EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 13.6.2022

COM(2022) 277 final

2022/0184(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Okrepljenega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo na eni strani ter Kirgiško republiko na drugi strani

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Okrepljeni sporazum o partnerstvu in sodelovanju temelji na ambicijah in potrebah Kirgiške republike oziroma EU po nadaljevanju njunih dvostranskih odnosov v duhu sklepov Sveta o strategiji EU za Srednjo Azijo z dne 22. junija 2017. Sporazum bo prispeval k izvajanju nove strategije EU za Srednjo Azijo, sprejete 15. maja 2019.

Okrepljeni sporazum o partnerstvu in sodelovanju posodablja Sporazum o partnerstvu in sodelovanju iz leta 1999 ter razširja njegovo področje uporabe na nova področja sodelovanja in znatno nadgrajuje regulativni okvir za naše trgovinske in gospodarske odnose v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (STO) in regionalnimi gospodarskimi sporazumi.

Ko se bo sporazum začel izvajati, bo koristno dopolnjen z mehanizmom splošnega sistema preferencialov (GSP+), do katerega je Kirgiška republika upravičena od leta 2017. Ta shema ponuja dodatne tarifne preferenciale v zameno za skladnost s 27 temeljnimi konvencijami o človekovih pravicah, upravljanju, okolju in delu.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

2.1    Materialna pravna podlaga

Če se v skladu z ustaljeno sodno prakso izkaže, da ima ukrep EU dva cilja ali da ima dva dela, pri čemer je eden glaven ali prevladujoč cilj ali del, drugi pa zgolj postranski, mora v skladu s sodno prakso ukrep temeljiti na samo eni pravni podlagi, in sicer tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj oziroma del. Če se ugotovi, da ima ukrep hkrati več ciljev ali več sestavnih delov, ki so neločljivo povezani, ne da bi bil eden v razmerju do drugih postranski, tako da se lahko uporabijo različne določbe Pogodbe, mora ukrep izjemoma temeljiti na različnih ustreznih pravnih podlagah (glej v tem smislu sodbe z dne 10. januarja 2006, Komisija/Parlament in Svet, C-178/03, EU:C:2006:4, točki 42 in 43; z dne 11. junija 2014, Komisija/Svet, C-377/12, EU:C:2014:1903, točka 34; z dne 14. junija 2016, Parlament/Svet, C-263/14, EU:C:2016:435, točka 44; in z dne 4. septembra 2018, Komisija/Svet (Kazahstan), C-244/17, ECLI:EU:C:2018:662, točka 40).

V tem primeru ima Sporazum dva glavna cilja in dva glavna sestavna dela, ki spadata na področje razvojnega sodelovanja in skupne trgovinske politike. Pravna podlaga za predlagani sklep bi morala torej biti člena 207 in 209 1 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Opozoriti je treba, da Sporazum ne vključuje področij, ki so v pristojnosti držav članic, in zato od držav članic EU ne zahteva, da postanejo pogodbenice tega sporazuma.

2.2 Postopkovna pravna podlaga

Člen 218(6)(a) PDEU določa sprejetje sklepa o sklenitvi sporazuma po odobritvi Evropskega parlamenta.

Člen 218(8) PDEU določa, da Svet odloča s kvalificirano večino, razen v okoliščinah, navedenih v drugem pododstavku člena 218(8) PDEU, ko odloča s soglasjem. Glede na dejstvo, da sta glavna sestavna dela Sporazuma trgovinska politika in razvojno sodelovanje, je pravilo glasovanja za ta primer torej kvalificirana večina.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

3.REZULTATI POSVETOVANJ IN OCEN UČINKA

•Posvetovanje

Svet je bil v vseh fazah pogajanj redno obveščen in zaprošen za mnenje v ustrezni delovni skupini Sveta, zlasti v Delovni skupini za Vzhodno Evropo in Srednjo Azijo ter Odboru za trgovinsko politiko.

Evropski parlament je bil vseskozi redno in sproti obveščen o poteku pogajanj.

Po mnenju visokega predstavnika in Komisije so bili cilji, ki jih je Svet določil v pogajalskih smernicah, doseženi, zato je osnutek Sporazuma mogoče predložiti v sklenitev.

•Ocena učinka

2022/0184 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Okrepljenega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo na eni strani ter Kirgiško republiko na drugi strani

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 207 in 209 v povezavi s členom 218(6)(a) in členom 218(7),

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V skladu s Sklepom Sveta (EU)  je bil podpisan Okrepljeni sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo na eni strani ter Kirgiško republiko na drugi strani, s pridržkom njegove sklenitve.

(2)Sporazum pomeni pomemben korak k večjemu političnemu in gospodarskemu delovanju Evropske unije v Srednji Aziji. Sporazum bo s krepitvijo političnega dialoga in izboljšanjem sodelovanja na najrazličnejših področjih zagotovil podlago za bolj učinkovito dvostransko sodelovanje s Kirgiško republiko.

(3)Sporazum bi bilo treba odobriti v imenu Evropske unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Okrepljeni sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo na eni strani ter Kirgiško republiko na drugi strani se odobri v imenu Evropske unije.

Besedilo Sporazuma je priloženo k temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta imenuje osebe, pristojne, da v imenu Evropske unije pošljejo uradno obvestilo iz člena 318 Sporazuma, s čimer bo izraženo soglasje Evropske unije, da jo Sporazum zavezuje.

Člen 3

Za namene člena 27.2(a)(ii) Sporazuma spremembe Sporazuma s sklepi Sveta za sodelovanje v njegovi trgovinski sestavi v zvezi z geografskimi označbami odobri Komisija v imenu Unije. Kadar zainteresirane strani po nasprotovanju v zvezi z geografsko označbo ne morejo doseči soglasja, Komisija sprejme stališče po postopku iz člena 57(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta.

Člen 4

1.   Ime, zaščiteno na podlagi pododdelka 4 „Geografske označbe“ oddelka B poglavja 8 naslova IV Sporazuma, lahko uporablja vsak gospodarski subjekt, ki trži kmetijske proizvode, živila, vina, aromatizirana vina ali žgane pijače, ki so skladni z ustrezno specifikacijo.

2.   V skladu s členom 124 Sporazuma države članice in institucije Unije izvršujejo zaščito, določeno v členih 119 do 123 Sporazuma, vključno na zahtevo zainteresirane strani.

Člen 5

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

(1)    Kirgiška republika je država z nižjim srednjim dohodkom, vključena na seznam prejemnic uradne razvojne pomoči Odbora za razvojno pomoč, ki obsega poročila o tokovih v letih 2014, 2015, 2016 in 2017, kot je navedeno v členu 1(1) Uredbe št. 233/2014 z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi finančnega instrumenta za razvojno sodelovanje za obdobje 2014–2020.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 13.6.2022

COM(2022) 277 final

PRILOGA

k

Predlogu sklepa Sveta

o sklenitvi, v imenu Evropske unije, okrepljenega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo na eni strani in Kirgiško republiko na drugi strani

OSNUTEK
OKREPLJENEGA SPORAZUMA O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU
MED EVROPSKO UNIJO IN KIRGIŠKO REPUBLIKO

EVROPSKA UNIJA

   na eni strani

in KIRGIŠKA REPUBLIKA

   na drugi strani,

v nadaljnjem besedilu skupaj: pogodbenici, STA SE –

OB UPOŠTEVANJU svojih tesnih vezi in skupnih vrednot,

OB UPOŠTEVANJU svoje želje, da okrepita vzajemno koristno sodelovanje, ki je bilo v preteklosti vzpostavljeno s Sporazumom o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kirgiško republiko na drugi strani, podpisanim 9. februarja 1995 v Bruslju,

OB UPOŠTEVANJU svoje želje, da nadgradita svoje odnose z upoštevanjem novih političnih in gospodarskih okoliščin ter napredka v njunem partnerstvu,

Z IZRAŽANJEM skupne pripravljenosti za utrditev, poglobitev in razširitev njunega sodelovanja na vseh ravneh v zvezi z dvostranskimi, regionalnimi in mednarodnimi vprašanji skupnega interesa,

OB PONOVNI POTRDITVI svoje zavezanosti krepitvi spodbujanja, varstva in uveljavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanju demokratičnih načel, pravne države in dobrega upravljanja ter razvoju parlamentarne demokracije,

OB POTRDITVI svoje zaveze načelom, določenim v Ustanovni listini Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: Ustanovna listina OZN), Splošni deklaraciji človekovih pravic, ki jo je Generalna skupščina OZN sprejela 10. decembra 1948 z resolucijo A/RES/217 (III) A, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), zlasti Helsinški sklepni listini, ki je bila sprejeta 1. avgusta 1975 na Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi (v nadaljnjem besedilu: Helsinška sklepna listina OVSE), Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah. ki ga je Generalna skupščina OZN sprejela 16. decembra 1966 z resolucijo 2200A (XXI), Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki ga je Generalna skupščina OZN sprejela 16. decembra 1966 z resolucijo 2200 A(XXI), ter načelom in normam mednarodnega prava,

OB PONOVNEM POUDARJANJU svoje zaveze aktivnemu spodbujanju mednarodnega miru in varnosti ter prizadevanju za učinkoviti multilateralizem in mirno reševanje sporov, zlasti s sodelovanjem v okviru OZN in OVSE,

OB UPOŠTEVANJU svoje želje, da nadalje razvijata reden politični dialog o dvostranskih in mednarodnih vprašanjih vzajemnega interesa,

OB UPOŠTEVANJU svoje zaveze mednarodnim obveznostim za boj proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev,

OB UPOŠTEVANJU svoje zaveze krepitvi sodelovanja na področju pravosodja, svobode in varnosti, vključno z bojem proti korupciji,

OB UPOŠTEVANJU svoje zaveze, da v okviru širokega sodelovanja na številnih področjih vzajemnega interesa prispevata k političnemu, družbeno-gospodarskemu in institucionalnemu razvoju Kirgiške republike,

OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti za krepitev svojega gospodarskega odnosa na podlagi načel svobodnega tržnega gospodarstva in ustvarjanje ugodnega okolja za širjenje dvostranskih trgovinskih in naložbenih odnosov ter povezljivosti,

OB UPOŠTEVANJU svoje zaveze spoštovanju pravic in obveznosti, ki izhajajo iz članstva v Svetovni trgovinski organizaciji (STO), ter preglednemu in nediskriminatornemu izvajanju teh pravic in obveznosti,

OB UPOŠTEVANJU svoje zaveze spoštovanju načela trajnostnega razvoja in sodelovanja za uresničitev ciljev sklepnega dokumenta z naslovom „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“ z vrha OZN, namenjenega sprejetju razvojne agende OZN za obdobje po letu 2015, ki ga je Generalna skupščina OZN sprejela 25. septembra 2015 z resolucijo A/RES/70/1 (v nadaljnjem besedilu: Agenda 2030), ob upoštevanju svojih notranjih programov,

OB UPOŠTEVANJU svoje zaveze zagotavljanju okoljske trajnostnosti in varstva okolja ter izvajanju večstranskih okoljskih sporazumov, katerih pogodbenici sta, in zaveze krepitvi sodelovanja na okoljskem področju, pri zmanjševanju tveganja nesreč in na vseh področjih podnebnega ukrepanja v skladu z nameni Pariškega sporazuma v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki je bil sprejet 12. decembra 2015 (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum o podnebnih spremembah),

OB UPOŠTEVANJU svoje zaveze spodbujanju čezmejnega in medregionalnega sodelovanja,

OB UPOŠTEVANJU, da se bosta posebno stališče Irske v okviru Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter posebno stališče Danske v okviru Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen navedenima pogodbama, upoštevala v tem sporazumu, kadar je primerno –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

NASLOV I

CILJI IN SPLOŠNA NAČELA

ČLEN 1

Cilji

1.    Ta sporazum vzpostavlja okrepljeno partnerstvo in sodelovanje med pogodbenicama na podlagi skupnih vrednot, skupnih interesov in želje, da se v vzajemno korist okrepi njun odnos na vseh področjih njegove uporabe.

2.    Pri tem sodelovanju gre za proces med pogodbenicama, ki prispeva k trajnostnemu razvoju, miru, stabilnosti in varnosti z vse večjim približevanjem na področjih zunanje in varnostne politike, učinkovitega političnega in gospodarskega sodelovanja ter multilateralizma.

ČLEN 2

Splošna načela

1.    Spoštovanje demokratičnih načel ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot so določeni zlasti v Ustanovni listini OZN, Splošni deklaraciji človekovih pravic, Helsinški sklepni listini OVSE in drugih pomembnih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah, katerih pogodbenici sta, ter načela pravne države je temelj notranjih in mednarodnih politik pogodbenic ter bistveni element tega sporazuma.

2.    Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje spoštovanje načel dobrega upravljanja, vključno z bojem proti korupciji na vseh ravneh.

3.    Pogodbenici ponovno poudarjata svojo zavezo načelom svobodnega tržnega gospodarstva, spodbujanju trajnostnega razvoja in boju proti podnebnim spremembam.

4.    Pogodbenici se zavezujeta boju proti različnim oblikam mednarodnega organiziranega kriminala in terorizma, boju proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev ter učinkovitemu multilateralizmu.

5.    Pogodbenici izvajata ta sporazum na podlagi skupnih vrednot, načel dialoga, vzajemnega zaupanja in spoštovanja, regionalnega sodelovanja, učinkovitega multilateralizma in spoštovanja svojih mednarodnih obveznosti, ki izhajajo zlasti iz njunega članstva v OZN in OVSE.

NASLOV II

POLITIČNI DIALOG IN REFORME,
SODELOVANJE NA PODROČJU ZUNANJE IN VARNOSTNE POLITIKE

ČLEN 3

Cilji političnega dialoga

Pogodbenici razvijata učinkovit politični dialog na vseh področjih skupnega interesa, vključno z zunanjo in varnostno politiko ter notranjo reformo. Cilji političnega dialoga so:

(a)    povečati učinkovitost političnega sodelovanja in približevanje v zvezi z zunanjo in varnostno politiko, spodbujati, ohranjati in krepiti mir ter regionalno in mednarodno stabilnost in varnost na podlagi učinkovitega multilateralizma;

(b)    okrepiti demokracijo ter politični, trajnostni socialno-ekonomski in institucionalni razvoj v Kirgiški republiki;

(c)    okrepiti spoštovanje demokratičnih načel, vladavine prava in dobrega upravljanja, človekovih pravic, temeljnih svoboščin in načela nediskriminacije ter povečati sodelovanje na teh področjih;

(d)    razvijati dialog in poglobiti sodelovanje na področju varnosti in obrambe;

(e)    spodbujati mirno reševanje konfliktov ter načela ozemeljske celovitosti, nedotakljivosti meja, suverenosti in neodvisnosti;

(f)    izboljšati pogoje za regionalno sodelovanje.

ČLEN 4

Demokracija in pravna država

Pogodbenici izboljšata dialog in sodelovanje z namenom:

(a)    zagotoviti spoštovanje demokratičnih načel in vladavine prava;

(b)    razviti, utrditi in povečati stabilnost, učinkovitost in odgovornost demokratičnih institucij;

(c)    doseči pravosodno in zakonodajno reformo ter učinkovito delovanje institucij na področjih kazenskega pregona in pravosodja, da bi se zagotovili dostop do pravnega varstva in pravica do poštenega sojenja (vključno s procesnimi pravicami osumljencev, obtožencev in žrtev) ter neodvisnost, odgovornost, kakovost in učinkovitost sodstva, tožilstva in organov pregona;

(d)    spodbujati e-upravljanje in doseči reformo javne uprave, da bi se zagotovilo odgovorno, učinkovito in pregledno upravljanje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

(e)    izboljšati volilne procese in zmogljivosti volilnih organov;

(f)    zagotoviti učinkovitost boja proti korupciji na vseh ravneh.

ČLEN 5

Človekove pravice in temeljne svoboščine

Pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepita dialog in sodelovanje z namenom:

(a)    zagotoviti spoštovanje človekovih pravic, načela nediskriminacije ter pravic oseb, ki pripadajo manjšinam in ranljivim skupinam;

(b)    zagotoviti varstvo temeljnih svoboščin, vključno s svobodo izražanja, svobodo zbiranja in združevanja, svobodo medijev in svobodo veroizpovedi;

(c)    spodbujati ekonomske, socialne in kulturne pravice;

(d)    spodbujati enakost spolov ter spodbujati, varovati in uveljavljati pravice deklet in žensk, tudi z njihovim aktivnim sodelovanjem v zasebnem in javnem življenju;

(e)    okrepiti nacionalne institucije, povezane s človekovimi pravicami, tudi z njihovim sodelovanjem pri postopkih sprejemanja odločitev;

(f)    izboljšati sodelovanje med organi Združenih narodov za človekove pravice in posebne postopke Sveta ZN za človekove pravice, vključno z nadaljnjim ukrepanjem na podlagi njihovih priporočil v skladu z nacionalno zakonodajo pogodbenic.

ČLEN 6

Civilna družba

Pogodbenici sodelujeta pri krepitvi civilne družbe ter njeni vlogi v gospodarskem, socialnem in političnem razvoju odprte demokratične družbe, pri čemer zlasti:

(a)    krepita zmogljivost, neodvisnost in preglednost organizacij civilne družbe;

(b)    spodbujata vključevanje civilne družbe v zakonodajni postopek in proces oblikovanja politik z vzpostavitvijo odprtega, preglednega in rednega dialoga med javnimi ustanovami na eni strani in predstavniki civilne družbe na drugi strani;

(c)    spodbujata okrepljene stike ter izmenjavo informacij in izkušenj, vključno v okviru seminarjev in posvetovanj med vsemi sektorji civilne družbe Evropske unije in Kirgiške republike, tudi z izvajanjem tega sporazuma.

ČLEN 7

Zunanja in varnostna politika

1.    Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost načelom in normam mednarodnega prava, vključno s tistimi, ki so zapisani v Ustanovni listini Združenih narodov in Helsinški sklepni listini OVSE, ter svojo zavezanost spodbujanju teh načel in norm v dvostranskih in večstranskih odnosih.

2.    Pogodbenici krepita dialog in sodelovanje na področju zunanje in varnostne politike, vključno z različnimi vidiki varnostne in obrambne politike, ter obravnavata zlasti vprašanja v zvezi s preprečevanjem konfliktov in kriznim upravljanjem, zmanjševanjem tveganja, kibernetsko varnostjo, učinkovitim delovanjem varnostnega sektorja, regionalno stabilnostjo, razoroževanjem, neširjenjem orožja, nadzorom nad oborožitvijo in nadzorom nad izvozom orožja.

ČLEN 8

Huda kazniva dejanja, ki zadevajo mednarodno skupnost

1.    Pogodbenici ponovno potrjujeta, da najhujši zločini, ki zadevajo mednarodno skupnost kot celoto, ne smejo ostati nekaznovani in da je treba njihov učinkoviti pregon zagotoviti z ukrepi na nacionalni in mednarodni ravni.

2.    Pogodbenici menita, da ustanovitev in učinkovito delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča predstavljata pomemben dogodek za mir in pravico v mednarodni skupnosti. Pogodbenici okrepita sodelovanje pri spodbujanju miru in mednarodne pravice. Pogodbenici spodbujata univerzalnost Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča ter bosta razpravljali o vprašanju njegove ratifikacije in izvajanja ob upoštevanju svojih pravnih in ustavnih okvirov.

3.    Pogodbenici soglašata, da bosta z uporabo ustreznih dvostranskih in večstranskih okvirov tesno sodelovali pri preprečevanju genocida, zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov.

ČLEN 9

Preprečevanje konfliktov in krizno upravljanje

Pogodbenici sodelujeta pri preprečevanju konfliktov in kriznem upravljanju ter se borita proti konfliktom v regiji, da bi vzpostavili okolje miru in stabilnosti.

ČLEN 10

Regionalno sodelovanje in mirno reševanje konfliktov

1.    Pogodbenici krepita skupna prizadevanja za izboljšanje pogojev za nadaljnje regionalno sodelovanje na ključnih področjih, kot so voda, energija, okolje in podnebne spremembe, integrirano upravljanje vodnih virov in virov hidroelektrične energije, upravljanje meja, ki pospešuje čezmejni pretok oseb in blaga, ter demokratični in trajnostni razvoj, s čimer prispevata k dobrim sosedskim odnosom, stabilnosti in varnosti v Srednji Aziji. Pogodbenici si prizadevata za mirno reševanje konfliktov.

2.    Prizadevanja iz odstavka 1 so skladna s ciljem ohranjanja mednarodnega miru in varnosti, ki je določen v Ustanovni listini Združenih narodov, Helsinški sklepni listini OVSE in drugih zadevnih večstranskih instrumentih, ki jih pogodbenici spoštujeta.

ČLEN 11

Boj proti širjenju orožja za množično uničevanje

1.    Pogodbenici menita, da je širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev državnim in nedržavnim akterjem ena najresnejših nevarnosti za mednarodno stabilnost in varnost. Pogodbenici zato soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njihovih nosilcev s popolnim upoštevanjem in nacionalnim izvajanjem obstoječih obveznosti iz mednarodnih pogodb in sporazumov o razoroževanju in neširjenju orožja ter drugih ustreznih mednarodnih obveznosti. Pogodbenici soglašata, da je ta določba bistven element tega sporazuma.

2.    Pogodbenici se strinjata tudi, da bosta sodelovali pri preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev in prispevali k temu, in sicer:

(a)    s sprejetjem ukrepov za podpis, ratifikacijo ali pristop, kar je ustrezno, in za popolno izvajanje ustreznih mednarodnih instrumentov;

(b)    z uvedbo učinkovitega nacionalnega sistema nadzora izvoza, tako za nacionalni izvoz kot tranzit blaga, povezanega z orožjem za množično uničenje, vključno z nadzorom končne uporabe orožja za množično uničenje na tehnologijah z dvojno rabo in določitvijo učinkovitih kazni v primeru kršenja nadzora izvoza.

3.    Pogodbenici soglašata, da bosta vzpostavili reden politični dialog, ki bo spremljal in utrjeval te elemente.

ČLEN 12

Osebno in lahko orožje ter nadzor nad izvozom konvencionalnega orožja

1.    Pogodbenici priznavata, da nedovoljena proizvodnja, prenos in pretok osebnega in lahkega orožja, vključno s strelivom zanj, čezmerno kopičenje in slabo upravljanje orožja, neprimerno zavarovane zaloge ter nenadzorovano širjenje orožja še vedno pomenijo resno grožnjo miru in mednarodni varnosti.

2.    Pogodbenici se strinjata, da bosta upoštevali in v celoti izvajali svoje obveznosti v zvezi z obravnavanjem vseh vidikov nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem, vključno s strelivom zanj, v skladu z veljavnimi mednarodnimi sporazumi in resolucijami Varnostnega sveta ZN ter svoje zaveze v okviru drugih mednarodnih instrumentov, ki se uporabljajo na tem področju, kot je Akcijski program ZN za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje vseh oblik nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem, ki je bil sprejet 20. julija 2001.

3.    Pogodbenici priznavata pomen notranjih sistemov nadzora pri prenosu konvencionalnega orožja v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi. Pogodbenici priznavata, da je treba tak nadzor izvajati odgovorno, kot prispevek k mednarodnim in regionalnim prizadevanjem za mir, varnost in stabilnost ter k zmanjševanju trpljenja ljudi in preprečevanju širjenja konvencionalnega orožja.

4.    Pogodbenici se torej zavezujeta, da bosta med seboj sodelovali in zagotovili usklajevanje, dopolnjevanje in sinergijo v svojih prizadevanjih za ureditev ali izboljšanje ureditve mednarodne trgovine s konvencionalnim orožjem ter preprečevanje, zatiranje in odpravo nezakonite trgovine z orožjem. Soglašata, da bosta vzpostavili reden politični dialog, ki bo potekal hkrati s temi prizadevanji in jih utrjeval.

NASLOV III

PRAVICA, SVOBODA IN VARNOST

ČLEN 13

Varstvo osebnih podatkov

1.    Pogodbenici priznavata pomen spodbujanja in zagotavljanja temeljnih pravic do zasebnosti in varstva osebnih podatkov kot osrednjega dejavnika za zaupanje državljanov v digitalno gospodarstvo ter ključnega elementa za nadaljnji razvoj trgovinskih izmenjav in sodelovanje na področju kazenskega pregona.

2.    Pogodbenici sodelujeta pri zagotavljanju učinkovitega varstva in uveljavljanja teh pravic, tudi v kontekstu preprečevanja terorizma in drugih čezmejnih kaznivih dejanj ter boja proti njim. Sodelovanje lahko vključuje gradnjo zmogljivosti, tehnično pomoč, izmenjavo informacij in strokovnega znanja ter druge oblike sodelovanja.

