum poteka;

(b)kraj izdaje;

(c)država izvoza;

(d)država uvoza;

(e)tretja država ali države tranzita, kadar se uporablja;

(f)prejemnik;

(g)končni prejemnik, če je znan ob pošiljanju;

(h)podatki, ki omogočajo identifikacijo, in količina strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in pomembnih sestavnih delov ter streliva, vključno ⌦ z oznako na strelnem orožju ⌫ z označevanjem, ki se uporablja za strelno orožje in opravi  ⇨ ali njegovih pomembnih sestavnih delih, ki se zagotovi ⇦ najpozneje pred pošiljanjem.

2.Če uvozna licenca ali uvozno dovoljenje ⌦ , ki ga izda tretja država uvoznica, ⌫ vsebuje informacije iz odstavka 1, jih izvoznik vnaprej zagotovi tretji državi tranzita, najpozneje pa pred pošiljanjem.

⇩ novo

3.Strelno orožje, njegovi pomembni sestavni deli in strelivo se izvozijo, če so označeni v skladu s členom 4 Direktive (EU) 2021/555.

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

⇨ novo

Člen 179 
⌦ Upravne poenostavitve ⌫

1.Poenostavljeni ⌦ upravni ⌫ postopki za začasenni ali ponovni izvoz strelnega orožja, njegovih delov, pomembnih sestavnih delov in streliva se uporabljajo na naslednji način:

(a)izvozno dovoljenje se ne zahteva za:

(i)    začasni izvoz, ki ga opravijo lovci ali športni strelci za osebno rabo med potovanjem v tretjo državo in pod pogojem, da pristojnim ⌦ carinskim ⌫ organom utemeljijo razloge za svoje potovanje, zlasti s predložitvijo vabila ali drugega dokazila o lovu ali športnem streljanju v ciljni ⌦ namembni ⌫ tretji državi, in sicer za:

–enoega ali več vrst ⌦ kosov ⌫ strelnega orožja,

–njegove pomembne sestavne dele, če so označeni, ter sestavne dele,

–strelivo, omejeno na največ 800 nabojev za lovce ter največ 1 200 nabojev za športne strelce.

(ii)    ponovni izvoz, ki ga opravijo lovci ali športni strelci za osebno rabo po začasnem uvozu za dejavnosti lova ali športnega strelstva, če strelno orožje ostane v lasti osebe, ki ima sedež ali prebivališče zunaj carinskega območja Unije, ter se ponovno izvozi do te osebe navedeni osebi.

(b)Ko lovci in športni strelci zapuščajo carinsko območje Unije preko države članice, ki ni država članica, v kateri imajo stalno prebivališče, pristojnim organom predložijo evropsko dovoljenje za strelno orožje v skladu s ⌦ iz ⌫ ⌦ člena 17 ⌫ členoma 1 in 12 Direktive 91/477/EGS (EU) 2021/555. V primeru potovanja po zraku se evropsko dovoljenje za strelno orožje predloži pristojnim oblastem ⌦ organom ⌫ na mestu, kjer se zadevni predmeti predajo letalski družbi za prevoz iz carinskega območja Unije. Ko lovci in športni strelci zapuščajo carinsko območje Unije prek države članice, kjer imajo stalno prebivališče, lahko namesto evropskega dovoljenja za strelno orožje predložijo drugi dokument, ki ga pristojni organi te države članice štejejo kot veljavnega za ta namen.

(c)Pristojni organi države članice odložijo postopek izvoza za obdobje, ki ni daljše od deset ⇨ delovnih ⇦ dni, ali po potrebi kako drugače preprečijo, da bi strelno orožje, njegovi deli ter pomembni sestavni deli ali strelivo zapustili carinsko območje Unije preko te države članice, če imajo razloge za sum, da utemeljitev, ki so jo podali lovci ali športni strelci, ni v skladu z ustreznimi dejavniki in obveznostmi iz člena 10 18 te uredbe. V izjemnih okoliščinah in ob ustrezno utemeljenih razlogih lahko pristojni organi obdobje v tej točki podaljšajo na 30 ⇨ delovnih ⇦ dni.

2.Države članice v skladu s svojo nacionalno zakonodajo vzpostavijo poenostavljene postopke za ⇨ Ne glede na člene 14, 15 in 16 te uredbe se izvozno dovoljenje ne zahteva za ⇦ :

(a)ponovni izvoz strelnega orožja, ki sledi začasnemu uvozu za ocenjevanje ali razstavo brez prodaje ali aktivno oplemenitenje za popravilo, če strelno orožje ostane v lasti osebe s sedežem zunaj carinskega območja Unije ter se ponovno izvozi k navedeni osebi;

(b)ponovni izvoz strelnega orožja, njegovih delov in pomembnih sestavnih delov ter streliva, če se zadržujejo v začasnem skladiščenju od trenutka, ko vstopijo na carinsko območje Unije, do njihovega izhoda ⌦ izstopa ⌫ ;

(c)začasni izvoz strelnega orožja za ocenjevanje in popravilo ali razstavo brez dovoljenja za prodajoe, če izvoznik dokaže zakonito posedovanje tega strelnega orožja in ga izvozi v skladu s postopkom pasivnega oplemenitenja oziroma s postopkom začasnega carinskega izvoza.

⇩ novo

3.Izvozniki v integriranem naboru podatkov navedejo, za katero od treh kategorij iz odstavka 2 tega člena želijo uveljavljati upravne poenostavitve. Na zahtevo carinskih organov jim predložijo vse spremne listine. Nacionalna okolja enotnega okenca za carino zagotovijo ta integrirani nabor podatkov za elektronski sistem za izdajanje dovoljenj iz člena 28. V Prilogi III, del II, so navedene zahtevane informacije, ki se vključijo v izvozno deklaracijo.

4.V zvezi z odstavkom 2, točki (a) in (b), tega člena izvoznik v izvozni deklaraciji navede referenčno številko deklaracije za začasni uvoz ali aktivno oplemenitenje.

5.Ne glede na člen 15 se šteje, da posvetovana tretja država zunanjega tranzita ne nasprotuje tranzitu, če v 20 delovnih dneh od dneva pisne vloge za nenasprotovanje zunanjemu tranzitu, ki jo vloži izvoznik, ni prejeto nasprotovanje tranzitu s strani tretje države tranzita.

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

⇨ novo

Člen 1810 
⌦ Obveznosti držav članic ⌫ 

1.Države članice pri odločanju o izdaji podelitvi izvoznega dovoljenja po tej uredbi upoštevajo vse s tem povezane dejavnike, ki, kadar je ustrezno, vključujejo:

(a)obveznosti in zaveze, ki jih imajo kot pogodbenice ustreznih mednarodnih dogovorov o nadzoru izvoza ali ustreznih mednarodnih pogodb;

(b)dejavnike nacionalne zunanje in varnostne politike, vključno s tistimi, ki so zajeti v Skupnem stališču 2008/944/SZVP;

(c)dejavnike, povezane z nameravano končno uporabo, prejemnikom, določenim končnim prejemnikom in nevarnostjo preusmeritve.