3.    Pogodbenici sodelujeta, da bi zagotovili visoko raven varstva osebnih podatkov, in sicer z izmenjavo dobrih praks in izkušenj, ob upoštevanju evropskih ter mednarodnih pravnih instrumentov in standardov. Da bi olajšala sodelovanje, si bo Kirgiška republika prizadevala za pristop h Konvenciji Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, sprejeti 28. januarja 1981, in Dodatnemu protokolu h Konvenciji o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, ki se nanaša na nadzorne organe in čezmejni prenos podatkov, sprejetemu 8. novembra 2001, ter za njuno izvajanje.

ČLEN 14

Sodelovanje na področju migracij, azila in upravljanja meja

1.    Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen vzpostavitve celovitega dialoga o vseh vprašanjih, povezanih z migracijami, vključno z zakonitimi migracijami, če je primerno, mednarodno zaščito in bojem proti nezakonitim migracijam, tihotapljenju ljudi in trgovini z njimi.

2.    Sodelovanje temelji na oceni specifičnih potreb, ki se opravi na podlagi posvetovanja med pogodbenicama, in se izvede v skladu z njuno zadevno zakonodajo. Osredotočeno je zlasti na:

(a)    obravnavo glavnih vzrokov migracij;

(b)    pripravo in izvajanje nacionalne zakonodaje in praks na področju mednarodne zaščite, da bi se izpolnile določbe Konvencije o statusu beguncev, sprejete 28. julija 1951, in Protokola o statusu beguncev, sprejetega 31. januarja 1967;

(c)    potrditev Newyorške deklaracije o beguncih in migrantih, ki jo je Generalna skupščina OZN sprejela 19. septembra 2016 (A/RES/71/1);

(d)    pravila o sprejemu ter pravice in položaj sprejetih oseb, pošteno obravnavo in vključevanje državljanov drugih držav, ki v državi prebivajo zakonito, izobraževanje in usposabljanje ter ukrepe proti rasizmu in ksenofobiji;

(e)    oblikovanje učinkovite in preventivne politike proti nezakonitim migracijam, tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi, vključno z vprašanjem, kako se boriti proti mrežam tihotapcev in preprodajalcev ter kako zaščititi žrtve trgovine z ljudmi v okviru zadevnih mednarodnih instrumentov;

(f)    vprašanja, kot so organizacija, usposabljanje, dobre prakse in drugi operativni ukrepi na področjih upravljanja migracij, zlasti nezakonitih migracij, varnosti dokumentov, vizumske politike ter sistemov za upravljanje meja in obveščanje o migracijah.

ČLEN 15

Ponovni sprejem in boj proti nezakonitim migracijam

1.    V okviru sodelovanja na področju preprečevanja nezakonitih migracij in boja proti njim pogodbenici soglašata, da:

(a)    Kirgiška republika na zahtevo zadevne države članice Evropske unije in brez nadaljnjih formalnosti ponovno sprejme vse svoje državljane, ki ne izpolnjujejo ali ki več ne izpolnjujejo veljavnih pogojev za vstop na ozemlje države članice Evropske unije oziroma prisotnost ali prebivanje na njenem ozemlju;

(b)    vsaka država članica Evropske unije na zahtevo Kirgiške republike in brez nadaljnjih formalnosti ponovno sprejme vse svoje državljane, ki ne izpolnjujejo ali ki več ne izpolnjujejo veljavnih pogojev za vstop na ozemlje Kirgiške republike oziroma prisotnost ali prebivanje na njenem ozemlju.

(c)    države članice Evropske unije in Kirgiška republika svojim državljanom za namen vrnitve zagotovijo ustrezne potovalne dokumente za take namene ali sprejmejo uporabo evropske potne listine, določene v skladu z Uredbo (EU) 2016/1953 Evropskega parlamenta in Sveta 1 . Če oseba, ki naj bi bila ponovno sprejeta, nima nobenih dokumentov ali drugih dokazil o svojem državljanstvu, pristojno diplomatsko ali konzularno predstavništvo zadevne države članice ali Kirgiške republike na zahtevo Kirgiške republike ali zadevne države članice zagotovi polno sodelovanje, da bi ugotovili, katero državljanstvo ima.

2.    Pogodbenici soglašata, da bosta na zahtevo sklenili sporazum med Evropsko unijo in Kirgiško republiko, ki ureja posebne obveznosti držav članic Evropske unije in Kirgiške republike v zvezi s ponovnim sprejemom, vključno s podrobnimi določbami o ponovnem sprejemu državljanov drugih držav in oseb brez državljanstva. Če razmere to omogočajo, lahko pogodbenici proučita tudi možnosti za pogajanja o sporazumu med Evropsko unijo in Kirgiško republiko o poenostavitvi vizumskih postopkov za državljane Evropske unije in Kirgiške republike.

ČLEN 16

Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma

1.    Pogodbenici sodelujeta z namenom preprečevanja uporabe svojih finančnih institucij ter določenih nefinančnih podjetij in poklicev za pranje premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, in financiranje terorizma ter učinkovitega boja proti temu.

2.    V ta namen si izmenjujeta informacije v okviru vsaka svoje zakonodaje ter sodelujeta za zagotovitev učinkovitega in popolnega izvajanja priporočil Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) in drugih standardov, ki so jih sprejeli zadevni mednarodni organi, dejavni na tem področju. Tako sodelovanje lahko med drugim vključuje identifikacijo, izsleditev, zaseg, zaplembo in izterjavo materialnih ali finančnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj.

ČLEN 17

Prepovedane droge

1.    Pogodbenici sodelujeta pri zagotavljanju uravnoteženega, z dokazi podprtega in celovitega pristopa k prepovedanim drogam in novim psihoaktivnim snovem.

2.    Cilj politik in ukrepov v zvezi z drogami je krepitev struktur za preprečevanje in obravnavanje prepovedanih drog, zmanjšanje preskrbe in prometa s prepovedanimi drogami in povpraševanja po njih ter spopadanje z zdravstvenimi in družbenimi posledicami uporabe prepovedanih drog z namenom zmanjševanja škode. Pogodbenici sodelujeta pri preprečevanju preusmerjanja predhodnih kemičnih sestavin, ki se uporabljajo za nezakonito proizvodnjo drog ter psihotropnih in novih psihoaktivnih snovi.

3.    Pogodbenici se dogovorita o potrebnih načinih sodelovanja za uresničitev ciljev iz odstavka 1. Ukrepi temeljijo na skupno dogovorjenih načelih, določenih v zadevnih konvencijah ZN o nadzoru nad drogami, in priporočilih iz sklepnega dokumenta z naslovom „Skupna zaveza za učinkovito obravnavo svetovne problematike drog in boj proti njej“, ki ga je Generalna skupščina OZN sprejela 19. aprila 2016 z resolucijo A/RES/S-30/1, kot najnovejšega mednarodnega soglasja glede mednarodne politike o drogah, da bi se ocenilo izvajanje zavez v zvezi s skupnim obravnavanjem svetovne problematike drog in bojem proti njej.

ČLEN 18

Boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji

1.    Pogodbenici sodelujeta v boju proti kriminalnim in nezakonitim dejavnostim, tudi mednarodnim, tako organiziranim kot drugim, ter pri njihovem preprečevanju, pri čemer so te dejavnosti:

(a)    tihotapljenje migrantov in trgovina z ljudmi;

(b)    tihotapljenje strelnega orožja in trgovina z njim, vključno z osebnim in lahkim orožjem;

(c)    tihotapljenje prepovedanih drog in trgovina z njimi;

(d)    tihotapljenje blaga in trgovina z njim;

(e)    nezakonite gospodarske in finančne dejavnosti, kot so ponarejanje, davčna utaja in goljufije v zvezi z javnimi naročili;

(f)    poneverbe pri projektih, ki jih financirajo mednarodni donatorji;

(g)    aktivna in pasivna korupcija v zasebnem in javnem sektorju;

(h)    ponarejanje listin in predložitev lažnih izjav;

(i)    kibernetska kriminaliteta.

2.    Pogodbenici krepita dvostransko, regionalno in mednarodno sodelovanje med organi kazenskega pregona, vključno z usposabljanjem in izmenjavo izkušenj. Pogodbenici učinkovito izvajata zadevne mednarodne standarde, zlasti tiste iz Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ki jo je Generalna skupščina OZN sprejela 8. januarja 2001 z resolucijo A/RES/55/25, in protokolov k navedeni konvenciji.

3.    Pogodbenici sodelujeta pri preprečevanju korupcije in boju proti njej v skladu z zadevnimi mednarodnimi standardi, zlasti tistimi iz Konvencije Združenih narodov proti korupciji, ki jo je Generalna skupščina OZN sprejela 31. oktobra 2003 z resolucijo A/RES/58/4, ter priporočili, ki izhajajo iz ocen na podlagi te konvencije.

ČLEN 19

Boj proti terorizmu

1.    Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen boja proti terorizmu in preprečevanja terorizma ter soglašata glede sodelovanja na dvostranski, regionalni in mednarodni ravni, da bi preprečevali terorizem v vseh njegovih oblikah in pojavih ter se borili proti njemu.

2.    Pogodbenici soglašata, da je boj proti terorizmu nujno treba izvajati s popolnim spoštovanjem vladavine prava in v celoti usklajeno z mednarodnim pravom, vključno z mednarodnim pravom o človekovih pravicah, mednarodnim pravom o beguncih in mednarodnim humanitarnim pravom, načeli Ustanovne listine Združenih narodov in vsemi zadevnimi mednarodnimi instrumenti, povezanimi z bojem proti terorizmu.

3.    Pogodbenici poudarjata pomen splošne ratifikacije in izvajanja vseh konvencij in protokolov ZN, povezanih z bojem proti terorizmu. Pogodbenici se strinjata, da bosta spodbujali dialog o osnutku Splošne konvencije o mednarodnem terorizmu ter sodelovali pri izvajanju Globalne strategije Združenih narodov za boj proti terorizmu, ki jo je Generalna skupščina OZN sprejela 8. septembra 2006 z resolucijo A/RES/60/288, ter vseh zadevnih resolucij Varnostnega sveta ZN.

4.    Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen pristopa v smislu preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pravosodnega pristopa k boju proti terorizmu ter se dogovorita za sodelovanje pri preprečevanju in zatiranju terorizma, zlasti:

(a)    z izmenjavo informacij o terorističnih skupinah in posameznikih ter njihovih podpornih mrežah, v skladu z mednarodno in nacionalno zakonodajo, zlasti glede varstva podatkov in zasebnosti;

(b)    z izmenjavo izkušenj glede sredstev in metod ter z njimi povezanih tehničnih vidikov ter glede usposabljanja na področju preprečevanja in zatiranja terorizma, v skladu s pravom, ki se uporablja;

(c)    z izmenjavo stališč o radikalizaciji in novačenju ter načinih za preprečevanje radikalizacije ter spodbujanje deradikalizacije in rehabilitacije;

(d)    z izmenjavo stališč in izkušenj v zvezi s čezmejnim gibanjem in potovanji terorističnih osumljencev pa tudi v zvezi s terorističnimi grožnjami;

(e)    z izmenjavo najboljših praks glede zaščite človekovih pravic v boju proti terorizmu, zlasti v zvezi s kazenskimi postopki;

(f)    z zagotovitvijo, da se teroristična dejanja opredelijo kot kazniva, in sprejetjem ukrepov za boj proti financiranju terorizma;

(g)    s sprejetjem ukrepov proti grožnjam, ki jih predstavljajo kemični, biološki, radiacijski in jedrski terorizem, in z uvedbo nujnih ukrepov za preprečevanje nakupa in prevoza kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih materialov ter uporabe teh materialov za teroristične namene ter za preprečevanje nezakonitih dejanj, ki bi ogrozila kemične, biološke in jedrske zmogljivosti ter radiološke elemente z visokim tveganjem.

5.    Sodelovanje temelji na ustreznih razpoložljivih ocenah in se izvaja s posvetovanji med pogodbenicama.

ČLEN 20

Pravosodno in pravno sodelovanje

1.    Pogodbenici krepita obstoječe sodelovanje na področju medsebojne pravne pomoči in izročitve na podlagi zadevnih mednarodnih sporazumov. Pogodbenici utrjujeta obstoječe mehanizme in, če je primerno, proučita možnosti za razvoj novih mehanizmov za olajšanje mednarodnega sodelovanja na tem področju. Če je primerno, tako sodelovanje vključuje pristop k zadevnim mednarodnim instrumentom in njihovo izvajanje ter tesnejše sodelovanje z Eurojustom.

2.    Pogodbenici razvijata pravosodno in pravno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah, predvsem glede pogajanj, ratifikacije in izvajanja večstranskih konvencij o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah, vključno s konvencijami Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu.

ČLEN 21

Konzularna zaščita

Diplomatski in konzularni organi katere koli zastopane države članice Evropske unije zagotavljajo zaščito kateremu koli državljanu države članice Evropske unije, ki nima stalnega predstavništva v Kirgiški republiki, ki bi lahko učinkovito zagotovilo konzularno zaščito, v konkretnem primeru pod enakimi pogoji kot državljanom zadevne države članice.

Da bi se vzpostavil usklajen postopek, ki bi državljanom Kirgiške republike omogočil konzularno zaščito v državah članicah Evropske unije, v katerih Kirgiška republika nima stalnega predstavništva, ki bi lahko učinkovito zagotovilo konzularno zaščito v konkretnem primeru, se odpravi zahteva, da morajo konzularna predstavništva Kirgiške republike, ustanovljena v državi članici Evropske unije, predložiti uradno obvestilo v skladu s členom 7 Dunajske konvencije o konzularnih odnosih, sprejete 24. aprila 1963.

Naslov IV

TRGOVINA IN Z NJO POVEZANE ZADEVE

POGLAVJE 1

HORIZONTALNE DOLOČBE

ČLEN 22

Cilji

Cilji tega naslova so:

(a)    razširjanje, diverzifikacija in olajševanje trgovine med pogodbenicama, zlasti na podlagi določb o olajševanju carine in trgovine, tehničnih ovirah za trgovino ter sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, pri čemer se ohrani pravica obeh pogodbenic do priprave zakonodaje, da se dosežejo cilji javne politike;

(b)    olajševanje trgovine s storitvami in naložb med pogodbenicama, tudi na podlagi brezplačnega prenosa tekočih plačil in pretoka kapitala;

(c)    učinkovito in vzajemno odpiranje trgov za javna naročila pogodbenic;

(d)    spodbujanje inovacij in ustvarjalnosti z zagotavljanjem ustreznega in učinkovitega varstva vseh pravic intelektualne lastnine;

(e)    spodbujanje pogojev, ki olajšujejo neizkrivljanje konkurence pri gospodarskih dejavnostih pogodbenic, zlasti v zvezi s trgovino in naložbami med njima;

(f)    razvoj mednarodne trgovine na način, ki prispeva k trajnostnemu razvoju v okviru gospodarskih, socialnih in okoljskih razsežnosti;

(g)    vzpostavitev učinkovitega, pravičnega in predvidljivega mehanizma reševanja konfliktov za reševanje konfliktov v zvezi z razlaganjem in uporabo tega naslova.

ČLEN 23

Opredelitev pojmov

V tem naslovu:

(a)    „Sporazum o kmetijstvu“ pomeni Sporazum o kmetijstvu iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(b)    „Sporazum o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj“ pomeni Sporazum o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(c)    „protidampinški sporazum“ pomeni Sporazum o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini iz leta 1994 (GATT 1994) iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(d)    „dnevi“ pomenijo koledarske dneve, vključno z vikendi in prazniki;

(e)    „Pogodba o energetski listini“ pomeni Pogodbo o energetski listini, sklenjeno v Lizboni 17. decembra 1994;

(f)    „obstoječ“ pomeni veljaven na datum začetka veljavnosti tega sporazuma;

(g)    „GATT 1994“ pomeni Splošni sporazum o carinah in trgovini iz leta 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(h)    „GATS“ pomeni Splošni sporazum o trgovini s storitvami iz Priloge 1B k Sporazumu o STO;

(i)    „ukrep“ pomeni kakršen koli ukrep pogodbenice v obliki zakona, predpisa, pravila, postopka, sklepa, upravnega ukrepa ali v katerih koli drugih oblikah 2 ;

(j)    „ukrepi pogodbenice“ pomenijo kakršen koli ukrep, ki ga sprejmejo ali ohranjajo 3 :

(i)    centralne, regionalne ali lokalne vlade in organi ter

(ii)    nevladna telesa pri izvajanju pooblastil, ki jim jih podelijo centralne, regionalne ali lokalne vlade ali organi;

(k)    „oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo;

(l)    „revidirana Kjotska konvencija“ pomeni Mednarodno konvencijo o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov, sprejeto 18. maja 1973 v Kjotu, kakor je bila spremenjena;

(m)    „Sporazum o zaščitnih ukrepih“ pomeni Sporazum o zaščitnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(n)    „Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih“ pomeni Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(o)    „Sporazum o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih“ pomeni Sporazum o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(p)    „Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini“ pomeni Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(q)    „tretja država“ pomeni državo ali ozemlje zunaj geografskega področja uporabe tega sporazuma;

(r)    „Sporazum o olajševanju trgovine“ pomeni Sporazum o olajševanju trgovine iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(s)    „Sporazum TRIPS“ pomeni Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine iz Priloge 1C k Sporazumu o STO;

(t)    „Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb“ pomeni Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb, sklenjeno 23. maja 1969 na Dunaju;

(u)    „izjava Svetovne carinske organizacije iz Aruše“ pomeni izjavo Sveta za carinsko sodelovanje o integriteti carine, sprejeto 7. julija 1993 v Aruši v Tanzaniji;

(v)    „STO“ pomeni Svetovno trgovinsko organizacijo;

(w)    „Sporazum o STO“ je Marakeški sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, sprejet 15. aprila 1994.

ČLEN 24

Razmerje do drugih mednarodnih sporazumov

1.    Pogodbenici potrjujeta svoje medsebojne pravice in obveznosti iz Sporazuma o STO in drugih sporazumov, katerih pogodbenici sta.

2.    Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga kot zahteva, da bi morala pogodbenica delovati na način, ki bi bil v neskladju z njenimi obveznostmi iz Sporazuma o STO.

ČLEN 25

Sklici na zakone in predpise ter druge sporazume

1.    Vsak sklic v okviru tega naslova na zakone in predpise, bodisi na splošno bodisi na specifični statut, uredbo ali direktivo, se razlaga kot sklic na zakone in predpise, kakor so bili spremenjeni, razen če je navedeno drugače.

2.    Razen če je navedeno drugače, se vsak sklic ali vključitev na podlagi sklica v okviru tega naslova na druge sporazume ali pravne instrumente v celoti ali na njihov del razlaga, kot da vključuje:

(a)    povezane priloge, protokole, sprotne opombe, pojasnjevalne in razlagalne opombe ter

(b)    sporazume, ki sta jih sklenili pogodbenici in ki nasledijo druge sporazume, ali spremembe, ki so za pogodbenici zavezujoče, razen če sklic potrjuje obstoječe pravice.

ČLEN 26

Pravica do ukrepanja v skladu z notranjim pravom

Pogodbenica ne zagotavlja pravice do ukrepanja v skladu s svojim pravom proti drugi pogodbenici zato, ker ukrep druge pogodbenice ni skladen s tem sporazumom.

ČLEN 27

Specifične naloge Sveta za sodelovanje, ki deluje v svoji trgovinski sestavi

1.    Kadar Svet za sodelovanje opravlja katero koli nalogo, ki mu je bila dodeljena v zvezi s tem naslovom, ga sestavljajo predstavniki pogodbenic, odgovorni za zadeve, povezane s trgovino, v skladu z zadevnima pravnima okviroma pogodbenic, ali njihovi namestniki.

2.    Svet za sodelovanje, ki deluje v svoji trgovinski sestavi:

(a)    je na podlagi vzajemnega soglasja ob ustreznem upoštevanju zaključka ustreznih notranjih postopkov pogodbenic, kot so določeni v njunih zakonodajah, pristojen za sprejemanje sklepov za posodobitev ali spremembo:

(i)    Priloge 2;

(ii)    prilog 8-A, 8-B in 8-C;

(iii)    Priloge 9;

(iv)    prilog 14-A in 14-B;

(v)    Protokola I.

Te posodobitve in spremembe se potrdijo in začnejo veljati na podlagi izmenjave diplomatskih not med pogodbenicama, razen če se pogodbenici dogovorita drugače;

(b)    lahko sprejme sklepe za izdajo razlage določb tega naslova;

(c)    lahko sprejme sklepe za ustanovitev dodatnih odborov poleg tistih, ustanovljenih v okviru tega naslova, ki jih sestavljajo predstavniki pogodbenic, in jim dodeli odgovornosti v okviru svoje pristojnosti, poleg tega lahko tudi spremeni naloge, ki so dodeljene pododborom, ki jih ustanovi, ali jih razpusti.

3.    Svet za sodelovanje, ki deluje v svoji trgovinski sestavi, sprejme sklepe in pripravi ustrezna priporočila po zaključku ustreznih notranjih postopkov pogodbenic, kot so določeni v njunih zakonodajah.

4.    Kadar se Svet za sodelovanje ne more sestati, se lahko sklepi iz odstavka 2 sprejmejo na podlagi pisnega postopka.

ČLEN 28

Specifične naloge Odbora za sodelovanje, ki deluje v svoji trgovinski sestavi

1.    Kadar Odbor za sodelovanje opravlja katero koli nalogo, ki mu je bila dodeljena v okviru tega naslova, ga sestavljajo predstavniki pogodbenic, odgovorni za zadeve, povezane s trgovino, ali njihovi namestniki.

2.    Odbor za sodelovanje, ki deluje v svoji trgovinski sestavi, ima zlasti naslednje naloge:

(a)    pomaga Svetu za sodelovanje pri opravljanju njegovih nalog, zlasti glede zadev, povezanih s trgovino;

(b)    odgovoren je za ustrezno izvajanje in uporabo tega naslova; v zvezi s tem in brez poseganja v pravice, navedene v poglavju 14, lahko katera koli pogodbenica predloži Odboru za sodelovanje v obravnavo katero koli vprašanje v zvezi z uporabo ali razlago tega naslova;

(c)    nadzoruje nadaljnjo podrobno razčlenitev tega naslova, če je potrebna, in vrednoti rezultate, dosežene z njegovo uporabo;

(d)    išče ustrezne načine za preprečevanje in reševanje težav, ki bi se lahko pojavile na področjih, zajetih s tem naslovom, ter

(e)    nadzira delo vseh pododborov, vzpostavljenih v okviru tega naslova.

3.    Pri opravljanju svojih nalog v skladu z odstavkom 2 tega člena lahko Odbor za sodelovanje predloži predloge o nujnosti sprejetja sklepov o posodobitvah in spremembah v skladu s členom 27(2), točka (a), ali sklepov o izdaji razlag v skladu s členom 27(2), točka (b), kadar se Svet za sodelovanje ne more sestati.

4.    Odbor za sodelovanje, ki deluje v svoji trgovinski sestavi, sprejme sklepe in pripravi ustrezna priporočila po zaključku ustreznih notranjih postopkov pogodbenic, kot so navedeni v njunih zakonodajah.

ČLEN 29

Koordinatorji

1.    Evropska unija in Kirgiška republika v 60 dneh od začetka veljavnosti tega sporazuma imenujeta koordinatorja za ta naslov in si sporočita kontaktne podatke.

2.    Koordinatorji v skladu s tem poglavjem skupaj pripravijo dnevni red in opravijo vse druge potrebne priprave za srečanja Sveta za sodelovanje in Odbora za sodelovanje ter po potrebi spremljajo izvajanje sklepov teh organov.

ČLEN 30

Pododbori

1.    Pododbore sestavljajo predstavniki Evropske unije na eni strani in predstavniki Kirgiške republike na drugi strani.

2.    Pododbori se sestanejo v enem letu od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma, zatem pa enkrat na leto ali na zahtevo katere koli pogodbenice ali Odbora za sodelovanje na ustrezni ravni. Srečanja potekajo izmenično v Bruslju ali Biškeku. Srečanja lahko potekajo tudi prek kakršnih koli tehnoloških sredstev, ki jih imata pogodbenici.

3.    Pododborom sopredsedujejo predstavniki pogodbenic.

POGLAVJE 2

BLAGOVNA MENJAVA

ČLEN 31

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za blagovno menjavo med pogodbenicama, razen če je v tem sporazumu navedeno drugače.