2.Države članice pri proučevanju zahtevka za izvozno dovoljenje poleg dejavnikov iz odstavka 1 upoštevajo tudi, ali je izvoznik uporabil sorazmerna in ustrezna sredstva ter postopke za zagotovitev skladnosti z določbami in cilji te uredbe ter roki in pogoji iz dovoljenja.

3.Pri odločanju, ali bodo podelile izvozno dovoljenje v okviru te uredbe, države članice spoštujejo obveznosti v zvezi s sankcijami, uvedenimi s sklepi, ki jih je sprejel Svet, ali z odločitvijo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) ali z zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov, zlasti o embargu na orožje.

Člen 1911 
⌦ Zavrnitev podelitve izvoznih dovoljenj ⌫

1.Države članice:

(a)zavrnejo izdajo podelitev izvoznega dovoljenja, če

(i)    je oseba, ki zaprosi za takšno dovoljenje, zabeležena v kazenski evidenci zaradi ravnanja, ki pomeni kaznivo dejanje, navedeno v členu 2(2) Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami, ali drugega ravnanja, ki pomeni kaznivo dejanje, za katero je zagrožena najvišja ⇨ zaporna ⇦ kazen odvzema prostosti najmanj štirih let ali strožja kazen;

⇩ novo

(ii)    je bilo strelno orožje, kot je opisano v Prilogi I k tej uredbi, zavedeno kot izgubljeno, ukradeno ali sicer iskano zaradi zasega v Schengenskem informacijskem sistemu ali v kateri koli drugi nacionalni ali mednarodni podatkovni zbirki;

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

(b)razveljavijo, začasno odvzamejo, spremenijo ali prekličejo izvozno dovoljenje, če pogoji za njegovo izdajo podelitev niso izpolnjeni ali niso več izpolnjeni.

Ta odstavek ⌦ Prvi pododstavek ⌫ ne posega v ⌦ ne vpliva na ⌫ strožje predpise v skladu z nacionalno zakonodajo.

⇩ novo

2.Za namene odstavka 1 tega člena pristojni organi preverijo, da ne obstaja kazenska evidenca v evropskem informacijskem sistemu kazenskih evidenc ECRIS in da strelno orožje ni evidentirano v Schengenskem informacijskem sistemu. 

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

⇨ novo

32.    Kadar države članice ⌦ pristojni organi ⌫ zavrnejo, razveljavijo, začasno odvzamejo, spremenijo ali prekličejo izvozno dovoljenje, o tem uradno obvestijo ⌦ te informacije dajo na voljo ⌫ pristojne organe ⌦ carinskim organom ⌫ drugih držav članic in z njimi izmenjajo ustrezne informacije. Kadar so pristojni organi države članice začasno odvzeli izvozno dovoljenje, se njihova končna ocena sporoči državam članicam ob koncu obdobja začasnega odvzema. ⇨ prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj iz člena 28. ⇦ 

⇩ novo

4.Kadar so pristojni organi začasno odvzeli izvozno dovoljenje, se njihova končna ocena ob koncu obdobja začasnega odvzema prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj iz člena 28 sporoči drugim državam članicam.

5.Če pristojni organi zavrnejo podelitev izvoznega dovoljenja, se njihova končna ocena zavede v sistemu iz člena 29.

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

⇨ novo

63.    Preden pristojni organi države članice v skladu s to uredbo izdajo podelijo izvozno dovoljenje, upoštevajo vse zavrnitve, ki so bile izvedene v skladu s to uredbo in o katerih so bili obveščeni ⇨ prek sistema iz člena 29 te uredbe ⇦, da preverijo, če je dovoljenje za skoraj povsem enak posel (glede blaga s skoraj enakimi parametri ali tehničnimi značilnostmi za istega uvoznika ali prejemnika) zavrnil pristojni organ ene ali več držav članic.

Ti se lahko najprej posvetujejo s pristojnimi organi države članice ali držav članic, ki so izdale takšne zavrnitve, razveljavitve, začasne odvzeme, spremembe ali preklice na podlagi odstavkov 1 in 2, ⌦ 3 ⌫ ⇨ in 5 ⇦. Če se pristojni organi države članice po takšnem posvetovanju odločijo, da bodo izdali podelili dovoljenje, obvestijo pristojne organe drugih držav članic, pri tem pa zagotovijo vse ustrezne informacije za obrazložitev odločitve.

74.    Vse informacije, izmenjane v skladu z določbami iz tega člena, so v skladu z določbami iz člena 19(2) ⇨ 23 ⇦ v zvezi z njihovo zaupnostjo.

⇩ novo

8.Pristojni organi vsako leto pregledajo, ali so pogoji za dovoljenje izpolnjeni v celotnem obdobju trajanja dovoljenja. Takšni pregledi lahko temeljijo na reprezentativnih vzorcih vseh veljavnih dovoljenj. Pristojni organi vsako izvozno dovoljenje posamično preverijo vsaj vsaka tri leta. Države članice poročajo skupini za usklajevanje o rezultatih pregledov in preverjanj. Skupina za usklajevanje iz člena 33 razpravlja o teh poročilih. 

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

Člen 2013 
⌦ Dokazilo o prejemu ⌫

⇩ novo

1.V dveh mesecih po izstopu iz carinskega območja Unije izvoznik pristojnemu organu, ki je izdal izvozno dovoljenje, predloži dokazilo o prejemu odpremljene pošiljke strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov ali streliva v tretji državi uvoza, kar se zagotovi s predložitvijo ustreznih carinskih uvoznih dokumentov.

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

⇨ novo

21.    ⇨ Če pristojni organ države članice ne prejme dokazila o prejemu odpremljene pošiljke iz odstavka 1 tega člena v dveh mesecih po izstopu pošiljke iz carinskega območja Unije ali če obstajajo dvomi, carinske organe izvoza nemudoma zaprosi za potrditev, da je bila izvozna deklaracija vložena in da so strelno orožje, njegovi pomembni sestavni deli in strelivo iz Priloge I izstopili iz carinskega območja Unije, ⇦ Države članice v primeru dvoma zaprosijo tretjo državo uvoznico pa zaprosi, da potrdi prejetjem odposlane odpremljene pošiljke strelnega orožja, njegovih delov in pomembnih sestavnih delov ali streliva.

2.    Na prošnjo tretje države izvoznice, ki je v času izvoza pogodbenica Protokola ZN o strelnem orožju, države članice potrdijo prejem odposlane pošiljke strelnega orožja, njegovih delov in pomembnih sestavnih delov ali streliva na carinskem območju Unije, ki se načeloma zagotovi s predložitvijo ustreznih carinskih uvoznih dokumentov.

3.    Države članice izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1 in 2 v skladu s svojim veljavnimi nacionalnim pravom ali prakso. Pristojni organ države članice se zlasti lahko v zvezi z izvozom odloči, ali se bo obrnil na izvoznika ali pa bo vzpostavil stik neposredno s tretjo državo uvoznico.

⇩ novo

Člen 21 
Kontrole po odpošiljanju

1.Komisija in pristojni organi, ki podeljujejo izvozna dovoljenja, v primeru dvoma opravijo kontrole po odpošiljanju, da zagotovijo, da so izvoženo strelno orožje, njegovi pomembni sestavni deli in strelivo skladni z zavezami iz dovoljenja za končnega uporabnika iz Priloge IV.

2.Za namene prejšnjega odstavka lahko kontrole po odpošiljanju opravlja katera koli tretja oseba, ki jo v ta namen izrecno pooblasti Komisija ali zadevne države članice.

POGLAVJE V 
NADZOR IN KONTROLE

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

Člen 2218 
⌦ Pristojnosti in odgovornosti ⌫

⇩ novo

1.Za strelno orožje, njegove pomembne sestavne dele, strelivo ali plašilno in signalno orožje iz Priloge I k tej uredbi, ki vstopa na carinsko območje Unije, ga zapušča ali je v tranzitu preko njega, veljajo kontrole in ukrepi iz tega poglavja. Uporaba tega poglavja ne vpliva na druge določbe te uredbe in drugo zakonodajo Unije, ki urejajo uvoz ali izvoz blaga, zlasti na člene 46, 47, 134 in 267 Uredbe (EU) št. 952/2013. V skladu s členom 2(2) Uredbe (EU) 2019/1020 se členi 25 do 28 navedene uredbe ne uporabljajo za kontrole strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov in streliva, ki vstopajo na trg Unije. 

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

⇨ novo

21.    Države članice lahko določijo, da se carinske formalnosti ⇨ , kot so carinske deklaracije ⇦ za ⇨ uvoz ali ⇦ izvoz strelnega orožja, njegovih delov in pomembnih sestavnih delov ali streliva, lahko opravljajo samo pri carinskih organih, ki so za to imenovani.

32.    Države članice, ki izkoristijo možnost iz odstavka 21, ⇨ objavijo te informacije na portalu, na katerem se lahko pristojnim organom predložijo zahtevki za dovoljenja, ter ⇦ sporočijo Komisiji imena ustrezno pooblaščenih ⇨ imenovane ⇦ carinskihe uradov ⌦ organe ⌫ ali naknadne spremembe. Komisija te informacije objavi in jih letno posodablja v seriji C Uradnega lista Evropske unije ⇨ in na svojih spletnih straneh ⇦ .

⇩ novo

4.Carinski organi imajo potrebna pooblastila in vire za ustrezno opravljanje svojih nalog v skladu s to uredbo. 

5.Pristojni organi so odgovorni za splošno izvrševanje te uredbe v zvezi s strelnim orožjem, njegovimi pomembnimi sestavnimi deli, strelivom ter plašilnim in signalnim orožjem iz Priloge I, ki vstopajo na carinsko območje Unije, ga zapuščajo ali so v tranzitu preko njega. 

6.Brez poseganja v odstavek 5 tega člena carinski organi izvajajo kontrole carinskih deklaracij, vloženih v zvezi s strelnim orožjem, njegovimi pomembnimi sestavnimi deli, strelivom ter plašilnim in signalnim orožjem iz Priloge I, ki vstopajo na carinsko območje Unije, ga zapuščajo ali so v tranzitu preko njega. Takšne kontrole temeljijo predvsem na analizi tveganja, kot je določeno v členu 46(2) Uredbe (EU) št. 952/2013.

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

Člen 2319 
⌦ Izmenjava informacij in sodelovanje med organi ⌫

1.    Države članice v sodelovanju s Komisijo in v skladu s členom 21(2) sprejmejo vse ustrezne ukrepe za vzpostavitev neposrednega sodelovanja in izmenjave informacij med pristojnimi organi za spodbuditev učinkovitosti ukrepov, ki jih uvaja ta uredba. Takšne informacije lahko vključujejo:

(a)podrobnosti o izvoznikih, katerih zahtevek za dovoljenje se zavrne, ali izvoznikih, ki so predmet odločitev, ki jih države članice sprejmejo v skladu s členom 11;

(b)podatke o prejemnikih ali drugih akterjih, vpletenih v sumljive dejavnosti, in, kadar so na voljo, njihovih poteh.

⇩ novo

1.Komisija, pristojni organi in carinski organi tesno sodelujejo in si izmenjujejo informacije.

2.Informacije o tveganju, vključno z rezultati analize tveganja in kontrol, ki so pomembne za izvrševanje te uredbe, zlasti v zvezi s sumom nedovoljene trgovine s strelnim orožjem, njegovimi pomembnimi sestavnimi deli, strelivom ter plašilnim in signalnim orožjem, se izmenjujejo in obdelujejo med carinskimi organi in Komisijo na naslednji način: med carinskimi organi v skladu s členom 46(5) Uredbe (EU) št. 952/2013 ter

(a)med carinskimi organi in Komisijo v skladu s členom 16(1) Uredbe (EU) št. 952/2013;

(b)s sistemom, vzpostavljenim s členom 36 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

3.Kadar carinski organi v zvezi s strelnim orožjem, njegovimi pomembnimi sestavnimi deli, strelivom ter plašilnim in signalnim orožjem iz Priloge I, ki so bodisi v začasnem skladiščenju bodisi dani v kateri koli carinski postopek, utemeljeno domnevajo, da ti izdelki niso skladni, poleg sprejetja potrebnih ukrepov iz člena 22 pristojnim organom posredujejo vse ustrezne informacije.

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

⇨ novo

42.    Uredba Sveta (ES) št. 515/97 o vzajemni pomoči ter zlasti določbe navedene uredbe o zaupnosti podatkov se smiselno uporabljajo za ukrepe na podlagi tega člena in brez vpliva na člen 20 te uredbe.