ČLEN 32

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

(a)    „transakcija v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov“ pomeni postopek pridobivanja konzularnega računa ali konzularnega vizuma za trgovske račune, potrdila o poreklu, manifestov, izvozne deklaracije odpremnika ali druge carinske dokumentacije, povezane z uvozom blaga, od konzula pogodbenice uvoznice na ozemlju pogodbenice izvoznice, ali na ozemlju tretje osebe;

(b)    „carina“ pomeni kakršno koli dajatev ali takso, ki se uvede na uvoz blaga ali v zvezi z njim, in ne vključuje:

(i)    takse, enakovredne notranjim davkom, naloženim v skladu s členom 34;

(ii)    protidampinške dajatve, posebnega zaščitnega ukrepa, izravnalne ali zaščitne dajatve, ki se uporablja v skladu z GATT 1994, protidampinškim sporazumom, Sporazumom o kmetijstvu, Sporazumom o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter Sporazumom o zaščitnih ukrepih, kot je ustrezno;

(iii)    pristojbine ali druge takse, ki se naloži za uvoz blaga ali v zvezi z njim ter je omejena na znesek približnih stroškov opravljenih storitev;

(c)    „postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj“ pomeni upravni postopek, pri katerem je treba pri pristojnem(-ih) upravnem(-ih) organu(-ih) kot pogoj za izvoz z ozemlja pogodbenice izvoznice vložiti zahtevek ali drugo dokumentacijo (razen tistih, ki se na splošno zahtevajo za namene carinjenja);

(d)    „blago pogodbenice“ pomeni domače blago v skladu z GATT 1994;

(e)    „harmonizirani sistem“ pomeni harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga, vključno z vsemi pravnimi pojasnili in spremembami, ki ga je pripravila Svetovna carinska organizacija (HS);

(f)    „postopek za izdajanje uvoznih dovoljenj“ pomeni upravni postopek, pri katerem je treba pri pristojnem(-ih) upravnem(-ih) organu(-ih) kot pogoj za uvoz na ozemlje pogodbenice uvoznice vložiti zahtevek ali drugo dokumentacijo (razen tistih, ki se na splošno zahtevajo za namene carinjenja);

(g)    „predelano blago“ pomeni blago, ki je uvrščeno v tarifne številke HS 84, 85, 87 in 90 ali razdelek 9402 in ki:

(i)    je v celoti ali delno sestavljeno iz delov, pridobljenih iz blaga, ki je bilo predhodno uporabljeno;

(ii)    ima podobne zmogljivosti in delovne pogoje kot enakovredno novo blago in

(iii)    ima isto garancijo kot enakovredno novo blago.

ČLEN 33

Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi

1.    Vsaka pogodbenica obravnava blago druge pogodbenice po načelu največjih ugodnosti v skladu s členom I GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami, ki je smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.

2.    Odstavek 1 se ne uporablja za preferencialno obravnavo, ki jo katera koli pogodbenica odobri za blago iz tretje države v skladu s sporazumom o STO.

ČLEN 34

Nacionalna obravnava

Vsaka pogodbenica prizna nacionalno obravnavo za blago druge pogodbenice v skladu s členom III GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami. V ta namen je člen III GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami, smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.

ČLEN 35

Uvozne in izvozne omejitve

Nobena pogodbenica ne sprejme ali ohrani nobene prepovedi ali omejitve, razen carin, davkov ali drugih taks, ki se uveljavijo bodisi s kvotami, uvoznimi ali izvoznimi dovoljenji bodisi z drugimi ukrepi, za uvoz katerega koli blaga druge pogodbenice ali za izvoz ali prodajo za izvoz katerega koli blaga, namenjenega na ozemlje druge pogodbenice, razen v skladu s členom XI GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami. V ta namen je člen XI GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami, smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.

ČLEN 36

Izvozne dajatve, davki ali druge takse

1.    Nobena pogodbenica ne uvede ali ohrani nobene dajatve, davka ali druge takse, ki se naloži za izvoz blaga v drugo pogodbenico ali v zvezi z njim, ali katerega koli drugega ukrepa z enakim učinkom, razen za blago v skladu s seznamom iz Priloge 2. Ta določba se ne uporablja za blago v tranzitu čez ozemlje pogodbenice v smislu člena V GATT 1994 ali za blago, ki je bilo v skladu z mednarodnim sporazumom med Kirgiško republiko in tretjo osebo uvoženo v Kirgiško republiko brez uvedbe izvoznih dajatev, ki bi jih zadevna tretja oseba lahko uvedla za uvoz v Evropsko unijo v skladu s seznamom koncesij zadevne tretje osebe, priloženim GATT 1994, ali katerimi koli dvostranskimi zavezami z Evropsko unijo, kadar je to ustrezno.

2.    Nič v tem členu pogodbenici ne preprečuje, da bi za izvoz blaga v drugo pogodbenico uvedla pristojbino ali takso, ki je dovoljena v skladu s členom 38.

ČLEN 37

Nadzor izvoza blaga z dvojno rabo

Pogodbenici si izmenjujeta informacije in dobre prakse glede nadzora izvoza blaga z dvojno rabo, z namenom spodbujanja približevanja nadzora izvoza Evropske unije in Kirgiške republike.

ČLEN 38

Pristojbine in formalnosti

1.    Člen VIII GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami, vsemi izjemami in izvzetji iz obveznosti ter opustitvami obveznosti, je v skladu s členom VIII GATT 1994, ki se uporablja v okviru Sporazuma o STO, smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.

2.    Vsaka pogodbenica nemudoma objavi vse pristojbine in takse, ki jih nalaga v zvezi z uvozom ali izvozom, tako da vladam, trgovcem in drugim zainteresiranim stranem omogoči, da se z njimi seznanijo.

3.    Vsaka pogodbenica redno pregleduje pristojbine in dajatve, ki jih nalaga, da bi zmanjšala njihovo število in raznolikost, kadar je to mogoče.

4.    Nobena pogodbenica ne zahteva transakcij v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov, vključno s plačili povezanih pristojbin in taks, v zvezi z uvozom katerega koli blaga druge pogodbenice.

ČLEN 39

Predelano blago

1.    Pogodbenica si prizadeva, da predelano blago druge pogodbenice ne bi obravnavala manj ugodno, kot obravnava enakovredno novo blago.

2.    Če pogodbenica sprejme ali ohrani uvozne in izvozne prepovedi ali omejitve za rabljeno blago, si prizadeva, da teh ukrepov ne uporablja za predelano blago.

3.    Vsaka pogodbenica lahko zahteva, da se predelano blago opredeli kot tako za distribucijo ali prodajo na njenem ozemlju in da izpolnjuje vse veljavne tehnične zahteve, ki veljajo za enakovredno novo blago.

ČLEN 40

Začasni uvoz blaga

Pogodbenica drugi pogodbenici v primerih in v skladu s postopki, ki jih določa katera koli mednarodna konvencija o začasnem uvozu blaga, ki je zanjo zavezujoča, odobri oprostitev uvoznih dajatev in carin za začasno uvoženo blago. Ta izjema se uporablja v skladu z zakonodajo vsake pogodbenice.

ČLEN 41

Tranzit

Člen V GATT 1994 je vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del. Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe za olajšanje tranzita energetskega blaga v skladu z načelom prostega tranzita ter členom 7(1) in (3) Pogodbe o energetski listini.

ČLEN 42

Uvozni in izvozni monopol

Nobena pogodbenica ne določi ali ohranja določenega uvoznega ali izvoznega monopola. Za namene tega člena pomeni uvozni ali izvozni monopol izključno pravico ali pooblastilo, ki ga pogodbenica podeli subjektu za uvoz blaga iz druge pogodbenice ali izvoz blaga v drugo pogodbenico 4 .

ČLEN 43

Označevanje porekla

1.    Kadar Kirgiška republika zahteva označbo porekla na blagu, uvoženem iz Evropske unije, sprejme označbo „Made in EU“ ali enakovredno označbo porekla v jeziku v skladu s svojimi zahtevami glede označevanja porekla pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, ki se uporabljajo za označbe porekla držav članic Evropske unije.

2.    Kirgiška republika za namene označbe porekla „Made in EU“ obravnava Evropsko unijo kot enotno ozemlje.

ČLEN 44

Postopki za izdajanje uvoznih dovoljenj

Vsaka pogodbenica sprejme in upravlja vse postopke za izdajanje uvoznih dovoljenj v skladu s členi 1, 2 in 3 Sporazuma o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj. V ta namen so členi 1, 2 in 3 Sporazuma o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj smiselno vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.

ČLEN 45

Postopki za izdajanje izvoznih dovoljenj 5

1.    Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi pristojnostmi 6 zagotovi preglednost postopkov za izdajanje izvoznih dovoljenj ter vsak nov postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj ali vsako spremembo obstoječega postopka za izdajanje izvoznih dovoljenj objavi tako, da vladam, trgovcem in drugim zainteresiranim stranem omogoči, da se z njimi seznanijo. Kadar koli je to izvedljivo, se taka objava zagotovi najpozneje 30 dni pred začetkom veljave vsakega novega postopka za izdajanje izvoznih dovoljenj ali vsake spremembe obstoječega postopka za izdajanje izvoznih dovoljenj, v vsakem primeru pa najpozneje na datum, na katerega začne tak postopek ali sprememba veljati.

2.    Objava postopkov za izdajanje izvoznih dovoljenj vključuje naslednje informacije:

(a)    besedila postopkov za izdajanje izvoznih dovoljenj ali kakršnih koli sprememb teh postopkov;

(b)    blago, za katero velja vsak postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj;

(c)    za vsak postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj: opis postopka za vložitev zahtevka za izvozno dovoljenje in vsa merila, ki jih mora izpolnjevati vložnik, da lahko vloži zahtevek za izvozno dovoljenje, kot so posedovanje dovoljenja za opravljanje dejavnosti, vzpostavitev ali vzdrževanje naložbe ali delovanje prek določene pravne oblike na ozemlju pogodbenice;

(d)    kontaktno(-e) točko(-e), na kateri(-h) lahko zainteresirane osebe dobijo dodatne informacije o pogojih za pridobitev izvoznega dovoljenja;

(e)    upravni organ ali organe, ki se jim predloži zahtevek ali druga ustrezna dokumentacija;

(f)    opis vsakega ukrepa ali ukrepov, izvajanju katerega(-ih) je namenjen postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj;

(g)    obdobje, v katerem bo veljal posamezni postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj, razen če bo postopek ostal v veljavi, dokler se ne ukine ali spremeni z novo objavo;

(h)    če namerava pogodbenica postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj uporabiti za upravljanje izvozne kvote, celotno količino in po potrebi vrednost kvote ter začetne in zaključne datume kvote, ter

(i)    vsa izvzetja in izjeme iz zahteve za pridobitev izvoznega dovoljenja, kako zahtevati ali uveljavljati ta izvzetja in izjeme ter merila za njihovo odobritev.

3.    Vsaka pogodbenica v 45 dneh po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma uradno obvesti drugo pogodbenico o svojih obstoječih postopkih za izdajanje izvoznih dovoljenj. Pogodbenica, ki sprejme nov postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj ali spremeni kateri koli obstoječi postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj, drugo pogodbenico obvesti o postopku ali spremembi v 60 dneh od objave. Uradno obvestilo vključuje sklic na vire, kjer so objavljene informacije, zahtevane v skladu z odstavkom 2, in po potrebi vključuje naslov zadevnih uradnih spletišč.

ČLEN 46

Trgovinska sredstva

Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz:

(a)    člena XIX GATT 1994;

(b)    Sporazuma o zaščitnih ukrepih;

(c)    člena 5 Sporazuma o kmetijstvu;

(d)    člena VI GATT 1994;

(e)    protidampinškega sporazuma in

(f)    Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih.

ČLEN 47

Preglednost instrumentov trgovinske zaščite

1.    Pogodbenici se strinjata, da bi bilo treba instrumente trgovinske zaščite (protidampinške, protisubvencijske in globalne zaščitne ukrepe) uporabljati v popolni skladnosti z zadevnimi zahtevami STO ter na podlagi pravičnega in preglednega sistema.

2.    Brez poseganja v člen 6.5 protidampinškega sporazuma in člen 12.4 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter pred dokončno določitvijo protidampinških ali izravnalnih ukrepov pogodbenici zagotovita razkritje vseh bistvenih dejstev v obravnavi, ki predstavljajo podlago za odločitev, da se uporabijo ukrepi. Razkritja zainteresiranim stranem zagotavljajo dovolj časa za predložitev pripomb.

3.    Vsaka zainteresirana stran ima priložnost, da med protidampinško in protisubvencijsko preiskavo izrazi svoja stališča, če to po nepotrebnem ne zadržuje izvedbe preiskav.

4.    Za ta člen se ne uporablja poglavje 14 tega naslova.

POGLAVJE 3

CARINE

ČLEN 48

Carinsko sodelovanje

1.    Pogodbenici krepita sodelovanje na področju carin, da se zagotovi pregledno trgovinsko okolje, olajša trgovina, okrepi varnost dobavne verige, spodbuja varstvo potrošnikov, prepreči tok blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine, ter okrepi boj proti tihotapljenju in goljufijam.

2.    Da bi uresničili cilje iz odstavka 1 in v mejah razpoložljivih virov pogodbenici med drugim sodelujeta pri:

(a)    izboljšanju carinske zakonodaje ter usklajevanju in poenostavitvi carinskih postopkov v skladu z mednarodnimi konvencijami in standardi, ki se uporabljajo na področju carine in olajševanja trgovine, vključno s tistimi, ki sta jih oblikovali Svetovna trgovinska organizacija (vključno s Sporazumom o olajševanju trgovine) in Svetovna carinska organizacija (zlasti revidirana Kjotska konvencija), ter ob upoštevanju instrumentov in dobrih praks, ki jih je razvila Evropska unija, vključno s carinskimi smernicami;

(b)    vzpostavitvi sodobnih carinskih sistemov, vključno s sodobnimi tehnologijami za carinjenje, določbami za pooblaščene gospodarske subjekte, avtomatizirano analizo tveganja in kontrolami, poenostavljenimi postopki za sprostitev blaga, revizijo po carinjenju, preglednim carinskim vrednotenjem ter določbami za partnerstva med carino in podjetji;

(c)    zagotavljanju olajševanja ter učinkovitega nadzora pretovarjanja in tranzita prek svojih ozemelj, zagotavljanju sodelovanja in usklajevanja med vsemi zadevnimi organi in agencijami na njunih ozemljih, da se olajša tranzitni promet, ter iskanju možnosti za združljivost zadevnih tranzitnih carinskih sistemov, kadar je to ustrezno in primerno;

(d)    spodbujanju najvišjih standardov poklicne etike, zlasti na meji, z izvajanjem ukrepov, ki izražajo načela iz izjave Svetovne carinske organizacije iz Aruše;

(e)    izmenjavi dobrih praks in zagotavljanju tehnične podpore za načrtovanje in zagotavljanje najvišjih standardov poklicne etike;

(f)    izmenjavi, če je to ustrezno, zadevnih informacij in podatkov ob spoštovanju pravil vsake pogodbenice o zaupnosti občutljivih podatkov in o varstvu osebnih podatkov;

(g)    če je to primerno in ustrezno, usklajenih carinskih ukrepih med njunimi carinskimi organi.

ČLEN 49

Medsebojna upravna pomoč

Brez poseganja v druge oblike sodelovanja, ki so predvidene v tem sporazumu, zlasti v členu 48, pogodbenici druga drugi zagotovita medsebojno upravno pomoč v carinskih zadevah v skladu s Protokolom I.

ČLEN 50

Carinsko vrednotenje

1.    Členi 1 do 17 Sporazuma o izvajanju člena VII GATT 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu o STO urejajo carinsko vrednotenje blaga, ki se uporablja v trgovini med pogodbenicama. Te določbe so smiselno vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del.

2.    Pogodbenici sodelujeta z namenom, da bi dosegli skupni pristop k vprašanjem v zvezi s carinskim vrednotenjem.

POGLAVJE 4

TEHNIČNE OVIRE V TRGOVINI

ČLEN 51

Cilj

Cilj tega poglavja je olajšati trgovino z blagom med pogodbenicama s preprečevanjem, prepoznavanjem in odpravljanjem nepotrebnih tehničnih ovir v trgovini.

Člen 52

Področje uporabe

1.    To poglavje se uporablja za pripravo, sprejetje in uporabo vseh standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti, kot so opredeljeni v Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini, ki lahko vplivajo na blagovno menjavo med pogodbenicama.

2.    Ne glede na odstavek 1 se to poglavje ne uporablja za:

(a)    specifikacije nabav, ki jih vladni organi pripravijo za potrebe lastne proizvodnje ali porabe, ali

(b)    sanitarne in fitosanitarne ukrepe, kot so opredeljeni v Prilogi A k Sporazumu o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, ki so zajeti v poglavju 5 tega sporazuma.

Člen 53

Razmerje do Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini

Pogodbenici potrjujeta svoje obstoječe medsebojne pravice in obveznosti iz Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, ki je smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.

Člen 54

Tehnični predpisi

1.    Vsaka pogodbenica v skladu s pravili in postopki, ki se uporabljajo zanjo, izvede regulativno oceno učinka načrtovanih tehničnih predpisov ob upoštevanju razpoložljivih regulativnih in neregulativnih alternativ za predlagan tehnični predpis, s katerimi bi se lahko dosegli zakoniti cilji pogodbenice v skladu s členom 2.2 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini.

2.    Vsaka pogodbenica uporabi mednarodne standarde kot podlago za svoje tehnične predpise, razen kadar dokaže, da bi bili taki mednarodni standardi neučinkoviti ali neustrezni za dosego zasledovanih zakonitih ciljev.

3.    Če pogodbenica ne uporabi mednarodnih standardov kot podlage za svoje tehnične predpise, na zahtevo druge pogodbenice sprejme ukrepe za zagotovitev, da se opredeli kakršno koli bistveno odstopanje od ustreznega mednarodnega standarda, in pojasni razloge, zakaj so se taki standardi šteli za neprimerne ali neučinkovite za zastavljeni cilj.

4.    Vsaka pogodbenica pregleda svoje tehnične predpise, da bi povečala njihovo približevanje ustreznim mednarodnim standardom, pri čemer med drugim upošteva vsak nov razvoj ustreznih mednarodnih standardov ali morebitno spremembo okoliščin, ki so povzročile odstopanja od katerega koli ustreznega mednarodnega standarda.

5.    Pri pripravi pomembnih tehničnih predpisov, ki bi lahko znatno vplivali na trgovino, vsaka pogodbenica sprejme ukrepe, da bi v skladu s svojimi zadevnimi pravili in postopki zagotovila razpoložljivost postopkov, ki osebam omogočajo, da zagotovijo prispevek v okviru javne razprave, razen ob nenadnih težavah ali tveganju za nastanek nenadnih težav v zvezi z varnostjo, zdravjem, varstvom okolja ali nacionalno varnostjo, ter objavo rezultatov takih razprav.

Člen 55

Standardi

1.    Zaradi uskladitve standardov v čim večjem obsegu vsaka pogodbenica organe za standardizacijo, ustanovljene na njenem ozemlju, in regionalne organe za standardizacijo, katerih članica je oziroma so pogodbenica ali njeni organi za standardizacijo, spodbuja, da:

(a)    sodelujejo v mejah razpoložljivih virov pri pripravljanju mednarodnih standardov s strani ustreznih mednarodnih organov za standardizacijo;

(b)    uporabijo ustrezne mednarodne standarde kot podlago za standarde, ki jih razvijajo, razen če so taki mednarodni standardi neučinkoviti ali neprimerni, med drugim zaradi neučinkovite stopnje zaščite ali bistvenih podnebnih ali geografskih dejavnikov ali bistvenih tehnoloških težav;

(c)    preprečujejo podvajanje ali prekrivanje z delom mednarodnih organov za standardizacijo;

(d)    v rednih časovnih presledkih pregledujejo nacionalne in regionalne standarde, ki ne temeljijo na ustreznih mednarodnih standardih, da bi povečali njihovo približevanje takim mednarodnim standardom;

(e)    sodelujejo z ustreznimi organi za standardizacijo druge pogodbenice pri mednarodnih standardizacijskih dejavnostih, to sodelovanje se lahko izvaja v mednarodnih organih za standardizacijo ali na regionalni ravni, ter

(f)    spodbujajo dvostransko sodelovanje z organi za standardizacijo druge pogodbenice.

2.    Pogodbenici bi morali izmenjavati informacije o svojih postopkih standardizacije in obsegu uporabe mednarodnih, regionalnih ali podregionalnih standardov kot podlagi za svoje nacionalne standarde.

3.    Če so zahteve glede standardov v osnutku tehničnega predpisa ali postopku ugotavljanja skladnosti določene kot obvezne, je treba izpolniti obveznosti glede preglednosti iz člena 58 tega sporazuma in člena 2 ali 5 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini.

4.    Mednarodni standardi, ki so jih sprejele Mednarodna organizacija za standardizacijo, Mednarodna elektrotehniška komisija, Mednarodna telekomunikacijska zveza in Komisija za Codex Alimentarius, ki jo je ustanovila Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, se štejejo za zadevne mednarodne standarde v smislu členov 2 in 5 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini ter Priloge 3 k Sporazumu, pri čemer ni izključena uporaba drugih mednarodnih standardov.

5.    Tudi standard, ki so ga razvile druge mednarodne organizacije, bi se lahko štel za zadevni mednarodni standard v smislu členov 2 in 5 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini ter Priloge 3 k Sporazumu, če ga je razvil:

(a)    organ za standardizacijo, ki si prizadeva doseči soglasje med:

(i)    nacionalnimi delegacijami sodelujočih članic STO, ki predstavljajo vse nacionalne organe za standardizacijo na njihovem ozemlju, ki so sprejeli ali pričakujejo sprejetje standardov za vsebino, na katero se nanaša mednarodna dejavnost standardizacije, ali

(ii)    vladnimi organi sodelujočih članic STO, ter

(b)    je bil razvit v skladu s Sklepom Odbora o načelih za razvoj mednarodnih standardov, smernic in priporočil v zvezi s členoma 2 in 5 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini ter Prilogo 3 k Sporazumu.

Člen 56

Ugotavljanje skladnosti

1.    Za postopke ugotavljanja skladnosti se smiselno uporabljajo določbe iz člena 52 o pripravi, sprejetju in uporabi tehničnih predpisov.

2.    Kadar pogodbenica zahteva ugotavljanje skladnosti kot potrdilo, da je izdelek skladen s tehničnim predpisom, izbere postopke ugotavljanja skladnosti 7 , ki so sorazmerni s povezanimi tveganji, kot so bila opredeljena na podlagi ocene tveganja, vključno z uporabo dobaviteljeve izjave o skladnosti, če je to ustrezno.

3.    Če pogodbenica zahteva ugotavljanje skladnosti s strani tretje osebe kot potrdilo, da je izdelek skladen s tehničnim predpisom, in te naloge ni pridržala za vladni organ, kakor je določeno v odstavku 4, zagotovi:

(a)    prednostno uporabo akreditacije pri izbiri organov za ugotavljanje skladnosti;

(b)    da bo čim bolje izkoristila mednarodne standarde za akreditacijo in ugotavljanje skladnosti ter mednarodne sporazume, v katere so vključeni akreditacijski organi pogodbenic, na primer prek mehanizmov Mednarodnega združenja za akreditacijo laboratorijev (ILAC) in Mednarodnega akreditacijskega foruma (IAF);

(c)    da bo proučila pridružitev ali po potrebi spodbujala svoje organe za ugotavljanje skladnosti k pridružitvi katerim koli delujočim mednarodnim sporazumom ali ureditvam za usklajevanje ali lajšanje sprejemanja rezultatov ugotavljanja skladnosti;

(d)    da lahko gospodarski subjekti izbirajo med organi za ugotavljanje skladnosti, ki so jih organi pogodbenice odobrili za določeni izdelek;

(e)    da so organi za ugotavljanje skladnosti neodvisni od proizvajalcev, uvoznikov in gospodarskih subjektov na splošno ter da ni navzkrižja interesov med akreditacijskimi organi in organi za ugotavljanje skladnosti;

(f)    da lahko organi za ugotavljanje skladnosti uporabijo podizvajalce za izvajanje preskušanj ali inšpekcijskih pregledov v zvezi z ugotavljanjem skladnosti ter

(g)    da na enem spletnem mestu objavi seznam organov, ki jih je imenovala za izvajanje takega ugotavljanja skladnosti, in ustrezne informacije o tem, kaj obsega imenovanje vsakega takega organa.