Člen 2417 
⌦ Postopki pri uvozu in izvozu ⌫

1.Pri opravljanju carinskih formalnosti za ⇨ uvoz ali ⇦ izvoz strelnega orožja, njegovih delov in pomembnih sestavnih delov ali streliva pri carinskem uradu ⇨ uvoza ali ⇦ izvoza, ⇨ uvoznik ali ⇦ izvoznik predloži dokazilo, da so pridobljena vsa potrebna izvozna dovoljenja ⇨ ob vložitvi carinske deklaracije carinskim organom da na voljo referenčno številko uvoznega ali izvoznega dovoljenja. Če se uporabi večkratno uvozno ali izvozno dovoljenje, uvoznik ali izvoznik prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj iz člena 28 predloži izvod vseh prejšnjih uvoznih ali izvoznih deklaracij, povezanih z večkratnim uvoznim ali izvoznim dovoljenjem. ⇦

2.Od ⇨ uvoznika ali ⇦ izvoznika se lahko zahteva prevod predloženih dokazil v uradni jezik države članice, v kateri se vloži izvozna ⇨ carinska ⇦ deklaracija.

⇩ novo

3.Carinski organi po prejemu carinske deklaracije za uvoz ali izvoz strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov, streliva ter plašilnega in signalnega orožja iz Priloge I preverijo veljavnost dovoljenja z uporabo elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj iz člena 28. Kadar so izpolnjene vse zahteve in formalnosti na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava v zvezi z uvozom ali izvozom, carinski organi dovolijo uvoz ali izvoz strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov, streliva ali plašilnega in signalnega orožja.

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

⇨ novo

43.    Brez vpliva na pooblastila, ki jih država članica dobi ⌦ imajo carinski organi ⌫ na podlagi Uredbe (EGS) št. 2913/92 (EU) št. 952/2013, postopek ⇨ uvoza na njihovo ozemlje ali ⇦ izvoza s svojega z njihovega ozemlja odložijo za obdobje, ki ni daljše od deset ⇨ delovnih ⇦ dni, ali po potrebi drugače preprečijo, da bi strelno orožje, njegovi deli in pomembni sestavni deli ali strelivo, ki imajo veljavno ⇨ uvozno ali ⇦ izvozno dovoljenje, zapustili carinsko ozemlje ⌦ območje ⌫ Unije ⇨ ali nanj vstopili ⇦ preko njenega njihovega ozemlja, če imajo razloge za sum, da:

(a)pri izdaji podelitvi dovoljenja niso bili upoštevani potrebni podatki ali

(b)so se od izdaje podelitve dovoljenja materialne okoliščine ⌦ bistveno ⌫ spremenile.

V izjemnih okoliščinah in ob ustrezno utemeljenih razlogih je mogoče to obdobje podaljšati na 30 ⇨ delovnih ⇦ dni.

⇩ novo

Carinski organi lahko odložijo uvoz blaga za zadevni carinski postopek, če imajo določene dvome, in v tem primeru o tem z elektronskimi sredstvi obvestijo pristojni nacionalni organ, ki sprejme odločitev o obravnavi blaga. Če pristojni nacionalni organ ne odgovori carinskemu organu v 10 delovnih dneh, carinski organ prepusti blago. 

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

54.    Države članice v roku ali podaljšanem roku iz odstavka 43 uvozijo strelno orožje, njegove dele in pomembne sestavne dele ali strelivo ali pa ukrepajo v skladu s členom ⌦ 19 ⌫ 11 (1), točka (b).

⇩ novo

Člen 25 
Rezultati kontrol

1.Kadar carinski organi odkrijejo nedovoljeno pošiljko strelnega orožja, njegovih sestavnih delov, streliva ali plašilnega in signalnega orožja, o tem nemudoma obvestijo pristojni organ v državi carinskega organa. Ta pristojni organ:

(a)nemudoma obvesti pristojni organ namembne države na carinskem območju Unije o nezakoniti pošiljki strelnega orožja, njegovih sestavnih delov, streliva ali plašilnega in signalnega orožja;

(b)v primeru tranzita znotraj EU ali zunanjega tranzita nemudoma obvesti pristojni organ države odpreme na carinskem območju Unije o nezakoniti pošiljki strelnega orožja, njegovih sestavnih delov, streliva ali plašilnega in signalnega orožja.

Carinski organi, ki so odkrili nedovoljeno pošiljko strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva zasežejo strelno orožje, njegove pomembne sestavne dele, strelivo ali plašilno in signalno orožje, dokler pristojni organ namembne države na carinskem območju Unije ne odloči drugače in to odločitev pisno sporoči pristojnemu organu v državi carinskega organa, v kateri je zadržana nezakonita pošiljka strelnega orožja, njegovih sestavnih delov, streliva ali plašilnega in signalnega orožja. 

2.V primeru suma nedovoljene trgovine s strelnim orožjem, njegovimi pomembnimi sestavnimi deli, strelivom ali plašilnim in signalnim orožjem carinski organ informacije o strelnem orožju, njegovih pomembnih sestavnih delih in strelivu, zaseženimi med carinskimi kontrolami, deli s pristojnimi organi iz člena 34(2) te uredbe prek Europolove mrežne aplikacije za varno izmenjavo informacij.

3.Podatki o zasegu vključujejo naslednje informacije, če so na voljo:

(a)podrobne podatke o strelnem orožju, vključno z imenom proizvajalca ali blagovne znamke, državo ali krajem proizvodnje, serijsko številko in letom proizvodnje, če ni del serijske številke, in modelom, če je to izvedljivo, ter količinah;

(b)razred strelnega orožja v skladu s Prilogo I;

(c)informacije o proizvodnji, vključno s ponovno usposobitvijo onesposobljenega strelnega orožja, predelavo plašilnega in signalnega orožja ter ročno izdelavo strelnega orožja z aditivno izdelavo, ali katere koli druge morebiti koristne informacije;

(d)državo izvora;

(e)državo porekla,

(f)namembno državo;

(g)prevozna sredstva in državljanstvo prevoznega podjetja ali osebe, kar lahko na primer vključuje „zabojnik“, „tovorno vozilo“, „osebno vozilo“, „avtobus“, „vlak“, „komercialno letalstvo“, „splošno letalstvo“ ali „pošta in paketi“;

(h)kraj in vrsto zasega, kar lahko na primer vključuje „notranji“, „mejni prehod“, „kopenska meja“, „letališče“ ali „pomorsko pristanišče“.

4.Carinski organi si s kakršnimi koli elektronskimi sredstvi, vzpostavljenimi v ta namen v skladu z veljavno carinsko zakonodajo, izmenjujejo ustrezne informacije o tveganju in rezultate analize tveganja v zvezi z nedovoljeno trgovino s strelnim orožjem, njegovimi pomembnimi sestavnimi deli in strelivom v skladu z obveznostmi iz člena 46(5) Uredbe (EU) št. 952/2013.