4.    Nič iz točke (f) odstavka 3 se ne razlaga, kot da pogodbenici prepoveduje, da od podizvajalcev zahteva izpolnjevanje istih zahtev, ki bi jih moral pri izvajanju naročenih preskušanj ali inšpekcijskih pregledov izpolnjevati organ za ugotavljanje skladnosti, ki je oddal naročilo v podizvajanje.

5.    Nič v tem členu pogodbenici ne preprečuje, da bi zahtevala, da ugotavljanje skladnosti v zvezi z določenimi izdelki izvedejo določeni vladni organi. V takih primerih pogodbenica:

(a)    omeji pristojbine za ugotavljanje skladnosti na približne stroške opravljenih storitev in na zahtevo vložnika za ugotavljanje skladnosti pojasni, kako so pristojbine, ki jih naloži za tako ugotavljanje skladnosti, omejene na približne stroške opravljenih storitev, ter

(b)    pristojbine za ugotavljanje skladnosti da na voljo javnosti.

6.    Tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma začneta pogodbenici razpravljati o tem, da bi se dobaviteljeva izjava o skladnosti sprejela kot dokaz o skladnosti z obstoječimi tehničnimi predpisi, zlasti na naslednjih področjih:

(a)    varnostni vidiki električne in elektronske opreme;

(b)    varnostni vidiki strojev;

(c)    elektromagnetna združljivost opreme;

(d)    energijska učinkovitost, vključno z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, ter

(e)    omejevanje uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi.

Člen 57

Sodelovanje na področju tehničnih ovir v trgovini

1.    Pogodbenici okrepita sodelovanje na področju standardov, tehničnih predpisov, meroslovja, nadzora trga, akreditacije in postopkov za ugotavljanje skladnosti z namenom izboljšanja vzajemnega razumevanja njunih sistemov in olajšanja dostopa do njunih trgov. V ta namen si pogodbenici prizadevata opredeliti in razviti ustrezne mehanizme in pobude sodelovanja za posamezne zadeve ali sektorje, vključno z:

(a)    izmenjavo informacij in izkušenj o pripravi in uporabi njunih tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti;

(b)    spodbujanjem sodelovanja med njunimi organi, odgovornimi za meroslovje, standardizacijo, ugotavljanje skladnosti in akreditacijo, ter

(c)    izmenjavo informacij o razvoju v ustreznih regionalnih in multilateralnih forumih v zvezi s standardi, tehničnimi predpisi, postopki za ugotavljanje skladnosti in akreditacijo.

2.    Da bi spodbujali medsebojno trgovino:

(a)    si pogodbenici prizadevata zmanjšati razlike, ki obstajajo med njima na področju tehničnih predpisov, meroslovja, standardizacije, nadzora trga, akreditacije in postopkov za ugotavljanje skladnosti, vključno s spodbujanjem uporabe ustreznih mednarodno dogovorjenih instrumentov;

(b)    pogodbenici v skladu z mednarodnimi pravili spodbujata uporabo akreditacije v podporo presoji tehnične usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti in njihovih dejavnosti ter

(c)    pogodbenici spodbujata sodelovanje in, če je to mogoče, članstvo Kirgiške republike in njenih zadevnih nacionalnih organov v evropskih in mednarodnih organizacijah, katerih dejavnost je povezana s standardi, ugotavljanjem skladnosti, akreditacijo, meroslovjem in z njimi povezanimi nalogami.

Člen 58

Preglednost

1.    Po predložitvi predlaganega tehničnega predpisa ali postopka ugotavljanja skladnosti centralnemu registru obvestil STO pogodbenica da na voljo drugi pogodbenici 60 dni za predložitev pisnih pripomb, razen ob nenadnih težavah ali tveganju za nastanek nenadnih težav v zvezi z varnostjo, zdravjem, varstvom okolja ali nacionalno varnostjo. Pogodbenica obravnava razumno zahtevo za podaljšanje obdobja za predložitev pripomb.

2.    Če pogodbenica od druge pogodbenice prejme pisne pripombe o predlaganem tehničnem predpisu ali postopku ugotavljanja skladnosti, mora:

(a)    na zahtevo druge pogodbenice razpravljati o pisnih pripombah s sodelovanjem njenega pristojnega regulativnega organa v času, ko jih je mogoče upoštevati, ter

(b)    pisno odgovoriti na pripombe najpozneje na datum objave tehničnega predpisa ali postopka za ugotavljanje skladnosti.

3.    Vsaka pogodbenica svoje odgovore na pripombe, ki jih prejme po uradnem obvestilu iz odstavka 1, objavi na spletnem mestu najpozneje na dan objave sprejetega tehničnega predpisa ali postopka ugotavljanja skladnosti.

4.    Vsaka pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice sporoči informacije o ciljih, pravni podlagi in utemeljitvi tehničnega predpisa ali postopka za ugotavljanje skladnosti, ki ga je pogodbenica sprejela ali za katerega predlaga sprejetje.

5.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da so tehnični predpisi in postopki ugotavljanja skladnosti, ki jih je sprejela, objavljeni na brezplačnem spletišču.

6.    Vsaka pogodbenica zagotovi informacije o sprejetju in začetku veljavnosti tehničnega predpisa in postopka ugotavljanja skladnosti ter sprejetega končnega besedila z dodatkom k prvotnemu obvestilu STO.

7.    Zagotovi se primeren časovni razmik med objavo tehničnih predpisov in njihovim začetkom veljavnosti, da se gospodarskim subjektom druge pogodbenice omogoči, da se prilagodijo. Izraz „primeren časovni razmik“ pomeni najmanj šestmesečno obdobje, razen kadar bi to bil neučinkovit pristop k doseganju zastavljenih zakonitih ciljev.

8.    Pogodbenica v pozitivnem duhu obravnava razumno zahtevo druge pogodbenice, prejeto pred iztekom obdobja za pripombe po predložitvi predlaganega tehničnega predpisa STO, kot je navedeno v odstavku 1, da podaljša obdobje med sprejetjem tehničnega predpisa in začetkom njegove veljavnosti, razen kadar odlog ne bi bil učinkovit za doseganje zastavljenih zakonitih ciljev.

ČLEN 59

Označevanje in etiketiranje

1.    Pogodbenici se strinjata, da lahko tehnični predpis vključuje ali obravnava izključno zahteve za označevanje ali etiketiranje. V takih primerih pogodbenici uporabljata načela iz člena 2.2 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini.

2.    Če pogodbenica zahteva obvezno označevanje ali etiketiranje izdelkov:

(a)    zahteva samo informacije, ki so pomembne za potrošnike ali uporabnike izdelka ali ki kažejo skladnost izdelka z obveznimi tehničnimi zahtevami;

(b)    ne zahteva predhodne odobritve, registracije ali certificiranja etiket ali oznak izdelkov niti morebitnega izplačila pristojbin kot pogoj, da se dajo na trg izdelki, ki bi bili sicer skladni z njenimi določenimi zahtevami, razen če je to potrebno zaradi tveganja, ki ga izdelki predstavljajo za zdravje ali življenje ljudi, živali ali rastlin, okolje ali nacionalno varnost;

(c)    če zahteva, da gospodarski subjekti uporabljajo enolično identifikacijsko številko, gospodarskim subjektom druge pogodbenice brez nepotrebnega odlašanja in na nediskriminatoren način zagotovi to številko;

(d)    če v nadaljevanju navedeni elementi niso zavajajoči, protislovni ali dvoumni glede informacij, ki jih zahteva pogodbenica uvoznica blaga, ta pogodbenica dovoli:

(i)    informacije v drugih jezikih poleg informacij v jeziku, ki ga zahteva pogodbenica uvoznica blaga,

(ii)    mednarodno sprejete nomenklature, piktograme, simbole ali grafične prikaze in

(iii)    dodatne informacije poleg tistih, ki jih zahteva pogodbenica uvoznica blaga;

(e)    sprejme, da etiketiranje, vključno z dodatnim etiketiranjem ali popravki na etiketah, poteka v carinskih skladiščih ali na drugih določenih območjih, ne v državi porekla, ter

(f)    če je ustrezno, bo proučila možnost, da namesto oznak ali etiket, fizično pritrjenih na izdelek, sprejme začasne ali odstranljive etikete oziroma označevanje ali etiketiranje v spremni dokumentaciji.

ČLEN 60

Posvetovanja

1.    Pogodbenica lahko zahteva posvetovanja z drugo pogodbenico o kateri koli zadevi, ki izhaja iz tega poglavja, z vložitvijo pisnega zahtevka pri koordinatorju druge pogodbenice za poglavje o tehničnih omejitvah v trgovini. Pogodbenici si prizadevata za rešitev vprašanja, ki je zadovoljiva za obe strani, in lahko v ta namen skličeta Odbor za sodelovanje.

2.    Pojasniti je treba, da ta člen ne posega v pravice in obveznosti pogodbenic v okviru poglavja 14.

ČLEN 61

Koordinator poglavja o tehničnih omejitvah v trgovini

1.    Vsaka pogodbenica imenuje koordinatorja poglavja o tehničnih omejitvah v trgovini in drugo pogodbenico obvesti o morebitni spremembi. Koordinatorja poglavja o tehničnih omejitvah v trgovini si skupaj prizadevata olajšati izvajanje tega poglavja in sodelovanje med pogodbenicama v vseh zadevah v zvezi s Sporazumom o tehničnih ovirah v trgovini.

2.    Naloge vsakega koordinatorja poglavja o tehničnih omejitvah v trgovini vključujejo:

(a)    spremljanje izvajanja in upravljanja tega poglavja, vključno z vsakim vprašanjem v zvezi z razvojem, sprejetjem, uporabo ali izvrševanjem standardov, tehničnih predpisov in postopkov ugotavljanja skladnosti;

(b)    komuniciranje s koordinatorjem poglavja o tehničnih omejitvah v trgovini druge pogodbenice v zvezi s pobudami, ki sta jih pogodbenici sprejeli za krepitev sodelovanja pri razvoju in izboljševanju standardov, tehničnih predpisov in postopkov ugotavljanja skladnosti, ter izmenjavo informacij o razvoju v okviru nevladnih, regionalnih in večstranskih forumov v zvezi s standardi, tehničnimi predpisi in postopki ugotavljanja skladnosti.

3.    Koordinatorja poglavja o tehničnih omejitvah v trgovini komunicirata med seboj na podlagi dogovorjene metode, ki je primerna za opravljanje njunih nalog.

POGLAVJE 5

SANITARNE IN FITOSANITARNE ZADEVE

ČLEN 62

Cilj

Cilj tega poglavja je določiti načela, ki se uporabljajo za sanitarne in fitosanitarne ukrepe v trgovini med pogodbenicama, ter za sodelovanje na področjih dobrobiti živali, varstva rastlin in protimikrobne odpornosti. Pogodbenici uporabljata načela iz tega poglavja na način, ki olajšuje trgovino in preprečuje nastajanje neupravičenih omejitev v trgovini med njima, hkrati pa v obeh pogodbenicah ohranja raven varstva življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin.

ČLEN 63

Večstranske obveznosti

Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz Sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih.

ČLEN 64

Načela

1.    Pogodbenici zagotovita, da se sanitarni in fitosanitarni ukrepi oblikujejo in uporabljajo na podlagi načela sorazmernosti, preglednosti, nediskriminacije in znanstvene utemeljenosti ter ob upoštevanju mednarodnih standardov (Mednarodna konvencija o varstvu rastlin, podpisana 6. decembra 1951 v Rimu, Svetovna organizacija za zdravje živali in Komisija za Codex Alimentarius (v nadaljnjem besedilu: Codex Alimentarius).

2.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni sanitarni in fitosanitarni ukrepi ne povzročajo samovoljne ali neutemeljene diskriminacije med njenim ozemljem in ozemljem druge pogodbenice, kadar prevladujejo enaki ali podobni pogoji. Sanitarni in fitosanitarni ukrepi se ne smejo uporabljati tako, da bi prikrito omejevali trgovino med pogodbenicama.

3.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da se sanitarni in fitosanitarni ukrepi in postopki ali kontrole izvajajo ter da se zahteve pristojnega organa druge pogodbenice za predložitev informacij obravnavajo brez nepotrebnega odlašanja in na način, ki ni manj ugoden za uvožene proizvode kot za enake domače proizvode.

ČLEN 65

Uvozne zahteve

1.    V skladu s členom 64 se uvozne zahteve pogodbenice uvoznice uporabljajo za celotno ozemlje pogodbenice izvoznice.

2.    Uvozne zahteve, določene v potrdilih, ki se morda zahtevajo za trgovino z živili in kmetijskimi proizvodi med pogodbenicama, temeljijo na načelih Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, Svetovne organizacije za zdravje živali in Codexa Alimentarius ter njihovih ustreznih standardih, razen če uvozne zahteve temeljijo na znanstveni oceni tveganja, ki je bila izvedena v skladu z veljavnimi mednarodnimi pravili iz Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov.

3.    Zahteve iz uvoznih dovoljenj, kot jih je izdala Kirgiška republika, ne vsebujejo sanitarnih in veterinarskih pogojev, ki so strožji od tistih, določenih v potrdilih iz odstavka 2. Vsaka pogodbenica bi morala uporabljati usklajena uvozna potrdila, ki se upravljajo na centralni ravni in uporabljajo na celotnem ozemlju pogodbenice izvoznice.

ČLEN 66

Ukrepi v zvezi z zdravjem živali in rastlin

V skladu s Sporazumom o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov ter zadevnimi standardi, smernicami ali priporočili Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, Svetovne organizacije za zdravje živali in Codexa Alimentarius:

(a)    pogodbenici priznavata pojem območij brez škodljivcev ali bolezni in območij, kjer škodljivci ali bolezni niso močno razširjeni;

(b)    sanitarni ukrepi pogodbenice uvoznice, ki se uporabljajo za pogodbenico izvoznico, katere ozemlje je napadel škodljivec ali prizadela bolezen, temeljijo na odločitvi glede namembnosti zemljišča, ki jo je sprejela pogodbenica izvoznica, če je dosežena ustrezna raven zaščite pogodbenice uvoznice;

(c)    pogodbenici pri opredelitvi območij brez škodljivcev ali bolezni in območij, na katerih škodljivci in bolezni niso močno razširjeni, upoštevata dejavnike, kot so geografski položaj, ekosistemi, epidemiološki nadzor ter učinkovitost sanitarnega ali fitosanitarnega nadzora na takih območjih.

ČLEN 67

Pregledi in revizije

Pregledi in revizije, ki jih pogodbenica uvoznica izvaja na ozemlju pogodbenice izvoznice, da bi ocenila in priznala njene sisteme pregledov in certificiranj, se izvajajo v skladu z zadevnimi standardi, smernicami in priporočili Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, Svetovne organizacije za zdravje živali in Codexa Alimentarius. Stroške pregledov in revizij krije pogodbenica, ki izvaja revizije in preglede.

ČLEN 68

Izmenjava informacij in sodelovanje

1.    Pogodbenici razpravljata in izmenjujeta informacije o obstoječih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter ukrepih za dobrobit živali in o razvoju ter izvajanju navedenih ukrepov. Pri takih razpravah in izmenjavi informacij se, kadar je to primerno, upoštevajo Sporazum o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter standardi, smernice ali priporočila Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, Svetovne organizacije za zdravje živali in Codexa Alimentarius.

2.    Pogodbenici se strinjata, da bosta pri zadevah v zvezi z varnostjo hrane, zdravjem in dobrobitjo živali, zdravjem in varstvom rastlin ter protimikrobno odpornostjo sodelovali z izmenjavo informacij, strokovnega znanja in izkušenj, da bi okrepili zmogljivosti na teh področjih. Tako sodelovanje lahko vključuje tehnično pomoč.

3.    Pogodbenici na zahtevo katere koli od pogodbenic vzpostavita pravočasen dialog o sanitarnih in fitosanitarnih vprašanjih, da bi obravnavali zadeve v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi vprašanji ter drugimi nujnimi vprašanji, ki jih zajema to poglavje. Odbor za sodelovanje lahko sprejme pravila za vodenje takih dialogov.

4.    Pogodbenici določita in redno posodabljata kontaktne točke za komunikacijo v zvezi z zadevami, ki jih zajema to poglavje.

ČLEN 69

Preglednost

Vsaka pogodbenica:

(a)    si prizadeva za preglednost pri sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, ki se uporabljajo za trgovino, in zlasti sanitarnih in fitosanitarnih zahtevah, ki se uporabljajo za uvoz druge pogodbenice;

(b)    na zahtevo druge pogodbenice in v dveh mesecih po datumu take zahteve sporoči zahteve, ki se uporabljajo za uvoz specifičnih izdelkov, in navede, ali je potrebna ocena tveganja, ter

(c)    kontaktno točko druge pogodbenice po pošti, telefaksu ali elektronski pošti nemudoma uradno obvesti o kakršnem koli resnem ali večjem tveganju za zdravje živali ali rastlin, vključno s kakršnimi koli izrednimi razmerami zaradi hrane, povezanimi z blagom, s katerim trgujeta pogodbenici.

POGLAVJE 6

TRGOVINA S STORITVAMI IN NALOŽBE

ČLEN 70

Cilj, področje in obseg uporabe

1.    Pogodbenici ob potrditvi svojih obveznosti iz Sporazuma o STO uvedeta potrebne ureditve za izboljšanje vzajemnih pogojev za trgovino s storitvami in naložbe.

2.    To poglavje ne nalaga nikakršnih obveznosti v zvezi z javnimi naročili v skladu s poglavjem 9.

3.    To poglavje se ne uporablja za subvencije, ki jih dodelita pogodbenici.

4.    Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo pravico do zakonskega urejanja na svojem ozemlju za doseganje zakonitih ciljev politike, kot so varovanje javnega zdravja, socialne storitve, javno izobraževanje, varnost, okolje, vključno s podnebnimi spremembami, javna morala, socialno varstvo ali varstvo potrošnikov, varstvo zasebnosti in podatkov ter spodbujanje in varovanje kulturne raznolikosti.

5.    To poglavje se ne uporablja za ukrepe, ki vplivajo na fizične osebe, ki želijo dostop do trga delovne sile pogodbenic, ali za ukrepe glede državljanstva, prebivališča ali zaposlitve za nedoločen čas.

6.    To poglavje pogodbenici ne preprečuje uporabe ukrepov za urejanje vstopa ali začasnega bivanja fizičnih oseb na njenem ozemlju, vključno z ukrepi, potrebnimi za zavarovanje celovitosti njenih meja in zagotovitev urejenega prehajanja fizičnih oseb čez njene meje, če se taki ukrepi ne uporabljajo tako, da bi izničili ali omejili ugodnosti, ki jih ima druga pogodbenica na podlagi tega poglavja. Dejstvo, da se za fizične osebe nekaterih držav zahteva vizum, za fizične osebe drugih držav pa ne, ne pomeni, da se ugodnosti, pridobljene na podlagi tega poglavja, izničujejo ali omejujejo.

7.    V tem poglavju se ne upošteva obravnava, ki jo pogodbenica zagotovi:

(a)    v skladu s sporazumom, ki znatno liberalizira trgovino s storitvami (vključno z ustanovitvijo na področju storitev), ob izpolnjevanju meril iz členov V in V bis GATS, ali sporazumom, ki znatno liberalizira ustanovitev v drugih gospodarskih dejavnostih, ob izpolnjevanju istih meril v zvezi s takimi dejavnostmi;

(b)    na podlagi ukrepov, ki predvidevajo priznavanje, med drugim standardov ali meril za izdajo dovoljenja, licenciranje ali certificiranje fizične osebe ali podjetja za opravljanje gospodarske dejavnosti ali bonitetnih ukrepov.

8.    To poglavje se ne uporablja za avdiovizualne storitve.

ČLEN 71

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

(a)    „dejavnost, ki se opravlja v okviru vladnega organa“ pomeni dejavnost, vključno z vsako opravljeno storitvijo, ki se ne izvaja na tržni podlagi ali v konkurenci z enim ali več gospodarskimi subjekti;

(b)    „podružnica“ pomeni poslovno enoto, ki je ustanovljena v pogodbenici in ni pravna oseba, je pa po pojavni obliki stalna enota, kot na primer izpostava matične družbe, ustanovljene v drugi pogodbenici, ima svojo upravo in je materialno opremljena za poslovanje s tretjimi osebami, tako da tretjim osebam, čeprav vedo, da bo, če bo potrebno, vzpostavljena pravna povezanost z matično družbo, ki ima svoj glavni sedež v drugi pogodbenici, ni treba poslovati neposredno z matično družbo, ampak lahko svoje posle opravijo v poslovni enoti, ki je izpostava matične družbe;

(c)    „čezmejno opravljanje storitev“ pomeni opravljanje storitve:

(i)    z ozemlja ene pogodbenice na ozemlje druge pogodbenice ali

(ii)    na ozemlju ene pogodbenice za uporabnika storitve iz druge pogodbenice;

(d)    „gospodarska dejavnost“ pomeni kakršno koli storitev ali dejavnost industrijskega, poslovnega in strokovnega značaja ter dejavnost obrtnika in ne vključuje storitev ali dejavnosti, ki se opravljajo pri izvajanju javnih pooblastil;

(e)    „podjetje“ pomeni pravno osebo, podružnico ali predstavništvo, ustanovljeno na podlagi poslovne enote;

(f)    „ustanavljanje“ pomeni vzpostavitev ali pridobitev pravne osebe, tudi prek kapitalske udeležbe, ali ustanovitev podružnice ali predstavništva v Evropski uniji ali Kirgiški republiki z namenom vzpostavitve ali ohranjanja trajnih gospodarskih vezi;

(g)    „oseba, premeščena znotraj podjetja“ pomeni fizično osebo, ki jo je zaposlila pravna oseba pogodbenice ali je bila partner v okviru te pravne osebe v obdobju najmanj enega leta neposredno pred datumom njene vloge za vstop in začasno bivanje v drugi pogodbenici in ki je začasno premeščena v podjetje na ozemlju druge pogodbenice, ki je del iste skupine navedene pravne osebe, vključno z njenim predstavništvom, odvisno družbo, podružnico ali matično družbo, če:

(i)    zadevna fizična oseba spada v eno od naslednjih kategorij:

(A)    vodstveni delavci: osebe na vodilnih položajih, ki zlasti vodijo upravljanje podjetja, pri čemer jih na splošno nadzorujejo ali usmerjajo upravni odbor ali delničarji podjetja ali drug enakovreden organ, pri čemer pristojnost navedenih oseb obsega najmanj:

(1)    vodenje podjetja ali njegovega oddelka,

(2)    spremljanje in nadzor dela drugega nadzornega, strokovnega ali vodstvenega osebja ter

(3)    osebno pooblastilo, da zaposlijo in odpustijo ali priporočijo zaposlitev, odpuščanje ali druge kadrovske ukrepe;

(B)    strokovnjaki: osebe s specializiranim znanjem, ki je bistveno za proizvodnjo, raziskovalno opremo, tehnike, procese, postopke ali vodenje podjetja, ali

(C)    uslužbenci pripravniki: osebe z univerzitetno diplomo, ki so začasno premeščene za namene poklicnega razvoja ali usposabljanja v poslovnih tehnikah ali metodah 8 ;

(ii)    za Evropsko unijo se pri presoji znanja iz točke (i)(B) poleg znanja, specifičnega za podjetje, upošteva tudi, ali ima fizična oseba visoko stopnjo strokovne usposobljenosti, povezane z vrsto dela ali poklica, ki zahteva posebno tehnično znanje, vključno s članstvom v strokovnih združenjih;

(h)    „vlagatelj“ pogodbenice pomeni vsako fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi opravljati ali opravlja gospodarsko dejavnost z vzpostavitvijo poslovne enote;

(i)    „pravna oseba“ pomeni vsako pravno osebo, ki se pravilno ustanovi ali drugače organizira v skladu z veljavnimi zakoni zaradi dobička ali drugače, v zasebni lasti ali v vladni lasti, vključno z družbo, trustom, partnerstvom, skupnim podjetjem, samostojnim podjetnikom ali združenjem;

(j)    „pravna oseba pogodbenice“ pomeni pravno osebo, ustanovljeno v skladu z zakonodajo Evropske unije ali njenih držav članic ali zakonodajo Kirgiške republike, z registriranim sedežem, osrednjo upravo ali glavno poslovno enoto na ozemlju Evropske unije oziroma Kirgiške republike; kadar ima pravna oseba, ustanovljena v skladu z zakonodajo Evropske unije ali njenih držav članic ali zakonodajo Kirgiške republike, na ozemlju Evropske unije oziroma Kirgiške republike le registrirani sedež ali osrednjo upravo, se ne šteje za pravno osebo pogodbenice, razen če opravlja bistvene poslovne dejavnosti na ozemlju Evropske unije oziroma Kirgiške republike; upravičenke tega poglavja so tudi ladijske družbe s sedežem zunaj Evropske unije ali Kirgiške republike, ki so pod nadzorom državljanov države članice Evropske unije oziroma Kirgiške republike, če so njihova plovila registrirana v skladu z zakonodajo države članice Evropske unije ali Kirgiške republike in plujejo pod zastavo države članice Evropske unije ali Kirgiške republike;

(k)    „fizična oseba Evropske unije“ in „fizična oseba Kirgiške republike“ pomenita državljana ene od držav članic Evropske unije oziroma državljana Kirgiške republike v skladu z nacionalnimi zakoni in predpisi zadevne države članice Evropske unije 9 oziroma Kirgiške republike;

(l)    „poslovanje“ pomeni vodenje, upravljanje, vzdrževanje, uporabo, uživanje, prodajo ali druge oblike razpolaganja s podjetjem;

(m)    „storitve“ pomenijo vse storitve 10 v vseh sektorjih, razen storitev, opravljenih v okviru izvajanja javnih pooblastil;

(n)    „ponudnik storitve“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki želi opravljati ali opravlja storitev;

(o)    „hčerinska družba pravne osebe pogodbenice“ pomeni pravno osebo, ki je pod nadzorom druge pravne osebe zadevne pogodbenice;

(p)    „opravljanje storitve“ pomeni pripravo, distribucijo, trženje, prodajo ali izvedbo storitve.

ČLEN 72

Obravnava po načelu največjih ugodnosti in nacionalna obravnava

1.    Kar zadeva ustanovitev in poslovanje podjetja za izvajanje gospodarskih dejavnosti na ozemlju Evropske unije, Evropska unija vlagateljem iz Kirgiške republike in njihovim podjetjem zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, zagotovljene vlagateljem iz katere koli tretje države in njihovim podjetjem.

2.    Kar zadeva ustanovitev in poslovanje podjetja za izvajanje gospodarskih dejavnosti na ozemlju Kirgiške republike, Kirgiška republika vlagateljem iz Evropske unije in njihovim podjetjem zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo zagotovi svojim vlagateljem in njihovim podjetjem ali vlagateljem iz katere koli tretje države in njihovim podjetjem, kar je ugodnejše.

3.    Pojasniti je treba, da obravnava iz odstavkov 1 in 2 ne vključuje postopkov za reševanje sporov med vlagatelji in državo, določenih v drugih mednarodnih sporazumih. Materialnopravne določbe v drugih mednarodnih sporazumih, ki jih je pogodbenica sklenila s tretjo pogodbenico, same po sebi ne pomenijo obravnave v okviru tega člena. Ukrepi pogodbenice v skladu s temi določbami 11 lahko pomenijo obravnavo iz odstavkov 1 in 2 ter lahko zato kršijo ta člen.

4.    Odstavki 1, 2 in 3 tega člena se ne uporabljajo za zračni prevoz, prevoz po celinskih plovnih poteh in pomorski prevoz.

ČLEN 73

Horizontalna omejitev za storitve

1.    Ne glede na katero koli drugo določbo iz tega poglavja se od pogodbenice ne bi smelo zahtevati, da v zvezi s sektorji ali ukrepi, zajetimi v GATS, zagotovi obravnavo, ki je ugodnejša od obravnave, ki jo mora zadevna pogodbenica zagotoviti v skladu z GATS v zvezi z vsakim storitvenim sektorjem in podsektorjem ter načinom zagotavljanja.

2.    V zvezi s storitvami je treba pojasniti, da se seznami specifičnih obvez pogodbenic iz GATS, vključno s pridržki in, za Evropsko unijo, prilogo o izvzetjih iz člena II (seznam izjem iz obravnave po načelu največjih ugodnosti), vključijo v ta sporazum in so njegov sestavni del ter se uporabljajo.

ČLEN 74

Bonitetna izjema

1.    Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da pogodbenici preprečuje sprejetje ali ohranitev varovalnih ukrepov, zlasti glede ukrepov za zaščito investitorjev, vlagateljev, imetnikov zavarovalnih polic ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju z izvajalcem finančnih storitev, ali zagotovitev celovitosti in stabilnosti finančnega sistema. Če taki ukrepi niso v skladu s tem sporazumom, se ne uporabljajo kot sredstvo za izogibanje zavezam ali obveznostim pogodbenice v skladu s tem sporazumom.

2.    Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne nalaga obveznosti, da razkrije informacije, ki zadevajo posle in račune posameznih strank ali katere koli zaupne ali varovane informacije, s katerimi razpolagajo javni subjekti.

ČLEN 75

Odrekanje ugodnosti

Pogodbenica lahko odreče ugodnosti iz tega poglavja pravni osebi druge pogodbenice ali podjetju, ki ga je na njenem ozemlju ustanovila zadevna pravna oseba, če pogodbenica, ki odreka ugodnosti, sprejme ali ohrani ukrepe v zvezi z ohranjanjem mednarodnega miru in varnosti, vključno z varstvom človekovih pravic, ki:

(a)    prepovedujejo posle z zadevno pravno osebo ali njenim podjetjem ali

(b)    bi se ti ukrepi kršili ali zaobšli, če bi se ugodnosti iz tega poglavja priznale zadevni pravni osebi ali njenemu podjetju, tudi če ukrepi prepovedujejo posle s fizično osebo, ki ima v lasti zadevno pravno osebo ali njeno podjetje ali ju nadzira.

ČLEN 76

Osebe, premeščene znotraj podjetja

1.    Vsaka pogodbenica vlagateljem druge pogodbenice dovoli, da v svojih podjetjih zaposlijo fizične osebe te druge pogodbenice, če so ti uslužbenci osebe, premeščene znotraj podjetja.

2.    Vstop in začasno bivanje fizičnih oseb iz odstavka 1 trajata:

(a)    do tri leta za vodstvene delavce;

(b)    do tri leta za strokovnjake in

(c)    do eno leto za uslužbence pripravnike.

3.    Vse zahteve v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice v zvezi z vstopom v državo in bivanjem v njej, delom in ukrepi s področja socialne varnosti se še naprej uporabljajo, vključno s predpisi glede trajanja bivanja in minimalnih plač ter kolektivnih pogodb.

4.    Ta člen se ne uporablja, kadar je namen ali učinek začasne prisotnosti osebe, premeščene znotraj podjetja, ovirati ali drugače vplivati na izid kakršnih koli delovnih ali upravnih sporov ali pogajanj.

ČLEN 77

Postopna liberalizacija naložb

Pogodbenici priznavata, kako pomembno je, da vlagateljem druge pogodbenice zagotovita nacionalno obravnavo glede ustanavljanja in poslovanja podjetij na njunih ozemljih, in bosta proučili možnost napredovanja v tej smeri, ki bo zadovoljivo za obe strani in bo upoštevalo vsa priporočila Odbora za sodelovanje.

ČLEN 78

Določba o mirovanju

1.    Vsaka pogodbenica si prizadeva, da ne sprejme ukrepov ali dejanj, ki zaostrujejo pogoje za ustanavljanje in poslovanje podjetij vlagateljev druge pogodbenice na njenem ozemlju v primerjavi z razmerami na dan pred datumom podpisa tega sporazuma.

2.    V duhu partnerstva in sodelovanja ter ob upoštevanju poglavja 13 Kirgiška republika Evropsko unijo obvesti, če namerava sprejeti nove zakone ali predpise, ki bi lahko zaostrili pogoje za ustanavljanje ali poslovanje podjetij vlagateljev Evropske unije v Kirgiški republiki v primerjavi z razmerami na dan pred datumom podpisa tega sporazuma.

3.    Evropska unija lahko od Kirgiške republike zahteva, da ji predloži osnutke novih zakonov ali predpisov iz odstavka 2 in začne posvetovanja o teh osnutkih.

4.    Kadar bi novi zakoni ali predpisi, uvedeni v Kirgiški republiki, zaostrili pogoje za poslovanje podjetij vlagateljev Evropske unije v primerjavi z razmerami na dan podpisa tega sporazuma, se ti zakoni ali predpisi za podjetja, ki so bila v Kirgiški republiki že ustanovljena ob njihovem začetku veljavnosti, ne uporabljajo tri leta od začetka veljavnosti.

5.    Pojasniti je treba, da se davčni ukrepi, ki jih Kirgiška republika uporablja nediskriminatorno, ne štejejo za strožje v smislu odstavka 4.

ČLEN 79

Čezmejno opravljanje storitev

1.    Pogodbenici se v skladu z določbami tega poglavja zavezujeta, da bosta sprejeli potrebne ukrepe, s katerimi bosta postopno omogočili čezmejno opravljanje storitev med pogodbenicama, ob upoštevanju razvoja njunih storitvenih sektorjev.

2.    Za izvajanje tega člena Svet za sodelovanje pripravi priporočila.

ČLEN 80

Sodelovanje za tržno usmerjen storitveni sektor v Kirgiški republiki

Pogodbenici sodelujeta s ciljem razvoja tržno usmerjenega storitvenega sektorja v Kirgiški republiki.

ČLEN 81

Pomorski prevoz

1.    Pogodbenici uporabljata načelo neomejenega dostopa do mednarodnih pomorskih trgov in trgovine na komercialni in nediskriminatorni osnovi.

2.    Pri uporabi načel iz odstavka 1:

(a)    pogodbenici ne vnašata dogovorov o delitvi tovora v prihodnje dvostranske sporazume s tretjimi državami o storitvah v pomorskem prevozu, vključno s prevozom suhega in tekočega razsutega tovora ter linijskim prevozom, če pa taki dogovori o delitvi tovora obstajajo v predhodnih sporazumih, jih v razumnem roku odpovesta, ter

(b)    vsaka pogodbenica z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravi vse enostranske ukrepe ter upravne, tehnične in druge ovire, ki bi lahko predstavljale prikrito omejitev ali imele diskriminatorne učinke na prosto opravljanje storitev v mednarodnem pomorskem prevozu, in se vzdrži njihove uvedbe.

ČLEN 82

Druge storitve prevoza

Da bi se zagotovil usklajen razvoj prevoza med pogodbenicama, prilagojen njunim tržnim potrebam, lahko posebni sporazumi, ki jih pogodbenici skleneta po začetku veljavnosti tega sporazuma, obravnavajo pogoje vzajemnega dostopa do trga in opravljanja storitev na področju cestnega prevoza, železniškega prevoza in prevoza po celinskih plovnih poteh ter zračnega prevoza, če je ustrezno.

POGLAVJE 7

PRETOK KAPITALA, PLAČILA IN NAKAZILA TER ZAČASNI ZAŠČITNI UKREPI

ČLEN 83

Tekoči račun

Brez poseganja v druge določbe tega sporazuma pogodbenici dovolita vsa plačila v zvezi s transakcijami na tekočem računu plačilne bilance med pogodbenicama v prosto zamenljivi valuti in v skladu s členi Statuta Mednarodnega denarnega sklada, sprejetega 22. julija 1944 na monetarni in finančni konferenci Združenih narodov, kot je ustrezno.

ČLEN 84

Pretok kapitala

1.    Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance vsaka pogodbenica od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovi prosti pretok kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami v skladu z zakonodajo, ki se uporablja na njenem ozemlju, in poglavjem 6, ter likvidacijo ali repatriacijo takih naložb in kakršnega koli dobička, ki izvira iz njih.

2.    Brez poseganja v druge določbe tega sporazuma nobena pogodbenica ne uvede novih omejitev pretoka kapitala in tekočih plačil med rezidenti držav članic Evropske unije in Kirgiške republike ter ne poostri veljavnih ureditev.

3.    Pogodbenici se posvetujeta med seboj z namenom olajšanja medsebojnega pretoka kapitala, da se spodbujajo trgovina in naložbe.

ČLEN 85

Uporaba zakonov in drugih predpisov v zvezi s pretokom kapitala, plačili ali nakazili

1.    Člena 82 in 83 pogodbenici ne preprečuje uporabe svojih zakonov in predpisov, ki se nanašajo na:

(a)    stečaj, nesolventnost ali zaščito pravic upnikov;

(b)    izdajanje finančnih instrumentov ali trgovanje z njimi;

(c)    računovodsko poročanje ali vodenje evidenc o pretoku kapitala, plačilih ali nakazilih, kadar je treba pomagati organom kazenskega pregona ali finančno regulativnim organom;

(d)    kriminalna ali kazniva dejanja, zavajajoča ali goljufiva ravnanja;

(e)    zagotavljanje skladnosti z odredbami ali sodbami v sodnih postopkih ali

(f)    sheme socialne varnosti, javne pokojninske sheme ali obvezne varčevalne sheme.

2.    Zakoni in drugi predpisi iz odstavka 1 se ne uporabljajo samovoljno ali diskriminatorno oziroma na drug način, ki bi pomenil prikrito omejevanje pretoka kapitala, plačil ali nakazil.

ČLEN 86

Začasni zaščitni ukrepi

1.    V izjemnih okoliščinah, ki povzročijo ali bi lahko povzročile velike težave v delovanju monetarne politike in tečajne politike, v primeru Kirgiške republike ali države članice Evropske unije, katere valuta ni euro, ali v delovanju ekonomske in monetarne unije, v primeru Evropske unije, lahko zadevna pogodbenica sprejme ali ohrani zaščitne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala, plačili ali nakazili za obdobje, ki ni daljše od šestih mesecev.

2.    Ukrepi iz odstavka 1 so po obsegu omejeni na to, kar je nujno potrebno.

ČLEN 87

Omejitve v primeru plačilnobilančnih in zunanjefinančnih težav

1.    Kadar je pogodbenica v resnih plačilnobilančnih in zunanjefinančnih težavah ali obstaja tveganje zanje, lahko sprejme ali ohrani omejevalne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala, plačili ali nakazili 12 .

2.    Ukrepi iz odstavka 1:

(a)    so v skladu s členi Sporazuma o Mednarodnem denarnem skladu, če je primerno;

(b)    ne presegajo tega, kar je potrebno za obravnavanje resnih plačilnobilančnih in zunanjefinančnih težav ali tveganja zanje;

(c)    so začasni in se postopoma odpravijo glede na izboljšanje okoliščin iz odstavka 1;

(d)    se izogibajo nepotrebnemu oškodovanju poslovnih, gospodarskih in finančnih interesov druge pogodbenice;

(e)    druge pogodbenice ne obravnavajo manj ugodno kot tretjo osebo v podobnem položaju.

3.    V primeru blagovne menjave lahko vsaka pogodbenica sprejme omejevalne ukrepe, da zaščiti svoj zunanjefinančni položaj ali plačilno bilanco. Taki ukrepi so skladni z GATT in Dogovorom o plačilnobilančnih določbah Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994.

4.    V primeru trgovine s storitvami lahko vsaka pogodbenica sprejme omejevalne ukrepe, da zaščiti svoj zunanjefinančni položaj ali plačilno bilanco. Taki ukrepi so v skladu s členom XII GATS.

5.    Pogodbenica, ki ohrani ali sprejme ukrepe iz odstavkov 1 in 2, o tem takoj obvesti drugo pogodbenico.

6.    Če se v skladu s tem členom sprejmejo ali ohranijo omejitve, se takoj skliče posvetovanje v okviru Odbora za sodelovanje, razen če posvetovanja potekajo v drugih forumih. Na posvetovanjih se ocenijo plačilnobilančne in zunanjefinančne težave, ki so privedle do zadevnih ukrepov, pri čemer se med drugim upoštevajo dejavniki, kot so:

(a)    narava in obseg plačilnobilančnih ali zunanjefinančnih težav;

(b)    zunanje gospodarsko in trgovinsko okolje ter

(c)    alternativni popravni ukrepi, ki so morda na voljo.

7.    Na posvetovanjih iz odstavka 6 se obravnava skladnost katerega koli omejevalnega ukrepa z odstavkoma 1 in 2. Sprejmejo se vse relevantne ugotovitve statistične ali dejanske narave, ki so na voljo in jih predstavi Mednarodni denarni sklad, pri sklepih pa se upošteva ocena plačilnobilančnega in zunanjefinančnega položaja zadevne pogodbenice s strani Mednarodnega denarnega sklada.

POGLAVJE 8

Pravice intelektualne lastnine

ODDELEK A

SPLOŠNE DOLOČBE

ČLEN 88

Cilji

Cilji tega poglavja so:

(a)    olajšati proizvodnjo in trženje inovativnih in ustvarjalnih izdelkov in storitev med pogodbenicama ter s tem prispevati k bolj trajnostnemu in vključujočemu gospodarstvu za pogodbenici;

(b)    olajšati in urejati trgovino med pogodbenicama ter zmanjšati izkrivljanja in ovire za to trgovino ter

(c)    doseči ustrezno in učinkovito raven varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine.

ČLEN 89

Narava in obseg obveznosti

1.    Pogodbenici izvajata mednarodne pogodbe, ki se nanašajo na pravice intelektualne lastnine, katerih pogodbenici sta, vključno s Sporazumom TRIPS. To poglavje dopolnjuje in podrobneje opredeljuje pravice in obveznosti vsake pogodbenice v skladu s Sporazumom TRIPS ter drugimi mednarodnimi sporazumi na področju intelektualne lastnine, katerih pogodbenici sta.

2.    V tem poglavju se izraz „pravice intelektualne lastnine“ nanaša na vse kategorije intelektualne lastnine iz členov 92 do 136 tega poglavja in oddelkov 1 do 7 dela II Sporazuma TRIPS.

3.    Varstvo pravic intelektualne lastnine vključuje varstvo pred nelojalno konkurenco iz člena 10bis Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine, podpisane 20. marca 1883, kakor je bila spremenjena 28. septembra 1979 (v nadaljnjem besedilu: Pariška konvencija).

4.    To poglavje nobeni pogodbenici ne preprečuje, da bi uporabila svojo zakonodajo, ki uvaja višje standarde za varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, če so združljivi s tem poglavjem.

ČLEN 90

Izčrpanje

1.    Vsaka pogodbenica vzpostavi lasten režim za izčrpanje pravic intelektualne lastnine na državni ali regionalni ravni v skladu s svojo zakonodajo na področju avtorske in sorodnih pravic ter blagovnih znamk.

2.    Kar zadeva avtorsko in sorodne pravice, se izčrpanje pravic uporablja le za distribucijo izvirnikov del ali drugih zaščitenih vsebin ali njihovih kopij javnosti s prodajo ali drugače.

ČLEN 91

Nacionalna obravnava

1.    Kar zadeva pravice intelektualne lastnine, obravnavane v tem poglavju, vsaka pogodbenica zagotovi državljanom druge pogodbenice obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo v zvezi z varstvom 13 pravic intelektualne lastnine zagotovi svojim državljanom, ob upoštevanju izjem, ki so že določene v:

(a)    Pariški konvenciji;

(b)    Bernski konvenciji za varstvo književnih in umetniških del, ki je bila sprejeta 9. septembra 1886 (v nadaljnjem besedilu: Bernska konvencija);

(c)    Mednarodni konvenciji za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij, podpisana 26. oktobra 1961 v Rimu (v nadaljnjem besedilu: Rimska konvencija), ali

(d)    Pogodbi o intelektualni lastnini na področju integriranih vezij, ki je bila sprejeta 26. maja 1989 v Washingtonu.

Kar zadeva izvajalce, proizvajalce fonogramov in radiodifuzne organizacije, se obveznost iz prvega pododstavka uporablja le v zvezi s pravicami iz tega sporazuma.

2.    Vsaka pogodbenica lahko v zvezi s svojimi sodnimi in upravnimi postopki izkoristi izjeme, ki so že predvidene v mednarodnih instrumentih iz odstavka 1, vključno s tem, da od državljana druge pogodbenice zahteva, da na njenem ozemlju določi naslov za vročanje ali imenuje zastopnika, če:

(a)    so take izjeme potrebne, da se zagotovi skladnost z zakoni ali drugimi predpisi pogodbenice, ki niso neskladni s tem poglavjem, in

(b)    se take izjeme ne uporabljajo na način, ki bi pomenil prikrito omejevanje trgovine.

3.    Odstavek 1 se ne uporablja za postopke iz večstranskih sporazumov, sklenjenih pod okriljem Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), v zvezi s pridobitvijo ali ohranjanjem pravic intelektualne lastnine.

ODDELEK B

STANDARDI GLEDE PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE

PODODDELEK 1

AVTORSKA IN SORODNE PRAVICE

ČLEN 92

Mednarodni sporazumi

1.    Vsaka pogodbenica ponovno potrjuje svojo zavezanost instrumentom v nadaljevanju in jih izpolnjuje, in sicer so to:

(a)    Bernska konvencija;

(b)    Rimska konvencija;

(c)    Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorski pravici (WCT), sprejeta 20. decembra 1996 v Ženevi;

(d)    Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih (WPPT), sprejeta 20. decembra 1996 v Ženevi, ter

(e)    Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja, sprejeta 28. junija 2013 v Marakešu.

2.    Vsaka pogodbenica ravna v skladu s Pekinško pogodbo o avdiovizualnih izvedbah, sprejeto 24. junija 2012 v Pekingu, in si čim bolj prizadeva za njeno ratifikacijo ali pristop k njej.

ČLEN 93

Avtorji

Vsaka pogodbenica avtorjem zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:

(a)    neposredno ali posredno, začasno ali stalno reprodukcijo dela ali celote njihovih del na kakršen koli način in v kakršni koli obliki;

(b)    kakršno koli distribucijo izvirnikov ali kopij njihovih del javnosti s prodajo ali drugače;

(c)    predvajanje njihovih del v javnosti, žično ali brezžično, vključno z objavo njihovih del v javnosti na tak način, da imajo posamezniki do njih dostop na kraju in v času, ki si ju sami izberejo, ter

(d)    komercialno dajanje izvirnikov ali kopij njihovih del v najem javnosti.

ČLEN 94

Izvajalci

Vsaka pogodbenica izvajalcem zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:

(a)    snemanje 14 njihovih izvedb;

(b)    neposredno ali posredno, začasno ali stalno reprodukcijo dela ali celote posnetkov njihovih izvedb na kakršen koli način in v kakršni koli obliki;

(c)    distribucijo posnetkov njihovih izvedb javnosti s prodajo ali drugače;

(d)    dajanje na voljo javnosti posnetkov njihovih izvedb, po žici ali brezžično, na način, ki omogoča posameznikom dostop do njih s kraja in v času, ki si ju sami izberejo;

(e)    brezžično radiodifuzno oddajanje in priobčitev javnosti njihovih izvedb, razen kadar je izvedba že radiodifuzno oddajana izvedba ali kadar je narejena iz posnetka, ter

(f)    komercialno dajanje posnetkov njihovih izvedb v najem javnosti.

ČLEN 95

Proizvajalci fonogramov

Vsaka pogodbenica proizvajalcem fonogramov zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:

(a)    neposredno ali posredno, začasno ali stalno reprodukcijo dela ali celote njihovih fonogramov na kakršen koli način in v kakršni koli obliki;

(b)    distribucijo njihovih fonogramov in primerkov fonogramov javnosti s prodajo ali drugače;

(c)    dajanje na voljo javnosti njihovih fonogramov, po žici ali brezžično, na način, ki omogoča posameznikom dostop do njih s kraja in v času, ki si ju sami izberejo, ter

(d)    komercialno dajanje njihovih fonogramov v najem javnosti.

ČLEN 96

Radiodifuzne organizacije

Vsaka pogodbenica radiodifuznim organizacijam zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:

(a)    posnetke svojih oddaj, ne glede na to, ali je to oddajanje žično ali brezžično, tudi po kablu ali prek satelita;

(b)    neposredno ali posredno, začasno ali trajno reproduciranje dela ali celote posnetkov njihovih oddaj na kakršen koli način in v kakršni koli obliki, ne glede na to, ali se navedene oddaje oddajajo po žici ali brezžično, tudi po kablu ali prek satelita;

(c)    objavo posnetkov njihovih oddaj v javnosti, žično ali brezžično, ne glede na to, ali se te oddajajo žično ali brezžično, tudi po kablu ali prek satelita, na tak način, da imajo posamezniki do njih dostop na kraju in v času, ki si ju sami izberejo;

(d)    distribucijo posnetkov in kopij posnetkov njihovih oddaj javnosti s prodajo ali drugače, ne glede na to, ali se te oddajajo žično ali brezžično, tudi po kablu ali prek satelita, ter

(e)    ponoven brezžični prenos svojih oddaj in njihovo predvajanje v javnosti, če to predvajanje poteka na javnih mestih ob plačilu vstopnine.