POGLAVJE VI 
DIGITALIZACIJA IN UPRAVNO SODELOVANJE

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

⇨ novo

Člen 2612 
⌦ Hramba informacij o uvozu in izvozu ⌫

1.    Države članice v skladu s svojo veljavno nacionalno zakonodajo ali prakso vsaj 20 let hranijo vse informacije v zvezi s strelnim orožjem in, kadar je to ustrezno in izvedljivo, njegovimi deli in pomembnimi sestavnimi deli ter strelivom, ki so potrebne za spremljanje in določanje ⌦ identifikacijo ⌫ tega strelnega orožja, njegovih delov in pomembnih sestavnih delov ter streliva in za preprečevanje ter odkrivanje nedovoljene trgovine s temi proizvodi. Te informacije vključujejo kraj, datume izdaje in poteka veljavnosti izvoznega dovoljenja, državo izvoza, državo uvoza, tretjo državo tranzita, če se uporablja, prejemnika, končnega prejemnika, če je znan ob izvozu, ter opis in količino proizvodov, vključno z označevanjem, ki se zanje uporablja ⇨ enotno oznako iz člena 4 Direktive (EU) 2021/555 ⇦ .

2.    Ta člen ⌦ Odstavek 1 ⌫ se ne uporablja za ⇨ uvoz in ⇦ izvoz iz členaov ⇨ 10 in ⇦ 9 ⌦ 17 ⌫ .

⇩ novo

Člen 27 
Statistični podatki

1.Države članice Komisiji vsako leto do 31. julija po elektronski pošti zaupno predložijo svoje nacionalne letne podatke za predhodno leto o:

(a)številu dovoljenj in zavrnitev ter količini in vrednosti dejanskega uvoza in izvoza strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov in streliva po razredu in podrazredu iz Priloge I ter po izvorni in namembni državi;

(b)zasegih strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov, streliva ter plašilnega in signalnega orožja iz člena 25(3).

2.Ti statistični podatki ne vključujejo nobenih osebnih podatkov.

3.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila in obliko, ki jih države članice uporabljajo za predložitev anonimiziranih statističnih podatkov Komisiji, kot so navedeni v odstavkih 1 in 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 37.

Člen 28 
Elektronski sistem za izdajanje dovoljenj

1.Komisija vzpostavi in vzdržuje elektronski sistem za izdajanje uvoznih in izvoznih dovoljenj ter z njimi povezanih odločitev v skladu s členoma 9 in 14 te uredbe.

Elektronski sistem za izdajanje dovoljenj zagotavlja vsaj naslednje funkcionalnosti:

(a)registracijo gospodarskih subjektov in fizičnih oseb, ki imajo v skladu z Direktivo (EU) 2021/555 dovoljenje za proizvodnjo, nabavo ali posedovanje strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov, streliva ali plašilnega in signalnega orožja iz Priloge I k tej uredbi ali za trgovanje z njimi, preden dajo strelno orožje, njegove pomembne sestavne dele, strelivo ali plašilno in signalno orožje iz Priloge I k tej uredbi v carinski postopek „uvoz“ ali „izvoz“; v njihov registracijski profil se vključi registracijska in identifikacijska številka gospodarskega subjekta (EORI), ki jo je carinski organ dodelil ob registraciji za carinske namene v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(b)omogočanje elektronskega postopka za vložitev zahtevka za uvozno in izvozno dovoljenje ter podelitev in izdajo uvoznega in izvoznega dovoljenja;

(c)medsebojno povezanost z nacionalnimi carinskimi organi prek okolja enotnega okenca EU za carino iz člena 4 Uredbe [uredba o enotnem okencu – vstaviti številko in opombo; ta uredba še ni sprejeta in se lahko vstavi šele po sprejetju s strani sozakonodajalcev];

(d)omogočanje pristojnim organom, carinskim organom in Komisiji, da oblikujejo profile tveganja za gospodarske subjekte, ki so osebe, ki imajo v skladu z Direktivo (EU) 2021/555 dovoljenje za proizvodnjo, nabavo ali posedovanje strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov ali streliva iz Priloge I k tej uredbi ali za trgovanje z njimi, ter da oblikujejo profile tveganja za strelno orožje, njegove pomembne sestavne dele, strelivo ter plašilno in signalno orožje za namene prepoznavanja pošiljk z visokim tveganjem v skladu z analizo tveganja iz člena 25 te uredbe;

(e)omogočanje upravne pomoči in sodelovanja med pristojnimi organi in Komisijo za izmenjavo informacij in statističnih podatkov o uporabi elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj;

(f)omogočanje komunikacije med pristojnimi organi, gospodarskimi subjekti in osebami, ki imajo v skladu z Direktivo (EU) 2021/555 dovoljenje za proizvodnjo, nabavo ali posedovanje strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov, streliva ali plašilnega in signalnega orožja iz Priloge I k tej uredbi ali za trgovanje z njimi, za namene izvajanja te uredbe.

2.Komisija z izvedbenimi akti določi pravila za delovanje elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj, vključno s pravili o obdelavi osebnih podatkov in izmenjavi podatkov z drugimi sistemi IT. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 37.

3.Komisija carinskim organom, pristojnim organom, gospodarskim subjektom in osebam, ki imajo v skladu z Direktivo (EU) 2021/555 dovoljenje za proizvodnjo, nabavo ali posedovanje strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov, streliva ali plašilnega in signalnega orožja iz Priloge I ali za trgovanje z njimi, zagotovi dostop do elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj v obsegu, ki je odvisen od njihovih obveznosti na podlagi te uredbe.

4.Komisija zagotovi medsebojno povezanost med elektronskim sistemom za izdajanje dovoljenj in nacionalnimi elektronskimi sistemi za izdajanje dovoljenj, če so vzpostavljeni.

 
Člen 29 
Izmenjava informacij o zavrnitvah podelitve uvoznih ali izvoznih dovoljenj

1.Komisija v posvetovanju s skupino za usklajevanje, ustanovljeno s členom 33, razvije ali izbere varen in šifriran sistem za podporo neposrednemu sodelovanju in izmenjavi informacij med državami članicami v zvezi z zavrnitvami podelitve uvoznih ali izvoznih dovoljenj.

2.Vse informacije, izmenjane v skladu z določbami tega člena, so skladne z določbami člena 23, kar zadeva njihovo zaupnost.

3.Komisija z izvedbenimi akti določi pravila za delovanje izmenjave informacij med državami članicami o zavrnitvah podelitve uvoznih ali izvoznih dovoljenj. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 37(2) te uredbe.

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

⇨ novo

POGLAVJE VII V 
SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 3014 
⌦ Varni postopki ⌫

1.Države članice sprejmejo takšne ukrepe, kakor so lahko potrebni za zagotovitev, da so postopki izdajanja dovoljenj varni in da je pristnost dovoljenj možno preveriti ali potrditi.