ČLEN 97

Radiodifuzno oddajanje in predvajanje fonogramov, objavljenih v komercialne namene, v javnosti 15

1.    Vsaka pogodbenica izvajalcem in proizvajalcem fonogramov zagotovi pravico do pravičnega nadomestila, če se fonogram, objavljen za komercialne namene, ali reprodukcija takega fonograma uporablja za razširjanje medijskih vsebin ali predvajanje javnosti.

2.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da se nadomestilo iz odstavka 1 razdeli med zadevne izvajalce in proizvajalce fonogramov. Če izvajalci in proizvajalci fonogramov ne dosežejo sporazuma, lahko vsaka pogodbenica določi pogoje, pod katerimi si razdelijo nadomestilo.

ČLEN 98

Obdobje varstva

1.    Pravice avtorja dela trajajo za čas avtorjevega življenja in najmanj 70 let po avtorjevi smrti, ne glede na to, kdaj je bilo delo zakonito objavljeno v javnosti.

2.    Varstvo skladb z besedilom preneha 70 let po smrti zadnje preživele osebe od naštetih oseb, ne glede na to, ali so te osebe določene kot soavtorji: avtor besedila in skladatelj skladbe, če sta bila oba prispevka ustvarjena posebej za zadevno skladbo z besedilom.

3.    Kadar je delo ustvarilo več avtorjev, se rok iz odstavka 1 računa od smrti soavtorja, ki je umrl zadnji.

4.    Obdobje varstva anonimnih ali psevdonimnih del traja 70 let po zakoniti objavi dela v javnosti. Če psevdonim, ki ga avtor uporablja, ne dopušča dvomov o njegovi identiteti, ali avtor razkrije svojo identiteto v obdobju iz prvega stavka tega odstavka, se uporabi obdobje varstva iz odstavka 1.

5.    Varstvo kinematografskih ali avdiovizualnih del preneha 70 let po smrti zadnje preživele osebe od naštetih oseb, ne glede na to, ali so te osebe določene kot soavtorji:

(a)    glavni režiser;

(b)    pisec scenarija;

(c)    avtor dialogov ter

(d)    skladatelj glasbe, ustvarjene posebej za uporabo v kinematografskem ali avdiovizualnem delu.

Kirgiška republika lahko v okviru svoje zakonodaje izključi eno ali več oseb s tega seznama ali jih doda nanj.

6.    Obdobje veljavnosti pravic radiodifuznih organizacij preneha 50 let po prvem oddajanju programov, ne glede na to, ali je to oddajanje žično ali brezžično, tudi po kablu ali prek satelita.

7.    Pravice izvajalcev trajajo 50 let od datuma posnetka izvedbe. Če pa je v tem obdobju v javnosti zakonito objavljen ali zakonito predvajan posnetek izvedbe, se obdobje varstva izračuna od datuma prve objave ali predvajanja v javnosti, kar koli je prej.

Kar zadeva posnetek izvedbe na fonogramu, obdobje varstva traja 70 let po datumu prve objave ali predvajanja v javnosti.

8.    Pravice proizvajalca fonogramov trajajo 50 let, odkar je bil posnetek narejen. Če pa je v tem obdobju fonogram zakonito objavljen, te pravice potečejo 70 let od datuma prve objave. Če v obdobju iz prvega stavka ni bilo zakonite objave in se v tem času fonogram ne predvaja zakonito v javnosti, pravice potečejo 70 let po datumu prvega zakonitega predvajanja v javnosti. Vsaka pogodbenica lahko sprejme ukrepe za zagotovitev, da se dobiček, ustvarjen v 20 letih varstva po 50 letih, pravično razdeli med izvajalce in proizvajalce fonogramov.

9.    Pogoji, določeni v tem členu, se računajo od 1. januarja leta, ki sledi dogodku.

10.    Vsaka pogodbenica lahko določi daljše trajanje varstva od tistega, ki je določeno v tem členu.

11.    Kirgiška republika najpozneje dve leti po datumu, na katerega začne veljati ta sporazum, določi obdobja varstva iz tega člena.

ČLEN 99

Sledna pravica

1.    Vsaka pogodbenica v korist avtorja izvirnega grafičnega ali likovnega umetniškega dela določi sledno pravico, ki je opredeljena kot neodtujljiva pravica, ki se ji ni mogoče odpovedati, niti vnaprej, v skladu s katero avtor ob vsaki nadaljnji prodaji dela prejme nadomestilo, ki temelji na prodajni ceni, po tem ko je avtor prvič prenesel delo.

2.    Pravica iz odstavka 1 se uporablja za vse nadaljnje prodaje, v katere so kot prodajalci, kupci ali posredniki vključeni strokovnjaki na umetniškem trgu, kot so prodajni saloni, umetniške galerije in drugi poklicni trgovci z umetninami.

3.    Vsaka od pogodbenic lahko določi, da se pravica iz odstavka 1 ne uporablja pri nadaljnjih prodajah, če je prodajalec dobil delo neposredno od avtorja manj kot tri leta pred ponovno prodajo in če prodajna cena ne presega določenega minimalnega zneska.

4.    Postopek plačila nadomestila in njegov znesek se določita na podlagi domače zakonodaje.

ČLEN 100

Kolektivno upravljanje pravic

1.    Pogodbenici spodbujata sodelovanje med svojimi organizacijami za kolektivno upravljanje pravic z namenom spodbujanja dostopnosti del in drugih zaščitenih vsebin na ozemlju pogodbenic ter prenosa prihodka iz pravic zaradi uporabe takih del ali drugih zaščitenih vsebin med njunimi organizacijami za kolektivno upravljanje pravic.

2.    Vsaka pogodbenica spodbuja preglednost organizacij za kolektivno upravljanje pravic, zlasti kar zadeva pobrane prihodke iz pravic, odbitke, ki jih uporabljajo za pobrane prihodke iz pravic, uporabo pobranih prihodkov iz pravic, politiko distribucije in njihov repertoar.

3.    Vsaka pogodbenica se obvezuje zagotoviti, da kadar organizacija za kolektivno upravljanje pravic s sedežem na ozemlju ene od pogodbenic zastopa drugo organizacijo za kolektivno upravljanje pravic s sedežem na ozemlju druge pogodbenice na podlagi sporazuma o zastopanju, organizacija zastopnica ne diskriminira imetnikov pravice zastopane organizacije.

4.    Vsaka pogodbenica si prizadeva zagotoviti, da kadar organizacija za kolektivno upravljanje pravic s sedežem na ozemlju ene pogodbenice zastopa drugo organizacijo za kolektivno upravljanje pravic s sedežem na ozemlju druge pogodbenice na podlagi sporazuma o zastopanju, organizacija zastopnica točno, redno in skrbno plačuje zneske, ki jih dolguje zastopani organizaciji, ter zastopani organizaciji zagotavlja informacije o znesku prihodkov iz pravic, pobranih v njenem imenu, ter morebitnih odbitkih na te prihodke iz pravic.

ČLEN 101

Izjeme in omejitve

Vsaka pogodbenica omejitve ali izjeme od pravic iz členov 93 do 96 omeji na določene posebne primere, ki niso v nasprotju z normalnim izkoriščanjem dela ali druge vsebine in ne vplivajo nerazumno na zakonite interese imetnikov pravic.

ČLEN 102

Varstvo tehnoloških ukrepov

1.    Vsaka pogodbenica zagotovi pravno varstvo proti izogibanju veljavnim tehnološkim ukrepom, kadar se oseba, ki se tem ukrepom izogiba, tega zaveda ali če obstaja utemeljen razlog, da se tega zaveda.

2.    Vsaka pogodbenica zagotovi ustrezno pravno varstvo proti proizvodnji, uvozu, distribuciji, prodaji, najemu, oglaševanju za prodajo ali najemu ali posedovanju za komercialne namene naprav, izdelkov ali komponent oziroma izvajanju storitev, ki:

(a)    se promovirajo, oglašujejo ali tržijo z namenom izognitve veljavnemu tehnološkemu ukrepu;

(b)    so le majhnega komercialnega pomena ali imajo le majhno uporabo razen izognitve veljavnemu tehnološkemu ukrepu ali

(c)    se oblikujejo, producirajo, priredijo ali izvajajo za namene omogočanja ali olajševanja izogibanja veljavnemu tehnološkemu ukrepu.

3.    V tem pododdelku izraz „tehnološki ukrepi“ pomeni vsakršno tehnologijo, napravo ali komponento, ki je ob običajnem obratovanju namenjena preprečevanju ali omejevanju dejanj v zvezi z deli ali drugimi vsebinami, ki jih ni dovolil imetnik avtorske ali katerih koli sorodnih pravic, kot je določeno v nacionalni zakonodaji. Tehnološki ukrepi se štejejo za „veljavne“, kadar uporabo zaščitenega dela ali drugih vsebin nadzorujejo imetniki pravice z nadzorom dostopa ali varnostnim postopkom, kot so kodiranje, šifriranje ali drugo preoblikovanje dela oziroma vsebine, ali z mehanizmom za nadzor kopiranja, ki doseže cilj varstva.

4.    Ne glede na pravno varstvo, predvideno v odstavku 1 tega člena, lahko vsaka pogodbenica, če imetniki pravice ne sprejmejo prostovoljnih ukrepov, po potrebi sprejme primerne ukrepe za zagotovitev, da ustrezno pravno varstvo pred izogibanjem veljavnim tehnološkim ukrepom v skladu s tem členom upravičencem do izjem ali omejitev, določenih na podlagi člena 101, ne preprečuje uveljavljanja takih izjem ali omejitev.

ČLEN 103

Obveznosti glede podatkov za upravljanje pravic

1.    Vsaka pogodbenica zagotovi pravno varstvo proti vsaki osebi, ki zavestno nepooblaščeno stori katero koli od naslednjih dejanj, če se taka oseba zaveda oziroma če obstaja utemeljen razlog, da se zaveda, da s takim ravnanjem povzroča, omogoča, olajšuje ali prikriva kršitev avtorske ali sorodnih pravic, kot je določeno z nacionalno zakonodajo:

(a)    odstrani ali spremeni kateri koli elektronski podatek za upravljanje pravic ter

(b)    distribuira, uvaža za distribucijo, razširja, predvaja ali objavi v javnosti dela ali druge vsebine, varovane v skladu s tem pododdelkom, s katerih so bili nepooblaščeno odstranjeni ali na katerih so bili nepooblaščeno spremenjeni elektronski podatki za upravljanje pravic.

2.    V tem členu izraz „podatki za upravljanje pravic“ pomeni vsakršne podatke, ki jih predloži imetnik pravice in ki opredeljujejo delo ali druge vsebine iz tega člena, avtorja ali katerega koli drugega imetnika pravice, ali podatke o pogojih uporabe dela ali druge vsebine oziroma kakršne koli številke ali kode, ki predstavljajo take podatke.

3.    Odstavek 2 se uporablja, kadar so podatki za upravljanje pravic povezani s kopijo dela ali drugih vsebin iz tega člena ali pa se zdi, da so povezani s predvajanjem teh del ali vsebin javnosti.

PODODDELEK 2

BLAGOVNE ZNAMKE

ČLEN 104

Mednarodni sporazumi

Vsaka pogodbenica:

(a)    podpiše Protokol k Madridskemu sporazumu o mednarodnem registriranju znamk, sprejetemu 27. junija 1989 v Madridu, kakor je bil spremenjen 3. oktobra 2006 in 12 novembra 2007;

(b)    izpolnjuje Pogodbo o pravu znamk, sklenjeno 27. oktobra 1994 v Ženevi, ter Niški aranžma o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk, sklenjen 15. junija 1957, ter

(c)    si po najboljših močeh prizadeva pristopiti k Singapurski pogodbi o pravu blagovnih znamk, sklenjeni 27. marca 2006 v Singapurju.

ČLEN 105

Znaki, ki lahko sestavljajo blagovno znamko

1.    Blagovna znamka je lahko sestavljena iz kakršnih koli znakov, zlasti besed, vključno z osebnimi imeni, ali iz slik, črk, števil, barv, oblike blaga ali embalaže blaga ali zvokov, če se:

(a)    lahko s temi znaki blago ali storitve določenega podjetja razlikujejo od blaga ali storitev drugih podjetij ter

(b)    ti znaki v ustreznem registru blagovnih znamk vsake pogodbenice lahko prikažejo tako, da lahko pristojni organi in javnost jasno in natančno ugotovijo, kaj je predmet varstva, ki je podeljeno njihovemu imetniku.

2.    Kirgiška republika si najpozneje pet let po datumu, na katerega začne veljati ta sporazum, prizadeva za to, da bi se zvok lahko registriral kot blagovna znamka.

ČLEN 106

Pravice, dodeljene z blagovno znamko, vključno za blago v tranzitu

1.    Registrirana blagovna znamka dodeljuje imetniku izključne pravice. Imetnik ima pravico preprečiti vsem tretjim osebam, ki nimajo soglasja imetnika, da v poteku trgovine uporabljajo kakršen koli znak:

(a)    ki je enak registrirani blagovni znamki, za enako blago ali storitve kot so tiste, za katere je registrirana blagovna znamka;

(b)    kadar obstaja verjetnost zmede v javnosti, vključno z verjetnostjo povezovanja med znakom in registrirano blagovno znamko, ker je znak enak ali podoben registrirani blagovni znamki in ker so blago ali storitve, ki jih zajema ta blagovna znamka, enaki ali podobni blagu ali storitvam, ki jih zajema znak.

2.    Imetnik registrirane blagovne znamke ima pravico, da v poteku trgovine vsem tretjim osebam prepreči vnos blaga v pogodbenico, v kateri je blagovna znamka registrirana, ne da bi bilo tam sproščeno v prosti promet, če tako blago, vključno z embalažo, prihaja iz tretjih držav in brez dovoljenja nosi blagovno znamko, ki je enaka registrirani blagovni znamki za tako blago ali ki je po njenih bistvenih lastnostih ni mogoče razlikovati od te blagovne znamke 16 .

3.    Imetnik blagovne znamke izgubi pravico iz odstavka 2, če deklarant ali imetnik blaga med postopkom ugotavljanja morebitne kršitve registrirane blagovne znamke predloži dokazila o tem, da imetnik registrirane blagovne znamke nima pravice prepovedati dajanja blaga na trg v državi, v katero je namenjeno.

ČLEN 107

Postopek registracije

1.    Vsaka pogodbenica zagotovi sistem registracije blagovnih znamk, v okviru katerega se vsak dokončen negativen sklep, vključno z delno zavrnitvijo registracije, ki ga sprejme ustrezen urad za blagovne znamke, pisno posreduje zadevni stranki in ustrezno utemelji ter se zoper njega lahko vloži pritožba.

2.    Vsaka pogodbenica zagotovi možnost, da lahko tretje osebe nasprotujejo vlogam za blagovne znamke ali, kjer je to primerno, registracijam blagovnih znamk. Taki postopki nasprotovanja so kontradiktorni.

3.    Vsaka pogodbenica zagotovi javno dostopno elektronsko podatkovno zbirko vlog za blagovne znamke in registracij blagovnih znamk. Kirgiška republika najpozneje dve leti po datumu, na katerega začne veljati ta sporazum, zagotovi elektronsko podatkovno zbirko vlog za blagovne znamke iz prvega stavka tega odstavka, če je Evropska unija zagotovila ustrezno tehnično pomoč v skladu s svojo zakonodajo.

ČLEN 108

Sloveče blagovne znamke

Za namene izvajanja varstva slovečih blagovnih znamk iz člena 6bis Pariške konvencije ter člena 16(2) in (3) Sporazuma TRIPS pogodbenici uporabljata skupno priporočilo o določbah glede varstva slovečih znamk, ki sta ga sprejeli Skupščina Pariške unije za varstvo industrijske lastnine in Generalna skupščina WIPO v štiriintridesetem krogu sej skupščin držav članic WIPO od 20. do 29. septembra 1999.

ČLEN 109

Izjeme glede pravic, dodeljenih z blagovno znamko

1.    Vsaka pogodbenica:

(a)    zagotovi omejene izjeme glede pravic, dodeljenih z blagovno znamko, na primer pošteno uporabo opisnih izrazov, vključno z geografskimi označbami, ter

(b)    lahko zagotovi druge omejene izjeme glede pravic, dodeljenih z blagovno znamko.

Pri zagotavljanju omejenih izjem iz točk (a) in (b) prvega odstavka vsaka pogodbenica upošteva legitimne interese imetnika blagovne znamke in tretjih oseb.

2.    Blagovna znamka imetniku ne daje pravice, da bi tretji osebi pri trgovanju prepovedal uporabo naslednjih elementov, če jih uporablja v skladu z dobrimi poslovnimi običaji v industrijskih ali trgovinskih zadevah:

(a)    imena ali naslova tretje osebe, če je tretja oseba fizična oseba;

(b)    znakov ali označb v zvezi z vrsto, kakovostjo, količino, predvidenim namenom, vrednostjo, geografskim poreklom in časom proizvodnje blaga ali opravljanja storitve ali v zvezi z drugimi značilnostmi blaga ali storitev, ter

(c)    blagovne znamke, če je treba označiti namen blaga ali storitve, še zlasti dodatkov ali nadomestnih delov.

3.    Blagovna znamka imetniku ne daje pravice, da tretji osebi pri trgovanju prepove uporabo prejšnje pravice, ki velja le na določenem področju, če je ta pravica priznana v zakonodaji zadevne pogodbenice in znotraj meja ozemlja, na katerem je priznana.

ČLEN 110

Razlogi za preklic

1.    Vsaka pogodbenica določi, da se blagovna znamka razveljavi, če se v neprekinjenem obdobju vsaj treh let na zadevnem ozemlju ni dejansko uporabljala za blago ali storitve, za katere je registrirana, in za neuporabo ne obstajajo upravičeni razlogi.

2.    Nihče ne more zahtevati, naj se imetnikove pravice glede blagovne znamke razveljavijo, če je v intervalu med iztekom vsaj triletnega obdobja in vložitvijo vloge za razveljavitev prišlo do začetka ali ponovnega začetka dejanske uporabe blagovne znamke.

3.    Začetek ali ponovni začetek uporabe v trimesečnem obdobju pred vložitvijo zahteve za razveljavitev, do katerega ni prišlo pred iztekom neprekinjenega obdobja petih let neuporabe, pa se ne upošteva, če do priprav na začetek ali ponovni začetek pride šele potem, ko imetnik ugotovi, da se lahko vloži zahteva za razveljavitev.

4.    Blagovna znamka se razveljavi tudi, če po datumu registracije:

(a)    zaradi dejanj ali opustitve imetnika v okviru trgovinske dejavnosti postane splošno ime blaga ali storitve, za katero je registrirana;

(b)    zaradi uporabe s strani imetnika blagovne znamke ali z njegovim soglasjem glede blaga ali storitev, za katere je registrirana, blagovna znamka lahko zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega porekla tega blaga ali storitev.

ČLEN 111

Vloge v slabi veri

Blagovna znamka se lahko razglasi za neveljavno, kadar prijavitelj vlogo za registracijo blagovne znamke vloži v slabi veri. Vsaka pogodbenica lahko določi tudi, da se taka blagovna znamka ne registrira.

PODODDELEK 3

MODELI

ČLEN 112

Mednarodni sporazumi

Evropska unija ponovno potrjuje zavezanost Ženevskemu aktu Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov, sprejetemu 2. julija 1999, Kirgiška republika pa ga spoštuje.

ČLEN 113

Zaščita registriranih modelov

1.    Vsaka pogodbenica zagotovi zaščito neodvisno ustvarjenih modelov, ki so novi in izvirni. Ta zaščita se zagotovi z registracijo, ki imetniku registriranega modela zagotovi izključno pravico v skladu s tem pododdelkom.

2.    Imetnik registriranega modela ima pravico, da tretjim osebam, ki nimajo njegove privolitve, prepreči vsaj izdelavo, ponujanje za prodajo, prodajo, uvoz, izvoz, skladiščenje ali uporabo izdelkov, ki nosijo ali vsebujejo zaščiteni model, če se to izvaja v komercialne namene.

3.    Za modele, uporabljene na izdelku, ki predstavlja sestavni del kompleksnega izdelka, ali vgrajene vanj, velja, da so novi in izvirni le v naslednjih primerih:

(a)    če sestavni del, potem ko je vgrajen v kompleksni izdelek, ob normalni uporabi izdelka ostane viden, ter

(b)    če vidne značilnosti sestavnega dela same po sebi izpolnjujejo pogoje glede novosti in originalnosti.

4.    V točki (a) odstavka 3 „normalna uporaba“ pomeni uporabo pri končnem uporabniku, ki izključuje vzdrževanje, servisiranje ali popravilo.

5.    Za namene tega člena lahko pogodbenica model, ki ima individualno naravo, obravnava kot izvirnega.

ČLEN 114

Obdobje zaščite

Vsaka pogodbenica zagotovi, da je model zaščiten za obdobje petih let od datuma vložitve vloge in da lahko imetnik pravice podaljša obdobje zaščite za eno ali več petletnih obdobij do skupaj najmanj 15 let od datuma vložitve vloge.

ČLEN 115

Zaščita neregistriranih modelov

1.    Vsaka pogodbenica zagotovi pravna sredstva za preprečevanje uporabe neregistriranega modela le, če sporna uporaba izhaja iz kopiranja neregistriranega modela na njenem ozemlju. Ta uporaba zajema vsaj ponujanje za prodajo, dajanje na trg ter uvoz ali izvoz izdelka.

2.    Kirgiška republika zagotovi zaščito, ki je na voljo za neregistrirane modele, iz odstavka 1 tega člena najpozneje 10 let po datumu, na katerega se začne uporabljati ta naslov, če je Evropska unija v skladu s svojo zakonodajo zagotovila tehnično pomoč na zahtevo Kirgiške republike in v skladu z njenimi potrebami.

3.    Obdobje zaščite, ki je na voljo za neregistrirane modele, iz odstavka 1, je najmanj tri leta od datuma, ko je bil model objavljen v javnosti v eni od pogodbenic.

ČLEN 116

Izjeme in izključitve

1.    Vsaka pogodbenica lahko določi omejene izjeme pri zaščiti modelov, tudi neregistriranih modelov, če take izjeme niso v nerazumnem nasprotju z običajno uporabo zaščitenih modelov in ne posegajo nerazumno v zakonite interese imetnika zaščitenega modela, ob upoštevanju zakonitih interesov tretjih oseb.

2.    Zaščita modela se ne prenese na model zgolj na podlagi njegovih tehničnih in funkcionalnih vidikov. Model ne izvira iz pojavne oblike izdelka, ki mora biti nujno reproducirana v natančni obliki in dimenzijah, da bi bilo mogoče izdelek, v katerega je model vgrajen ali na katerem se uporablja, mehansko povezati z drugim izdelkom ali ga namestiti vanj, okoli njega ali ob njega, tako da lahko vsak izdelek opravlja svojo funkcijo.

3.    Pravica v zvezi z modelom ne izvira iz modela, ki je v nasprotju z javnim redom ali veljavnimi moralnimi načeli.

4.    Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena model v skladu s pogoji iz člena 113(1) predstavlja model, ki je namenjen omogočanju večkratnega sestavljanja ali povezovanja medsebojno zamenljivih izdelkov v modularnem sistemu.

ČLEN 117

Povezava z avtorsko pravico

Vsaka pogodbenica zagotovi, da je model, vključno z neregistriranimi modeli, upravičen do zaščite po zakonu o avtorski pravici zadevne pogodbenice od dneva, ko je bil ustvarjen ali določen v kateri koli obliki. Vsaka pogodbenica določi obseg take zaščite in pogoje, pod katerimi se odobri, vključno s stopnjo zahtevane izvirnosti.

PODODDELEK 4

GEOGRAFSKE OZNAČBE

ČLEN 118

Področje uporabe

1.    V tem pododdelku „geografska označba“ pomeni geografsko označbo, kot je opredeljena v členu 22(1) Sporazuma TRIPS 17 .

2.    Ta pododdelek se uporablja za priznavanje in zaščito geografskih označb s poreklom na ozemlju pogodbenic.

3.    Geografske označbe pogodbenice, ki jih zaščiti druga pogodbenica, so predmet tega pododdelka le, če so vključene v področje uporabe zakonodaje iz člena 119.

ČLEN 119

Postopki

1.    Evropska unija je po proučitvi zakonodaje Kirgiške republike, navedene v oddelku A Priloge 8-A, sklenila, da ta zakonodaja vsebuje elemente za registracijo in nadzor geografskih označb iz oddelka B Priloge 8-A.