2.Preverjanje in potrjevanje se lahko po potrebi zagotovita tudi prek diplomatskih kanalov.

Člen 3115 
⌦ Naloge pristojnih organov ⌫

1.Za zagotovitev pravilne uporabe te uredbe države članice sprejmejo potrebne in sorazmerne ukrepe, da njeni pristojni organi lahko:

(a)zberejo podatke o vsakem naročilu ali poslu, ki vključuje strelno orožje, njegove dele in pomembne sestavne dele ter strelivo, in

(b)ugotovijo, ali se pravilno uporabljajo ukrepi za nadzor ⇨ uvoza in ⇦ izvoza, ki lahko vključujejo zlasti pravico do vstopa v prostore oseb, ki jih zanima določen izvozni posel.

Člen 3216 
⌦ Izvrševanje uredbe ⌫

1.    Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

⇩ novo

2.Za osebe, ki prijavijo kršitve te uredbe, se uporablja ureditev za zaščito žvižgačev, vzpostavljena z Direktivo (EU) 2019/1937. 

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

⇨ novo

Člen 3320 
⌦ Skupina za usklajevanje ⌫

1.Ustanovi se skupina za usklajevanje na področju ⇨ uvoza in ⇦ izvoza strelnega orožja (v nadaljnjem besedilu: skupina za usklajevanje), ki ji predseduje predstavnik Komisije. Vsaka država članica v to skupino imenuje svojega predstavnika. ⇨ Skupino sestavljajo predstavniki organov iz člena 34(2), točka (a). ⇦ 

2.Skupina za usklajevanje obravnava vsa vprašanja v zvezi z uporabo te uredbe, ki jih lahko sproži predsednik ali predstavnik države članice ⇨ organov iz člena 34(2), točka (a) ⇦ . Zavezujejo jo pravila o zaupnosti iz Uredbe (ES) št. 515/97.

3.Predsednik skupine za usklajevanje ali sama skupina za usklajevanje se posvetuje z vsako ustrezno zainteresirano stranjo, ki jo zadeva ta uredba, kadar koli je to potrebno.

Člen 3421 
⌦ Naloge izvajanja ⌫

1.Vsaka država članica obvesti Komisijo o zakonih in drugih predpisih, sprejetih na podlagi izvajanja te uredbe, vključno z ukrepi iz člena 3316.

2.⇨ Najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe ⇦ Do 19. aprila 2012 vsaka država članica sporoči drugim državam članicam in Komisiji: imena nacionalnih organov, ki so pristojni za izvajanje členov 7, 9, 11 in 17.

⇩ novo

(a)nacionalni organ v vsaki državi članici, odgovoren za celovit nadzor nad strelnim orožjem in za usklajevanje različnih organov s pristojnostmi na področju boja proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem (nacionalne informacijske točke za strelno orožje); 

(b)če niso isti, nacionalne organe, pristojne za izvajanje členov 9, 10, 12, 13, 14, 15, 17 in 19. 

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

⇨ novo

Na podlagi teh informacij Komisija ⇨ na svojem spletišču ⇦ objavi in letno posodablja seznam teh organov v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

3.Komisija do 19. aprila 2017, po preteku tega obdobja pa na zahtevo skupine za usklajevanje, v vsakem primeru pa vsakih deset let, pregleda izvajanje te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o njeni uporabi, ki lahko vključuje predloge za njeno spremembo. Države članice zagotovijo Komisiji vse ustrezne informacije za pripravo poročila, vključno z informacijami o uporabi enotnega postopka, predvidenega v členu 4(2). ⇨ Komisija prvo vmesno poročilo o uporabi objavi v petih letih po začetku veljavnosti te uredbe. ⇦ 

Člen 355 
⌦ Delegirani akti ⌫

1.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 366 ⌦ te uredbe ⌫ za

(a)spreminjanje Priloge I ⌦ k tej uredbi ⌫ na podlagi sprememb k Prilogie I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 in na podlagi sprememb k Prilogie I k Direktivi 91/477/EGS. (EU) 2021/555;

⇩ novo

(b)določitev tehničnih značilnosti polizdelanega strelnega orožja in pomembnih sestavnih delov v skladu s členom 9(3) te uredbe;

(c)spremembo prilog II in III k tej uredbi.

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

Člen 366 
⌦ Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov ⌫

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 355 se prenese na Komisijo za nedoločen čas.

3.Pooblastilo iz člena 355 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi iz navedenega sklepa. Odločitev Sklep začne učinkovati dan po njeni njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen v navedenem sklepu. Odločitev Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.Delegirani akt, sprejet v skladu s členom na podlagi člena 355, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestilata Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

⇩ novo

Člen 37 
Postopek v odboru

Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 38

Prehodno obdobje

1.Dokler se ne vzpostavijo funkcionalnosti elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj iz člena 28(1), točki (a) in (b), se uporabljajo naslednje določbe:

(a)za izvajanje člena 9(1) se ohranijo nacionalni sistemi uvoznih dovoljenj;

(b)za izvajanje člena 12(3) se izvod carinske deklaracije za tranzitni postopek predloži pristojnim organom z elektronskimi sredstvi, vzpostavljenimi na nacionalni ravni;

(c)za izvajanje člena 13(4) se izvod carinske deklaracije za tranzitni postopek predloži pristojnim organom z elektronskimi sredstvi, vzpostavljenimi na nacionalni ravni;

(d)za izvajanje členov 14(1) in 15(6) se ohranijo predhodni nacionalni sistemi za izvozna dovoljenja.

2.Dokler se ne vzpostavi funkcionalnost elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj iz člena 28(1), točka (c), se uporabljajo naslednje določbe:

(a)za izvajanje člena 9(6) izmenjava informacij poteka z elektronskimi sredstvi, vzpostavljenimi na nacionalni ravni;

(b)za izvajanje člena 10(4) carinski organi predložijo izvod carinske deklaracije z elektronskimi sredstvi, vzpostavljenimi na nacionalni ravni, pristojnim organom, ki ga dajo na voljo za elektronski sistem za izdajanje dovoljenj iz člena 28;

(c)za izvajanje člena 10(4), prvi pododstavek, uvoznik uvozni deklaraciji priloži izvod deklaracije za začasni izvoz;

(d)za izvajanje člena 12(2) deklarant carinski deklaraciji priloži izvod uvoznega dovoljenja;

(e)za izvajanje člena 12(4) izmenjava informacij poteka z elektronskimi sredstvi, vzpostavljenimi na nacionalni ravni;

(f)za izvajanje člena 13(2) deklarant carinski deklaraciji priloži izvod uvozne deklaracije;

(g)za izvajanje člena 13(5) izmenjava informacij poteka z elektronskimi sredstvi, vzpostavljenimi na nacionalni ravni;

(h)za izvajanje člena 17(3) carinski organi predložijo izvod carinske deklaracije z elektronskimi sredstvi, vzpostavljenimi na nacionalni ravni, pristojnim organom, ki ga dajo na voljo za elektronski sistem za izdajanje dovoljenj iz člena 28;

(i)za izvajanje člena 17(4) izvoznik izvozni deklaraciji priloži izvod deklaracije za začasni uvoz;

(j)za izvajanje člena 19(3) izmenjava informacij poteka z elektronskimi sredstvi, vzpostavljenimi na nacionalni ravni;

(k)za izvajanje člena 24(1) uvoznik ali izvoznik uvozni ali izvozni deklaraciji priloži izvod uvoznega ali izvoznega dovoljenja;

(l)za izvajanje člena 24(3) carinski organi preverijo izvode iz odstavka 2, točka (k), tega člena, preden dovolijo uvoz ali izvoz strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov ali streliva iz Priloge I.

3.Ko se vzpostavi funkcionalnost elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj iz člena 28(1), točka (c), z izjemo dodatnega digitalnega sodelovanja iz člena 12 Uredbe [uredba o enotnem okencu], se uporablja naslednja določba:

(a)za izvajanje člena 17(4), točka (a), izvoznik izvozni deklaraciji priloži izvod deklaracije za začasni uvoz.

4.Dokler se ne vzpostavi sistem za izmenjavo informacij med državami članicami o zavrnitvah podelitve uvoznih ali izvoznih dovoljenj iz člena 29, se člen 19(5) in (6) ne izvaja.

Člen 39

Razveljavitev

Uredba (EU) št. 258/2012 se razveljavi.

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje kot sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge V k tej uredbi.

🡻 (EU) št. 258/2012 (prilagojeno)

Člen 4022 
⌦ Končne določbe ⌫

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja od 30. septembra 2013. Odstavka 1 in 2 člena 13 se uporabljata od tridesetega dne po datumu začetku veljavnosti Protokola ZN o strelnem orožju v Evropski uniji, po njegovi sklenitvi v skladu s členom 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

OKVIR PREDLOGA/POBUDE

Naslov predloga/pobude

Zadevna področja 

Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

◻ Nov ukrep 

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 49  

☑ Podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

Cilji

Splošni cilji

Specifični cilji

Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

Utemeljitev predloga/pobude

Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejeno

◻    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

☑ Časovno neomejeno

izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

ki mu sledi izvajanje v celoti.

Načrtovani načini upravljanja 50  

☑Neposredno upravljanje – Komisija:

☑ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

UKREPI UPRAVLJANJA

Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Upravljavski in kontrolni sistemi

Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve (*)

Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

* Opomba: Potrebe GD TAXUD in GD TRADE so vključene v odobritve za poslovanje GD HOME: sorazmerni zneski bodo prerazporejeni s soprenosom pooblastil z GD HOME na GD TAXUD ter z GD HOME na GD TRADE na zadevno proračunsko vrstico Sklada za notranjo varnost.

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov za poslovanje, ponovite zgornji odsek:

Razdelek večletnega finančnega okvira

7

„Upravni odhodki“

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Ocenjene potrebe po človeških virih

◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

☑    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Predlog/pobuda:

☑    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

◻    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

◻    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

☑    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

◻    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Ocenjene posledice za prihodke 

☑    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

◻    za lastna sredstva,

◻    za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    Small Arms Survey, „Estimating Global Civilian-held Firearms Numbers“ (Popis osebnega orožja: „Ocena skupnega števila kosov strelnega orožja v lasti civilistov“), informativni dokument, junij 2018. Podatki dostopni na: http://www.smallarmssurvey.org/fileadmin/docs/Weapons_and_Markets/Tools/Firearms_holdings/SAS-BPCivilian-held-firearms-annexe.pdf .

(2)    Te države članice so: Avstrija, Belgija, Nemčija, Francija, Madžarska, Italija, Litva, Latvija, Nizozemska, Poljska, Romunija in Slovenija.

(3)    Ocena ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala v Evropski uniji za leto 2021 (EU SOCTA 2021), str. 57.

(4)    Duquet, N. in Goris, K. (2018), projekt SAFTE, str. 104 ( povezava ).

(5)    Mancuso, M. in Savona, E. (2017), končno poročilo projekta FIRE – Fighting Illicit firearms trafficking Routes and actors at European level (Boj proti potem za nedovoljeno trgovino z orožjem in njenim akterjem na evropski ravni), str. 21 ( povezava ).

(6)    UNODC (2020), Illicit Trafficking in Firearms, their Parts, Components and Ammunition to, from and across the European Union; regional analysis report (Nedovoljena trgovina s strelnim orožjem, njegovimi deli, sestavnimi deli in strelivom v Evropsko unijo, iz nje in po njej; poročilo o regionalni analizi), str. 17: https://www.unodc.org/documents/firearms-protocol/2020/UNODC-EU-Report-A8_FINAL.pdf .

(7)    FRONTEX (2021), Handbook on firearms for border guards and customs (Priročnik o strelnem orožju za mejne policiste in carinske organe).

(8)    Sporočilo Komisije o strategiji EU za varnostno unijo (COM(2020) 605).

(9)    Sporočilo Komisije o strategiji EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025 (COM(2021) 170 final).

(10)    Sporočilo Komisije: Akcijski načrt EU glede trgovine s strelnim orožjem za obdobje 2020–2025 (COM(2020) 608).

(11)    Sporočilo Komisije: Dvig carinske unije na naslednjo raven: akcijski načrt (COM(2020) 581).

(12)    COM(2014) 527 final.

(13)    COM(2017) 737 final ( https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2017:0737:FIN:sl:PDF ).

(14)    C(2018) 2197, https://home-affairs.ec.europa.eu/system/files/2018-04/20180417_commission-recommendation-immediate-steps-improve-security-firearms-ammunition_en.pdf. 

(15)    Posvetovanja o začetni oceni učinka so na voljo na tej povezavi .

(16)    Glej GD HOME weOnlibiste .

(17)    Mrežna aplikacija za varno izmenjavo informacij (SIENA) je platforma, ki izpolnjuje komunikacijske potrebe organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v EU. Platforma omogoča hitro in uporabniku prijazno izmenjavo operativnih in strateških informacij, povezanih s kriminalom.

(18)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

(19)    „Zunanji tranzit“ pomeni prevoz strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov in streliva iz Priloge I iz tretje države preko carinskega območja Unije do končnega namembnega kraja v tretji državi brez dejanskega uvoza tega blaga.