2.    Kirgiška republika je po proučitvi zakonodaje Evropske unije, navedene v oddelku A Priloge 8-A, sklenila, da ta zakonodaja vsebuje elemente za registracijo in nadzor geografskih označb iz oddelka B Priloge 8-A.

3.    Po zaključku postopka ugovora v skladu z merili iz Priloge 8-B in pregleda geografskih označb za izdelke Evropske unije iz oddelka A Priloge 8-C, ki naj bi se zaščitile v Kirgiški republiki in ki jih je Evropska unija registrirala v skladu z zakonodajo iz odstavka 2 tega člena, Kirgiška republika zaščiti te geografske označbe glede na raven zaščite, določene v tem pododdelku.

4.    Po zaključku postopka ugovora v skladu z merili iz Priloge 8-B in pregleda geografskih označb za izdelke Kirgiške republike iz oddelka B Priloge 8-C, ki naj bi se zaščitile v Evropski uniji in ki jih je Kirgiška republika registrirala v skladu z zakonodajo iz odstavka 1 tega člena, Evropska unija zaščiti te geografske označbe glede na raven zaščite, določene v tem oddelku.

ČLEN 120

Sprememba seznama geografskih označb

Pogodbenici lahko spremenita seznam geografskih označb, ki se bodo zaščitile, iz Priloge 8-C v skladu s členom 27. Nove geografske označbe se dodajo po zaključku postopka ugovora in njihovem pregledu v skladu s členom 119(3) oziroma (4).

ČLEN 121

Zaščita geografskih označb

1.    Geografske označbe iz Priloge 8-C, vključno z geografskimi označbami, dodanimi v skladu s členom 120, se zaščitijo pred:

(a)    vsako neposredno ali posredno komercialno rabo zaščitenega imena:

(i)    za primerljive proizvode, ki niso v skladu s specifikacijo proizvoda za zaščiteno ime, ali

(ii)    če taka uporaba izkorišča ugled geografske označbe, tudi ko se ta proizvod uporablja kot sestavina;

(b)    vsako zlorabo, posnemanjem ali prikazovanjem, tudi če je resnično poreklo proizvoda navedeno ali če je zaščiteno ime prevedeno, drugače zapisano ali prečrkovano ali če mu je dodan izraz, kot so „stil“, „tip“, „metoda“, „kot se proizvaja v“, „imitacija“, „okus“, „kot“ ali podobno, tudi kadar so navedeni proizvodi uporabljeni kot sestavina;

(c)    vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo porekla, vrste ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na zadevni proizvod, in v primeru pakiranja proizvoda v embalažo, ki lahko ustvari napačen vtis o poreklu proizvoda, tudi kadar so navedeni proizvodi uporabljeni kot sestavina, ter

(d)    vsako drugo prakso, ki lahko potrošnika zavede glede pravega porekla proizvoda.

2.    Geografske označbe iz Priloge 8-C, vključno s tistimi, ki so bile dodane v skladu s členom 120, na ozemlju pogodbenic ne postanejo generične.

3.    Nobena določba tega sporazuma pogodbenice ne zavezuje, da zaščiti geografsko označbo druge pogodbenice, ki ni ali ni več zaščitena na ozemlju porekla. Vsaka pogodbenica obvesti drugo pogodbenico, če geografska označba ni več zaščitena na ozemlju pogodbenice porekla. Tako uradno obvestilo se pošlje v skladu s členom 154.

4.    Določbe tega sporazuma ne posegajo v pravico oseb, da pri trgovanju uporabljajo svoje ime in/ali ime svojih poslovnih predhodnikov, razen kadar uporaba tega imena zavaja javnost.

ČLEN 122

Pravica do uporabe geografskih označb

1.    Ime, zaščiteno v skladu s tem sporazumom, lahko uporablja vsaka fizična ali pravna oseba, ki trži proizvod, ki je v skladu z ustreznimi specifikacijami.

2.    Ko je geografska označba zaščitena na podlagi tega pododdelka, se za uporabo takega zaščitenega imena ne smejo zahtevati registracija uporabnikov ali povezane pristojbine.

ČLEN 123

Razmerje do blagovnih znamk

1.    Kadar je geografska označba zaščitena v okviru tega sporazuma, pogodbenici ne registrirata blagovne znamke, katere uporaba bi bila v nasprotju s členom 121(1), če je vloga za registracijo blagovne znamke vložena po datumu vložitve vloge za zaščito geografske označbe na ozemlju zadevne pogodbenice.

2.    Za geografske označbe iz člena 119 je datum vložitve vloge za zaščito iz odstavka 1 tega člena datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

3.    Blagovne znamke, registrirane v nasprotju z odstavkom 1, se razglasijo za neveljavne.

4.    Za geografske označbe iz člena 120 je datum vložitve vloge za zaščito iz odstavka 1 tega člena datum predložitve vloge za zaščito geografske označbe drugi pogodbenici.

5.    Brez poseganja v odstavek 7 vsaka pogodbenica zaščiti geografske označbe tudi, kadar obstaja predhodna blagovna znamka. Predhodna blagovna znamka pomeni blagovno znamko, katere uporaba je v nasprotju s členom 121(1) in ki je bila prijavljena, registrirana ali, če to možnost določa zadevna zakonodaja, uveljavljena z uporabo v dobri veri na ozemlju ene od pogodbenic pred datumom, na katerega vlogo za zaščito geografske označbe na podlagi tega sporazuma predloži druga pogodbenica.

6.    Predhodna blagovna znamka se lahko še naprej uporablja in obnavlja ne glede na zaščito geografske označbe, če v zakonodaji pogodbenic o blagovnih znamkah ne obstajajo razlogi za neveljavnost ali preklic blagovne znamke. V takih primerih se dovoli uporaba zaščitene geografske označbe in zadevnih blagovnih znamk.

7.    Na podlagi ugleda in slovesa blagovne znamke ter dolžine časa, ko se je ta uporabljala, pogodbenici ni treba zaščititi imena kot geografsko označbo v skladu s tem sporazumom, če bi lahko to ime zavajalo potrošnika glede prave identitete proizvoda.

ČLEN 124

Uveljavljanje zaščite

Vsaka pogodbenica uveljavlja zaščito iz členov 119 do 123 na podlagi ustreznih upravnih in sodnih ukrepov ali na zahtevo zainteresirane strani, da se prepreči ali ustavi nezakonita uporaba zaščitene geografske označbe.

ČLEN 125

Splošna pravila

1.    Ta sporazum se uporablja brez poseganja v pravice in dolžnosti pogodbenic v skladu s Sporazumom o STO.

2.    Pogodbenici ni treba registrirati imena kot geografsko označbo v skladu s tem sporazumom, če je to ime v nasprotju z imenom rastlinske sorte ali živalske pasme, zaradi česar je verjetno, da bi tako ime zavedlo potrošnika glede resničnega porekla proizvoda.

3.    Enakozvočnica, zaradi katere potrošniki napačno menijo, da proizvod prihaja z drugega ozemlja, se ne zaščiti, čeprav ime točno ustreza zadevnemu ozemlju, regiji ali kraju porekla zadevnega proizvoda. Brez poseganja v člen 23 Sporazuma TRIPS pogodbenici skupaj določita praktične pogoje uporabe, pod katerimi se v celoti ali delno enakozvočne geografske označbe med seboj razlikujejo, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju enake obravnave zadevnih proizvajalcev in preprečevanju zavajanja potrošnikov.

4.    Kadar pogodbenica v okviru dvostranskih pogajanj s tretjo osebo predlaga zaščito geografske označbe te tretje osebe, ki je v celoti ali delno enakozvočnica geografske označbe druge pogodbenice, zaščitene na podlagi tega sporazuma, lahko o tem obvesti drugo pogodbenico in ji da priložnost, da predloži svoje pripombe, preden se geografska označba tretje osebe zaščiti.

5.    Vse zadeve, ki izhajajo iz specifikacij proizvoda za zaščitene geografske označbe, obravnava Pododbor za pravice intelektualne lastnine iz člena 154.

6.    Zaščito geografskih označb, ki so zaščitene po tem sporazumu, lahko prekliče le pogodbenica porekla proizvoda.

7.    Specifikacija proizvoda iz tega sporazuma je specifikacija, ki jo odobrijo organi pogodbenice porekla proizvoda, vključno s kakršnimi koli odobrenimi spremembami specifikacije.

ČLEN 126

Prehodne določbe

1.    Nobena določba tega poglavja pogodbenice ne zavezuje, da izvaja zaščito, ki je bila geografskim označbam iz Priloge 8-C dodeljena v skladu s členi 118 do 125, v prehodnem obdobju, ki traja največ sedem let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.

2.    Pogodbenica zavrne registracijo blagovne znamke, ki ustreza kateri koli od situacij iz člena 121 v zvezi z zaščiteno geografsko označbo za podobne proizvode, če je bila vloga za to blagovno znamko predložena za zaščito na zadevnem ozemlju po začetku veljavnosti tega naslova.

3.    Blagovna znamka, registrirana v nasprotju z odstavkom 2, se razglasi za neveljavno.

4.    Po prehodnem obdobju iz odstavka 1 se ne glede na zaščito naslednjih geografskih označb za proizvode Evropske unije po tem sporazumu v triletnem prehodnem obdobju te geografske označbe lahko uporabljajo za označevanje in predstavljanje nekaterih primerljivih proizvodov s poreklom iz Kirgiške republike:

(a)    Φέτα (Feta);

(b)    Calvados;

(c)    Asti;

(d)    České pivo.

5.    Po prehodnem obdobju iz odstavka 1 se ne glede na zaščito naslednjih geografskih označb za proizvode Evropske unije po tem sporazumu v osemletnem prehodnem obdobju te geografske označbe lahko uporabljajo za označevanje in predstavljanje nekaterih primerljivih proizvodov s poreklom iz Kirgiške republike:

(a)    Champagne;

(b)    Cognac.

6.    Proizvodi, ki so bili pred začetkom veljavnosti tega sporazuma proizvedeni in označeni v skladu z zakonodajo pogodbenice, vendar ne izpolnjujejo zahtev tega sporazuma, se lahko še naprej prodajajo do porabe zalog.

7.    Proizvodi, ki so bili v skladu z zakonodajo pogodbenice proizvedeni in označeni z geografskimi označbami iz odstavkov 4 in 5 po začetku veljavnosti tega sporazuma ter pred iztekom prehodnih obdobij iz odstavkov 4 in 5, vendar ne izpolnjujejo zahtev tega pododdelka, se lahko še naprej prodajajo do porabe zalog.

ČLEN 127

Tehnična pomoč

Da bi se olajšalo izvajanje tega pododdelka v Kirgiški republiki in zagotovila pomoč njeni industriji, Evropska unija Kirgiški republiki na njeno zahtevo in glede na njene potrebe zagotovi ustrezno tehnično pomoč v skladu s svojo zakonodajo.

PODODDELEK 5

PATENTI

ČLEN 128

Mednarodni sporazumi

Vsaka pogodbenica zagotovi, da so na njenem ozemlju na voljo postopki iz Pogodbe o sodelovanju na področju patentov, podpisane 19. junija 1970 v Washingtonu, in si čim bolj prizadeva za uskladitev s Pogodbo o patentnem pravu, podpisano 1. junija 2000 v Ženevi.

ČLEN 129

Patenti in javno zdravje

1.    Pogodbenici priznavata pomen Deklaracije o Sporazumu TRIPS in javnem zdravju, ki je bila sprejeta 14. novembra 2001 na ministrski konferenci STO v Dohi (v nadaljnjem besedilu: Deklaracija iz Dohe). Pri razlagi in izvajanju pravic in obveznosti iz tega pododdelka vsaka pogodbenica zagotovi skladnost z Deklaracijo iz Dohe.

2.    Vsaka pogodbenica izvaja člen 31bis Sporazuma TRIPS ter Prilogo k Sporazumu TRIPS in Dodatek k Prilogi k Sporazumu TRIPS, ki je začel veljati 23. januarja 2017.

ČLEN 130

Dodatna zaščita zdravil 18

1.    Pogodbenici priznavata, da je za zdravila, zaščitena s patentom na njunih ozemljih, lahko potreben upravni postopek odobritve, preden so dana na njuna trga (v nadaljnjem besedilu: postopek izdaje dovoljenja za promet). Pogodbenici priznavata, da se lahko zaradi obdobja, ki preteče od vložitve patentne prijave do prve odobritve dajanja izdelka na trg, kot ga v ta namen opredeljujeta njuni zakonodaji, skrajša obdobje dejanskega patentnega varstva.

2.    Vsaka pogodbenica zagotovi ustrezen in učinkovit mehanizem za nadomestilo lastniku patenta za skrajšanje dejanske veljavnosti patenta zaradi nerazumnih zamud 19 pri izdaji prvega dovoljenja za promet na njenem ozemlju v skladu z njeno zakonodajo.

3.    Pogodbenica lahko namesto mehanizma iz odstavka 2 zagotovi dodatno zaščito zdravila, ki je zaščiteno s patentom in ki je bilo predmet postopka izdaje dovoljenja za promet, za obdobje, ki je enako obdobju, ki je poteklo med datumom, ko je bila vložena patentna prijava, in datumom prvega dovoljenja za promet v pogodbenici, skrajšano za dobo petih let. Taka dodatna zaščita ne traja več kot pet let. To obdobje se lahko podaljša za nadaljnjih šest mesecev v primeru zdravil, za katera so bile izvedene pediatrične študije, katerih rezultati so razvidni iz informacij o zdravilu.

ČLEN 131

Podaljšanje obdobja zaščite, podeljene s patentom, za fitofarmacevtska sredstva

1.    Vsaka od pogodbenic pred izdajo dovoljenja za dajanje fitofarmacevtskih sredstev na trg določi zahteve glede njihove varnosti in učinkovitosti.

2.    Pogodbenici priznavata, da je za fitofarmacevtska sredstva, zaščitena s patentom na njunih ozemljih, potreben postopek upravne odobritve, preden so dana na njuna trga. Pogodbenici priznavata, da se lahko zaradi obdobja, ki preteče od vložitve patentne prijave do prve odobritve dajanja proizvoda na njuna trga, kot ga v ta namen opredeljuje ustrezna zakonodaja, skrajša obdobje dejanske patentne zaščite.

3.    Vsaka pogodbenica za fitofarmacevtska sredstva, ki so zaščitena s patentom in za katera je potreben postopek upravne odobritve, določi dodatno obdobje zaščite, ki je enako obdobju iz drugega stavka odstavka 2, skrajšanemu za pet let.

4.    Ne glede na odstavek 3 nadaljnje obdobje zaščite ne presega pet let.

PODODDELEK 6

VARSTVO NERAZKRITIH INFORMACIJ

ČLEN 132

Obseg varstva poslovnih skrivnosti

1.    Vsaka pogodbenica ob izpolnjevanju obveznosti spoštovanja Sporazuma TRIPS in zlasti člena 39(1) in (2) Sporazuma TRIPS vsem imetnikom poslovnih skrivnosti zagotovi ustrezne civilne sodne postopke in pravna sredstva, s katerimi se preprečijo pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti ter pridobijo pravna sredstva v zvezi s tem, če se ti izvedejo na način, ki je v nasprotju s pošteno poslovno prakso.

2.    V tem pododdelku:

(a)    „poslovna skrivnost“ pomeni informacijo, ki:

(i)    je skrivnost v smislu, da njena celota ali natančna konfiguracija in sestava njenih komponent ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

(ii)    ima tržno vrednost, ker je tajna, ter

(iii)    je oseba, ki ima zakoniti nadzor nad to informacijo, v danih okoliščinah razumno ukrepala, da jo ohrani kot skrivnost;

(b)    „imetnik poslovne skrivnosti“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki ima zakoniti nadzor nad poslovno skrivnostjo.

3.    Za namene tega pododdelka se vsaj za naslednje oblike ravnanja šteje, da so v nasprotju s pošteno poslovno prakso:

(a)    pridobitev poslovne skrivnosti brez privolitve imetnika poslovne skrivnosti, kadar koli do tega pride z nepooblaščenim dostopom do katerih koli dokumentov, predmetov, gradiva, vsebin ali elektronskih datotek, ki so pod zakonitim nadzorom imetnika poslovne skrivnosti in vsebujejo poslovno skrivnost ali je iz njih mogoče ugotoviti poslovno skrivnost, oziroma njihovo prilastitvijo ali kopiranjem;

(b)    uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti, kadar koli to brez privolitve imetnika poslovne skrivnosti stori oseba, za katero je ugotovljeno, da izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:

(i)    poslovno skrivnost pridobi na način iz točke (a),

(ii)    krši sporazum o zaupnosti ali kakršno koli drugo dolžnost nerazkritja poslovne skrivnosti ali

(iii)    krši pogodbeno ali katero koli drugo dolžnost omejitve uporabe poslovne skrivnosti;

(c)    pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti, kadar koli je oseba, ki je to storila, v času pridobitve, uporabe ali razkritja vedela ali bi morala v danih okoliščinah vedeti, da je poslovno skrivnost neposredno ali posredno pridobila od druge osebe, ki je poslovno skrivnost uporabila ali razkrila nezakonito v smislu točke (b).

4.    Nobena določba tega pododdelka od nobene pogodbenice ne zahteva, da za katero koli od naslednjih oblik ravnanja šteje, da je v nasprotju s pošteno poslovno prakso:

(a)    neodvisno odkritje ali stvaritev;

(b)    obratni inženiring proizvoda s strani osebe, ki jo ima zakonito v lasti in ki je ne zavezuje nobena pravno veljavna dolžnost, da omeji pridobitev ustreznih informacij;

(c)    pridobitev, uporaba ali razkritje informacij, ki se zahtevajo ali jih dovoljuje zakonodaja pogodbenice;

(d)    uporaba izkušenj ter znanja in spretnosti zaposlenih, ki so jih pošteno pridobili med rednim opravljanjem dela.

5.    Nobena določba tega pododdelka ne omejuje svobode izražanja in obveščanja, vključno s svobodo medijev, kot je zaščitena v jurisdikciji vsake pogodbenice.

ČLEN 133

Civilni postopki in pravna sredstva za imetnike poslovne skrivnosti

1.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da nobeni osebi, ki sodeluje v civilnih sodnih postopkih iz člena 132 ali ima dostop do dokumentov, ki so del teh sodnih postopkov, ni dovoljeno uporabiti ali razkriti nobene poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti, ki so jo sodni organi v odziv na ustrezno utemeljeno vlogo zainteresirane strani opredelili za zaupno in bili z njo seznanjeni na podlagi tega sodelovanja ali dostopa.

2.    V civilnih sodnih postopkih iz člena 132 vsaka pogodbenica zagotovi, da so njeni sodni organi pooblaščeni vsaj za:

(a)    odredbo začasnih ukrepov, da bi preprečili pridobitev, uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti na način, ki je v nasprotju s pošteno poslovno prakso;

(b)    odredbo sodne prepovedi, da bi preprečili pridobitev, uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti na način, ki je v nasprotju s pošteno poslovno prakso;

(c)    izdajo odredbe osebi, ki je vedela ali bi morala vedeti, da je pridobila, uporabila ali razkrila poslovno skrivnost na način, ki je v nasprotju s pošteno poslovno prakso, da imetniku poslovne skrivnosti plača ustrezno odškodnino za nadomestilo dejanske škode, ki jo je utrpel zaradi te pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti;

(d)    sprejetje posebnih ukrepov za ohranitev zaupnosti katere koli poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti, nastale v civilnem sodnem postopku, ki se nanaša na domnevno pridobitev, uporabo in razkritje poslovne skrivnosti na način, ki je v nasprotju s pošteno poslovno prakso; ti posebni ukrepi lahko v skladu s pravom zadevne pogodbenice vključujejo možnost:

(i)    omejevanja dostopa do nekaterih dokumentov v celoti ali delno,

(ii)    omejevanja dostopa do obravnav in ustreznih zapisnikov ali dobesednih zapisov teh obravnav ter

(iii)    dajanja na voljo nezaupne različice sodne odločbe, v kateri so odlomki, ki vsebujejo poslovne skrivnosti, odstranjeni ali redigirani, ter

(e)    to, da naložijo sankcije vsaki osebi, ki sodeluje v sodnem postopku in ne ravna ali noče ravnati v skladu s sodnimi odločbami v zvezi z varovanjem poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti.

3.    Od nobene pogodbenice se ne zahteva, da zagotovi civilne sodne postopke in pravna sredstva iz člena 132 v primeru ravnanja v nasprotju s pošteno poslovno prakso, v skladu z zadevnim pravom pogodbenice, da se razkrijejo kršitve, nepravilno ravnanje ali nezakonite dejavnosti z namenom zaščite legitimnih interesov, ki jih priznava pravo pogodbenice.

ČLEN 134

Varstvo podatkov o zdravilih 20

1.    Za izvajanje člena 39 Sporazuma TRIPS in v okviru zagotavljanja učinkovitega varstva pred nepošteno konkurenco, kot je določeno v členu 10bis Pariške konvencije, vsaka pogodbenica varuje zaupne poslovne informacije, predložene za pridobitev dovoljenja za dajanje zdravila na trg (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za promet), pred razkritjem tretjim osebam, razen če se sprejmejo ukrepi za zagotovitev varstva podatkov pred nepošteno komercialno uporabo in če je razkritje nujno zaradi prevladujočega javnega interesa.

2.    Če pogodbenica kot pogoj za odobritev trženja zdravila zahteva predložitev nerazkritih podatkov o preskusih ali drugih podatkov, za njihovo pridobitev pa je bilo potrebnega veliko truda, pogodbenica take podatke varuje pred nepošteno komercialno uporabo. Poleg tega vsaka pogodbenica take podatke varuje pred razkritjem, razen kadar je to potrebno za zaščito javnega interesa.

3.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da organ, pristojen za izdajo dovoljenja za promet, vsaj pet let ne sprejme nobene naknadne vloge za dovoljenje za promet, ki se nanaša na podatke iz odstavka 2, predložene v vlogi za prvo dovoljenje za promet, brez izrecnega soglasja imetnika prvega dovoljenja za promet, razen če je to nujno za zaščito javnega interesa.

ČLEN 135

Varstvo podatkov o fitofarmacevtskih sredstvih

1.    Vsaka pogodbenica lastniku poročila o preskusu ali študiji, ki je bilo prvič predloženo za pridobitev dovoljenja za promet s fitofarmacevtskim sredstvom, prizna začasno pravico (v nadaljnjem besedilu: varstvo podatkov). V tem obdobju se poročilo o preskusu ali študiji ne uporabi v korist nobene druge osebe, ki želi pridobiti dovoljenje za trženje fitofarmacevtskega sredstva, razen če je dokazano izrecno privoljenje prvega lastnika za to.

2.    Poročilo o preskusu ali študiji mora biti:

(a)    nujno za odobritev ali spremembo dovoljenja, da se dovoli uporaba na drugem pridelku, ter

(b)    potrjeno kot skladno z načeli dobre laboratorijske prakse ali dobre preskusne prakse.

3.    Obdobje varstva podatkov traja vsaj 10 let od prvega dovoljenja, ki ga izda zadevni organ v zadevni pogodbenici. Za fitofarmacevtska sredstva z majhnim tveganjem se to obdobje lahko podaljša na 13 let.

4.    Obdobje varstva podatkov se podaljša za tri mesece ob vsakem podaljšanju dovoljenja za uporabo v manjši meri, če imetnik dovoljenja predloži vlogo za pridobitev takega dovoljenja vsaj pet let po datumu prvega dovoljenja. Celotno obdobje varstva podatkov ne sme v nobenem primeru biti daljše od 13 let. Za fitofarmacevtska sredstva z majhnim tveganjem ne sme celotno obdobje varstva podatkov v nobenem primeru presegati 15 let.

5.    Poročilo o preskusu ali študiji se zavaruje tudi, če je bilo potrebno za podaljšanje ali pregled dovoljenja. V tem primeru je obdobje varstva podatkov 30 mesecev.

6.    Brez poseganja v odstavke 3, 4 in 5 javni organ, pristojen za izdajo dovoljenja za promet, ne upošteva informacij iz odstavkov 1 in 2 za nobeno zaporedno dovoljenje za promet, ne glede na to, ali je bilo dano na voljo javnosti ali ne.

7.    Vsaka pogodbenica določi ukrepe, ki zavezujejo vložnika in imetnike predhodnih dovoljenj s sedežem na ozemljih pogodbenic k izmenjavi zaščitenih informacij, da bi se izognili podvajanju preskusov na vretenčarjih.