(20)    Kombinirana nomenklatura blaga, kakor je določena v Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi.

(21)    Uredba (EU) št. 258/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o izvajanju člena 10 Protokola Združenih narodov o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (Protokol ZN o strelnem orožju), uvedbi izvoznih dovoljenj za strelno orožje, njegove sestavne dele in strelivo ter ukrepih glede njihovega uvoza in tranzita (UL L 94, 30.3.2012, str. 1).

(22)    Sklep Sveta 2001/748/ES z dne 16. oktobra 2001 o podpisu v imenu Evropske skupnosti Protokola Združenih narodov proti nedovoljeni proizvodnji in prometu strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva, priloženega Konvenciji ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (UL L 280, 24.10.2001, str. 5).

(23)    Sklep Sveta 2014/164/EU z dne 11. februarja 2014 o sklenitvi Protokola proti nedovoljeni proizvodnji in trgovini s strelnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (UL L 89, 25.3.2014, str. 7).

(24)    Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (UL L 146, 10.6.2009, str. 1).

(25)    Uredba (EU) 2021/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo (UL L 206, 11.6.2021, str. 1).

(26)    Skupno stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (UL L 335, 13.12.2008, str. 99).

(27)    Sklep Sveta (SZVP) 2021/38 z dne 15. januarja 2021 o vzpostavitvi skupnega pristopa glede elementov dovoljenj za končnega uporabnika v okviru izvoza osebnega in lahkega orožja ter pripadajočega streliva (UL L 14, 18.1.2021, str. 4).

(28)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1).

(29)    Direktiva (EU) 2021/555 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL L 115, 6.4.2021, str. 1).

(30)    Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(31)    Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2403 z dne 15. decembra 2015 o določitvi skupnih smernic o standardih in tehnikah za onesposobitev, ki zagotavljajo nepreklicno neuporabnost onesposobljenega strelnega orožja (UL L 333, 19.12.2015, str. 62).

(32)    Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2019/69 z dne 16. januarja 2019 o določitvi tehničnih specifikacij za plašilno in signalno orožje v skladu z Direktivo Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL L 15, 17.1.2019, str. 22).

(33)    Okvirni sklep Sveta 2009/315/PNZ z dne 26. februarja 2009 o organizaciji in vsebini izmenjave informacij iz kazenske evidence med državami članicami (UL L 93, 7.4.2009, str. 23).

(34)    Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1).

(35)    Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (UL L 82, 22.3.1997, str. 1).

(36)    Sklep Sveta (SZVP) 2019/2191 z dne 19. decembra 2019 v podporo globalnemu mehanizmu za poročanje o nedovoljenem konvencionalnem orožju in pripadajočem strelivu zaradi zmanjšanja tveganja njunega preusmerjanja ali nedovoljenega prenosa („iTrace IV“) (UL L 330, 20.12.2019, str. 53).

(37)    Uredba (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepa Komisije 2010/261/EU (UL L 312, 7.12.2018, str. 56).

(38)    Uredba Sveta (EU) 2016/794 z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

(39)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(40)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(41)    UL L 239, 22.9.2000, str. 469.

(42)    Priporočilo Komisije (2018) 2197 final z dne 17. aprila 2018 o takojšnjih ukrepih za izboljšanje varnosti ukrepov glede izvoza, uvoza in tranzita strelnega orožja, njegovih delov in pomembnih sestavnih delov ter streliva.

(43)    Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).

(44)    Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(45)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(46)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(47)    Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(48)    UL L 130, 27.5.1993, str. 4.

(49)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(50)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(51)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(52)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(53)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(54)    Skupne odobritve za poslovanje za povezovanje z okoljem enotnega okenca EU za carino znašajo skupno 1,580 milijona EUR v obdobju od leta 2024 do leta 2028, čemur sledi letni prispevek v višini 0,100 milijona EUR za vzdrževanje od leta 2029 dalje.    

(55)    EPDČ so predvideni v upravnem proračunu GD HOME, ki jih bo zahteval kot dodatne človeške vire, prav tako pa bo vsako leto v obdobju 2024–2027 opravljena prerazporeditev iz upravnega proračuna GD HOME na direktorat B GD TAXUD za kritje 2 EPDČ (PU, FS IV) za medsebojno povezavo registracijskega informacijskega sistema z okoljem enotnega okenca EU za carino.

(56)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(57)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 27.10.2022

COM(2022) 480 final

PRILOGE

k Predlogu

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ukrepih za uvoz, izvoz in tranzit strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov ter streliva za izvajanje člena 10 Protokola Združenih narodov o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (Protokol ZN o strelnem orožju) (prenovitev)

{SEC(2022) 330 final} - {SWD(2022) 298 final} - {SWD(2022) 299 final}

PRILOGA I

I: Seznam strelnega orožja in streliva v skladu z Direktivo (EU) 2021/555

II: Strelno orožje in strelivo, ki nista navedena v delu I, in pomembni sestavni deli

III: Plašilno in signalno orožje, ki ga ni mogoče predelati

V tej prilogi:

(a)„kratkocevno orožje“ pomeni strelno orožje s cevjo, ki ni daljša od 30 cm, ali katerega skupna dolžina ne presega 60 cm;

(b)„dolgocevno strelno orožje“ pomeni vsako strelno orožje, ki ni kratkocevno strelno orožje;

(c)„avtomatsko strelno orožje“ pomeni strelno orožje, ki se avtomatsko napolni vsakič, kadar se izstreli naboj, in s katerim se lahko izstreli več kot en naboj z enim potegom sprožilca;

(d)„polavtomatsko strelno orožje“ pomeni strelno orožje, ki se avtomatsko napolni vsakič, kadar se izstreli naboj, in s katerim se lahko izstreli samo en naboj z enim potegom sprožilca;

(e)„repetirno strelno orožje“ pomeni strelno orožje, ki je oblikovano tako, da se po izstrelitvi naboja ročno spet napolni iz nabojnika ali cilindra;

(f)„enostrelno strelno orožje“ pomeni strelno orožje, ki nima nabojnika in se napolni pred vsakim strelom z ročno vstavitvijo naboja v ležišče naboja ali v nišo za polnjenje ob zaklepu cevi.

(1)Osnovano na kombinirani nomenklaturi blaga, kakor jo določa Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi.

(2)Kadar je navedena oznaka „ex“, se področje uporabe določi na podlagi oznake KN in ustreznega opisa.

PRILOGA II

Del I

(predloga obrazca za uvozno dovoljenje)

(iz člena 9 te uredbe)

Države članice pri podeljevanju uvoznih dovoljenj stremijo k temu, da bi zagotovile prepoznavnost narave dovoljenja na izdanem obrazcu.

To uvozno dovoljenje velja v vseh državah članicah Unije do datuma poteka.