PODODDELEK 7

SORTE RASTLIN

ČLEN 136

Splošne določbe

Vsaka pogodbenica varuje žlahtniteljske pravice v skladu z Mednarodno konvencijo o varstvu novih sort rastlin (v nadaljnjem besedilu: Konvencija UPOV), vključno z neobveznimi izjemami k pravici žlahtnitelja iz člena 15(2) Konvencije UPOV, ter sodeluje pri spodbujanju in uveljavljanju teh pravic.

ODDELEK C

UVELJAVLJANJE PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE

PODODDELEK 1

CIVILNO IN UPRAVNO UVELJAVLJANJE

ČLEN 137

Splošne obveznosti

1.    Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje zaveze v okviru Sporazuma TRIPS, zlasti njegovega dela III, ter zagotovita ukrepe, postopke in pravna sredstva, potrebne za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine. Ti ukrepi, postopki in pravna sredstva morajo biti pošteni in pravični ter ne smejo biti po nepotrebnem zapleteni ali dragi ali določati nerazumnih rokov ali povzročati neupravičenih zamud. V oddelku C tega poglavja izraz „pravice intelektualne lastnine“ ne vključuje pravic iz pododdelka 6 oddelka B tega poglavja.

2.    Ukrepi, postopki in pravna sredstva iz odstavka 1 morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni ter se morajo uporabljati na način, ki preprečuje ustvarjanje ovir za trgovino, pogodbenici pa zagotovita zaščito pred njihovo zlorabo.

ČLEN 138

Osebe, ki imajo pravico zahtevati uporabo ukrepov, postopkov in pravnih sredstev

Vsaka pogodbenica za osebe, ki imajo pravico zahtevati uporabo ukrepov, postopkov in pravnih sredstev iz tega pododdelka in iz dela III Sporazuma TRIPS, priznava:

(a)    imetnike pravic intelektualne lastnine v skladu s pravom, ki se uporablja;

(b)    vse druge osebe, pooblaščene za uporabo teh pravic, zlasti imetnike licence, kolikor je to dovoljeno in v skladu s pravom, ki se uporablja;

(c)    organe za upravljanje kolektivnih pravic intelektualne lastnine, ki se jim redno priznava pravica zastopanja imetnikov pravic intelektualne lastnine, kolikor je to dovoljeno in v skladu s pravom, ki se uporablja;

(d)    strokovne organe za obrambo, ki se jim redno priznava pravica zastopanja imetnikov pravic intelektualne lastnine, kolikor je to dovoljeno in v skladu s pravom, ki se uporablja.

ČLEN 139

Dokazi

1.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko sodni organi še pred začetkom postopkov glede vsebine zadeve na predlog osebe, ki je v podporo svojim trditvam predložila razumno razpoložljive dokaze, da so bile njene pravice intelektualne lastnine kršene ali bodo kršene, odredijo takojšnje in učinkovite začasne ukrepe za zavarovanje zadevnih dokazov v zvezi z domnevno kršitvijo, ob upoštevanju varstva zaupnih informacij. Sodni organi pri odredbi začasnih ukrepov upoštevajo zakonite interese domnevnega kršitelja.

2.    Začasni ukrepi iz odstavka 1 lahko vključujejo podroben opis, z odvzemom vzorcev ali brez njega, ali fizični zaseg blaga, ki je predmet domnevnih kršitev, ter v ustreznih primerih materialov in pripomočkov, ki se uporabljajo v proizvodnji ali distribuciji takega blaga, ter dokumentov, ki se nanašajo nanj.

3.    Vsaka pogodbenica sprejme ukrepe, ki so potrebni, da se v primeru kršitve pravice intelektualne lastnine v komercialnem obsegu sodnim organom omogoči, da po potrebi in na predlog osebe odredijo predložitev bančnih, finančnih ali komercialnih dokumentov pod nadzorom nasprotne osebe, ob upoštevanju varstva zaupnih informacij.

ČLEN 140

Pravica do informacij

1.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko sodni organi v civilnih sodnih postopkih glede kršitve pravice intelektualne lastnine in kot odgovor na utemeljeno in sorazmerno zahtevo tožnika odredijo, da kršitelj ali katera koli druga oseba, ki je udeležena ali je priča v sodnem sporu, predloži informacije o poreklu in distribucijskih omrežjih blaga ali storitev, ki kršijo pravico intelektualne lastnine.

2.    V tem odstavku izraz „katera koli druga oseba“ pomeni osebo:

(a)    za katero se ugotovi, da ima v lasti blago, ki je predmet kršitev, v komercialno pomembnem obsegu;

(b)    za katero se ugotovi, da v komercialno pomembnem obsegu uporablja storitve, ki so predmet kršitev;

(c)    za katero se ugotovi, da v komercialno pomembnem obsegu opravlja storitve, ki se uporabljajo pri dejavnostih, ki so predmet kršitev, ali

(d)    za katero je oseba, ki opravlja dejavnost iz točke (a), (b) ali (c). navedla, da sodeluje pri proizvodnji, izdelavi ali distribuciji blaga oziroma opravljanju storitev.

3.    Informacije iz odstavka 1 vključujejo, kot je ustrezno:

(a)    imena in naslove proizvajalcev, izdelovalcev, distributerjev, ponudnikov in drugih predhodnih imetnikov blaga ali storitev ter predvidenih trgovcev na debelo in drobno, ter

(b)    informacije o proizvedenih, izdelanih, dobavljenih, prejetih ali naročenih količinah ter ceni za zadevno blago ali storitve.

4.    Odstavka 1 in 2 se uporabljata brez poseganja v pravo posamezne pogodbenice, ki:

(a)    imetniku pravice zagotavlja pravice do prejemanja dodatnih informacij;

(b)    ureja uporabo informacij, ki so bile v skladu s tem členom predložene v okviru civilnih sodnih postopkov;

(c)    ureja odgovornost za zlorabo pravice do obveščenosti;

(d)    daje možnost za zavrnitev posredovanja informacij, ki bi osebo iz odstavka 1 prisilile v priznanje lastnega sodelovanja ali sodelovanja njenih bližjih sorodnikov pri kršitvi pravice intelektualne lastnine, ali

(e)    ureja varstvo zaupnosti virov informacij ali obdelavo osebnih podatkov.

ČLEN 141

Začasni in previdnostni ukrepi

1.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko sodni organi na zahtevo vložnika proti domnevnemu kršitelju izdajo začasno odredbo, da se preprečijo kakršne koli neizbežne kršitve pravice intelektualne lastnine, ali da začasno in po potrebi ob uvedbi periodične denarne kazni, kadar to določa domače pravo, prepovejo nadaljevanje domnevnih kršitev navedene pravice ali da tako nadaljevanje pogojijo z vložitvijo jamstva, katerega namen je zagotoviti nadomestilo imetniku pravice. Začasna odredba se lahko pod enakimi pogoji izda tudi zoper posrednika, čigar storitve, vključno z internetnimi storitvami, uporablja tretja oseba za kršitev pravice intelektualne lastnine.

2.    Začasna odredba se lahko izda tudi za zaseg ali vročitev blaga, za katero se domneva, da krši pravico intelektualne lastnine, s čimer se prepreči vstop tega blaga na trgovinske poti oziroma njegov pretok po njih.

3.    V primeru domnevne kršitve v komercialnem obsegu vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko sodni organi, če vložnik dokaže, da bi lahko okoliščine ogrozile povračilo škode, v skladu z notranjim pravom odredijo preventivni zaseg premičnin in nepremičnin domnevnega kršitelja, vključno z blokiranjem njegovih bančnih računov in drugega premoženja. V ta namen lahko pristojni organi zahtevajo bančne, finančne ali trgovinske dokumente ali ustrezen dostop do zadevnih informacij.

ČLEN 142

Pravna sredstva

1.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko sodni organi na zahtevo vložnika in brez vpliva na morebitno odškodnino, ki se dolguje imetniku pravice zaradi kršitve, in brez kakršnega koli nadomestila odredijo uničenje ali vsaj dokončno odstranitev blaga, za katero je bilo ugotovljeno, da krši pravice intelektualne lastnine, iz trgovinskih tokov. Vsaka pogodbenica zagotovi tudi, da lahko sodni organi po potrebi odredijo uničenje materialov in pripomočkov, ki se uporabljajo predvsem pri ustvarjanju ali proizvodnji tega blaga.

2.    Sodni organi vsake pogodbenice so pooblaščeni, da odredijo, da se pravna sredstva iz odstavka 1 izvedejo na stroške kršitelja, razen če ni posebnih razlogov proti temu.

3.    Pri obravnavanju zahteve za pravna sredstva se upoštevajo sorazmernost med resnostjo kršitve in odrejenimi pravnimi sredstvi ter interesi tretjih oseb.

ČLEN 143

Sodne odredbe

Vsaka pogodbenica zagotovi, da kadar se sprejme sodba, ki ugotavlja kršitev pravice intelektualne lastnine, lahko sodni organi zoper kršitelja ali posrednika, čigar storitve uporablja tretja oseba in s tem krši pravico intelektualne lastnine, izdajo sodno odredbo, katere cilj je prepoved nadaljevanja kršitve.

ČLEN 144

Alternativni ukrepi

Vsaka pogodbenica lahko določi, da lahko sodni organi v ustreznih primerih in na zahtevo osebe, ki bi lahko bila predmet pravnih sredstev iz člena 142 ali 143, namesto uporabe pravnih sredstev iz navedenih členov odredijo plačilo denarnega nadomestila oškodovani stranki, če ta oseba ni ravnala namerno in iz malomarnosti, če bi izvedba zadevnih pravnih sredstev tej osebi povzročila nesorazmerno škodo in če se oškodovani stranki denarno nadomestilo zdi razumno zadovoljivo.

ČLEN 145

Odškodnina

1.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da so sodni organi pooblaščeni, da na predlog oškodovane stranke kršitelju, ki je vedel ali je imel utemeljene razloge, da bi vedel, da sodeluje v dejavnosti, ki je predmet kršitve, odredijo, da plača imetniku pravice ustrezno odškodnino za nadomestilo dejanske škode, ki jo je imetnik pravice utrpel zaradi kršitve. Ko sodni organi določajo odškodnino:

(a)    upoštevajo vse ustrezne dejavnike, kot so negativne gospodarske posledice, vključno z izgubljenim dobičkom, ki ga je utrpela oškodovana stran, morebitnim nepoštenim dobičkom, ki ga je ustvaril kršitelj, in v ustreznih primerih vključno z drugimi elementi, razen gospodarskih dejavnikov, kot je nepremoženjska škoda, ki je imetniku pravice povzročena s kršitvijo, ali

(b)    kot alternativno možnost točki (a) v ustreznih primerih določijo odškodnino v obliki pavšalnega zneska na podlagi dejavnikov, ki vključujejo najmanj znesek licenčnin ali pristojbin, ki bi jih kršitelj dolgoval, če bi zahteval dovoljenje za uporabo zadevne pravice intelektualne lastnine.

2.    Kadar se kršitelj nevede ukvarja z dejavnostmi, ki so predmet kršitve, ali nima utemeljenih razlogov, da bi to vedel, lahko pogodbenici določita, da lahko sodni organi v korist oškodovane strani odredijo vračilo dobička ali plačilo odškodnine, ki je lahko določena vnaprej.

ČLEN 146

Pravni stroški

Vsaka pogodbenica zagotovi, da utemeljene in sorazmerne pravne stroške ter druge izdatke uspešne stranke v sodnem postopku praviloma krije neuspešna stranka, razen če načelo pravičnosti tega ne dovoli.

ČLEN 147

Objava sodnih odločb

Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko v sodnih postopkih, začetih zaradi kršitve pravice intelektualne lastnine, sodni organi na zahtevo vložnika in na stroške kršitelja odredijo ustrezne ukrepe za razširjanje informacij v zvezi s sodno odločbo in njeno celotno ali delno objavo.

ČLEN 148

Domneva o avtorstvu ali lastništvu

Pogodbenici priznavata, da za namene uporabe ukrepov, postopkov in pravnih sredstev iz tega oddelka zadostuje, da se ime avtorja pojavi na književnem ali umetniškem delu na običajen način, da se avtor zadevnega dela, če ni dokazov o nasprotnem, šteje za avtorja ter da lahko avtor na podlagi tega sproži postopek za ugotavljanje kršitev. Ta člen se smiselno uporablja za imetnike pravic, povezanih z avtorsko pravico, v zvezi z njihovo zavarovano vsebino.

ČLEN 149

Upravni postopki

Če je možno odrediti civilnopravno sredstvo kot rezultat upravnih postopkov, so taki postopki v skladu z načeli, ki so vsebinsko enaki načelom iz zadevnih odločb tega oddelka.

PODODDELEK 2

UVELJAVLJANJE PRAVIC NA MEJAH

ČLEN 150

Ukrepi na mejah

1.    Kar zadeva blago pod carinskim nadzorom, vsaka pogodbenica sprejme ali ohranja postopke, na podlagi katerih lahko imetnik pravice vloži vlogo, s katero od carinskih organov zahteva, da zadržijo ali začasno prekinejo sprostitev blaga, za katero obstaja sum, da krši pravice intelektualne lastnine, zlasti pravice blagovnih znamk, avtorsko in sorodne pravice, pravice geografskih označb, patentov, uporabnih modelov, industrijskih modelov in topografij integriranih vezij ter žlahtniteljske pravice (v nadaljnjem besedilu: sumljivo blago).

2.    Vsaka pogodbenica ima vzpostavljene elektronske sisteme, s katerimi lahko carinski organi upravljajo zahtevke, ki jim je bilo ugodeno, ali evidentirane zahtevke. Kirgiška republika zagotovi take elektronske sisteme najpozneje pet let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.

3.    Kadar pogodbenica zaračuna pristojbino za pokritje upravnih stroškov, ki izhajajo iz vložitve vloge ali evidentiranja, je ta pristojbina sorazmerna z opravljeno storitvijo in nastalimi stroški.

4.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da se njeni carinski organi v razumnem času odločijo o odobritvi ali evidentiranju vloge v skladu s pravom pogodbenice.

5.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vloge iz odstavka 1 uporabljajo za več pošiljk.

6.    Vsaka pogodbenica v zvezi z blagom pod carinskim nadzorom zagotovi, da lahko njeni carinski organi na svojo pobudo zadržijo sumljivo blago ali začasno prekinejo njegovo sprostitev.

7.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni carinski organi uporabljajo analizo tveganja za prepoznavanje sumljivega blaga.

8.    Vsaka pogodbenica vzpostavi postopke, ki omogočajo uničenje: sumljivega blaga, pri čemer predhodni upravni ali sodni postopki za uradno ugotovitev kršitev niso potrebni, zlasti če se zadevne osebe strinjajo z uničenjem ali mu ne nasprotujejo. Kadar blago, za katero je bilo ugotovljeno, da krši zadevne pravice, ni uničeno, vsaka pogodbenica zagotovi, da se tako blago, razen v izjemnih okoliščinah, iz trgovinskih tokov umakne tako, da se prepreči povzročitev kakršne koli škode imetniku pravice.

9.    Kadar se za blago, ki je zadržano ali katerega sprostitev je začasno prekinjena, naknadno ugotovi, da ne krši pravice intelektualne lastnine, je imetnik pravice odškodninsko odgovoren imetniku ali deklarantu blaga, ki je v zvezi s tem utrpel škodo, v skladu z veljavno zakonodajo posamezne pogodbenice.

10.    Vsaka pogodbenica ima lahko vzpostavljene postopke, ki omogočajo hitro uničenje blaga s ponarejeno blagovno znamko in piratskega blaga, poslanega v poštnih ali hitrih kurirskih pošiljkah.

11.    Vsaka pogodbenica se lahko odloči, da tega člena ne bo uporabljala za uvoz blaga, ki ga v drugi državi dajo na trg imetniki pravic ali se tam da na trg z njihovo privolitvijo. Pogodbenica lahko iz uporabe tega člena izključi nekomercialno blago v osebni prtljagi potnikov.

12.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni carinski organi vzdržujejo reden dialog z ustreznimi deležniki, ter spodbuja sodelovanje z njimi in drugimi organi, vključenimi v uveljavljanje pravic intelektualne lastnine.

13.    Pogodbenici sodelujeta na področju mednarodne trgovine s sumljivim blagom. Pogodbenici se strinjata zlasti, da bosta izmenjavali informacije o trgovini s sumljivim blagom, ki vpliva na drugo pogodbenico, brez poseganja v pravo o varstvu osebnih podatkov, ki se uporablja v posamezni pogodbenici.

14.    Brez poseganja v druge načine sodelovanja se za kršitve zakonodaje o pravicah intelektualne lastnine, za uveljavljanje katerih so v skladu s tem členom pristojni carinski organi pogodbenice, uporablja Protokol I o vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah.

15.    Pododbor za pravice intelektualne lastnine, naveden v členu 154, je odgovoren za zagotavljanje pravilnega delovanja in izvajanja tega člena, zlasti z vidika sodelovanja med pogodbenicama.

ČLEN 151

Skladnost z GATT 1994 in Sporazumom TRIPS

Pri izvajanju mejnih ukrepov za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov, ne glede na to, ali so zajeti v tem pododdelku ali ne, pogodbenici zagotovita skladnost s svojimi obveznostmi na podlagi GATT 1994 in Sporazuma TRIPS ter zlasti člena V GATT 1994 ter člena 41 in oddelka 4 dela III Sporazuma TRIPS.

ODDELEK D

KONČNE DOLOČBE

ČLEN 152

Sodelovanje

1.    Pogodbenici soglašata, da bosta z medsebojnim sodelovanjem podpirali izvajanje zavez in obveznosti iz tega poglavja.

2.    Sodelovanje med pogodbenicama vključuje naslednje dejavnosti:

(a)    izmenjavo informacij o pravnem okviru v zvezi s pravicami intelektualne lastnine in zadevnimi pravili o varstvu in uveljavljanju;

(b)    izmenjavo izkušenj med pogodbenicama o zakonodajnem napredku;

(c)    izmenjavo izkušenj med pogodbenicama o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na centralni in podcentralni ravni;

(d)    sodelovanje pri preprečevanju izvoza ponarejenega blaga, vključno s sodelovanjem z drugimi državami;

(e)    tehnično pomoč, gradnjo zmogljivosti ter izmenjavo in usposabljanje osebja;

(f)    varstvo in zaščito pravic intelektualne lastnine ter razširjanje informacij v zvezi s tem, med drugim v poslovnih krogih in civilni družbi;

(g)    javno ozaveščanje potrošnikov in imetnikov pravic ter spodbujanje institucionalnega sodelovanja, zlasti med uradi za intelektualno lastnino;

(h)    ozaveščanje in izobraževanje splošne javnosti o politikah v zvezi z varstvom in uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine;

(i)    spodbujanje varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine z javno-zasebnim sodelovanjem, ki vključuje mala in srednja podjetja;

(j)    pripravo učinkovitih strategij za opredelitev ciljnih skupin in komunikacijskih programov za povečanje ozaveščenosti potrošnikov in medijev glede učinka kršitev pravic intelektualne lastnine, vključno s tveganjem za zdravje in varnost ter povezavo z organiziranim kriminalom.

3.    Vsaka pogodbenica lahko objavi specifikacije izdelkov ali njihove povzetke ter zadevne kontaktne točke za nadzor ali upravljanje geografskih označb druge pogodbenice, zaščitenih na podlagi pododdelka 4.

4.    Pogodbenici neposredno ali v okviru Pododbora za pravice intelektualne lastnine, navedenega v členu 154, vzdržujeta stike v zvezi z vsemi zadevami, povezanimi z izvajanjem in delovanjem tega poglavja.

ČLEN 153

Prostovoljne pobude deležnikov

Vsaka pogodbenica si prizadeva spodbujati prostovoljne pobude deležnikov za zmanjšanje kršitev pravic intelektualne lastnine, tudi prek interneta in drugih trgov, ki se osredotočajo na konkretne težave in iskanje praktičnih rešitev, ki so realistične, uravnotežene, sorazmerne in pravične za vse udeležene, tudi na naslednje načine:

(a)    vsaka pogodbenica si prizadeva sporazumno sklicati deležnike na svojem ozemlju, da bi spodbudila prostovoljne pobude za iskanje rešitev in reševanje nesoglasij glede varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine ter zmanjšanja kršitev;

(b)    pogodbenici si prizadevata za medsebojno izmenjavo informacij o prizadevanjih za spodbujanje prostovoljnih pobud deležnikov na njunih ozemljih ter

(c)    pogodbenici si prizadevata za spodbujanje odprtega dialoga in sodelovanja med deležniki pogodbenic ter te deležnike spodbujata, da skupaj iščejo rešitve in rešujejo nesoglasja glede varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine ter zmanjšanja kršitev.

ČLEN 154

Institucionalne določbe

1.    Pogodbenici ustanovita Pododbor za pravice intelektualne lastnine, ki ga sestavljajo predstavniki Evropske unije in Kirgiške republike, njegov namen pa je spremljanje izvajanja tega poglavja ter krepitev sodelovanja in dialoga v zvezi s pravicami intelektualne lastnine.

2.    Pododbor za pravice intelektualne lastnine se sestane na zahtevo katere koli pogodbenice, izmenično v Evropski uniji in Kirgiški republiki, ob času, na kraju in na način, ki lahko vključuje videokonferenco, o čemer se dogovorita pogodbenici, vendar najpozneje 90 dni po predložitvi zahteve.

POGLAVJE 9

JAVNA NAROČILA

ČLEN 155

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

(a)    „komercialno blago ali storitve“ pomenijo blago ali storitve take vrste, ki se običajno prodajajo ali ponujajo za prodajo na komercialnih trgih nevladnim kupcem, ki jih običajno tudi kupijo, za nevladne namene;

(b)    „gradbene storitve“ pomenijo storitve, katerih cilj je na kakršen koli način izvesti nizke ali visoke gradnje na podlagi oddelka 51 CPC Združenih narodov;

(c)    „elektronska dražba“ pomeni ponavljajoč se proces, pri katerem ponudniki z uporabo elektronskih sredstev predstavijo nove cene ali nove vrednosti za količinsko opredeljive necenovne elemente ponudbe, povezane z merili vrednotenja, ali oboje, na podlagi katerega se določi ali ponovno določi razvrstitev ponudb;

(d)    „v pisni obliki“ ali „pisno“ pomeni kakršne koli informacije, izražene z besedami ali številkami, ki jih je mogoče prebrati, reproducirati in pozneje sporočiti, ter vključuje elektronsko posredovane in shranjene informacije;

(e)    „razpisni postopek s pogajanji“ pomeni razpisni postopek, pri katerem se naročnik posvetuje z enim ali več izbranimi ponudniki;

(f)    „ukrep“ pomeni kateri koli zakon, predpis, postopek, upravno smernico, dokument ali prakso ali katero koli dejanje naročnika v zvezi z zajetim javnim naročilom;

(g)    „večnamenski seznam“ pomeni seznam kvalificiranih ponudnikov, ki jih naročnik namerava uporabiti več kot enkrat;

(h)    „obvestilo o nameravanem naročilu“ pomeni obvestilo, ki ga objavi naročnik, da povabi zainteresirane ponudnike, naj oddajo prijavo za sodelovanje ali predložijo ponudbo ali oboje;

(i)    „kompenzacija“ pomeni kateri koli pogoj ali zavezo, ki spodbuja lokalni razvoj ali izboljšuje plačilno bilanco pogodbenice, kot so uporaba domače vsebine, licenciranje tehnologije, naložbe, protidobave in podobna dejanja ali zahteve;

(j)    „odprti razpisni postopek“ pomeni način naročanja, pri katerem lahko vsi zainteresirani ponudniki predložijo svojo ponudbo;

(k)    „naročnik“ pomeni subjekt iz pododdelka pogodbenice v oddelku 1, 2 ali 3 Priloge 9;

(l)    „kvalificirani ponudnik“ pomeni ponudnika, za katerega naročnik priznava, da je izpolnil pogoje za udeležbo;

(m)    „omejeni razpisni postopek“ pomeni način naročanja, pri katerem naročnik povabi le kvalificirane ponudnike, da predložijo svojo ponudbo;

(n)    „storitve“ vključujejo gradbene storitve, razen če je drugače določeno;

(o)    „standard“ pomeni dokument, ki ga je odobril priznani organ, ki za splošno in večkratno uporabo določa pravila, smernice ali značilnosti za blago ali storitve ali z njimi povezane postopke in načine proizvodnje, ki jih ni treba obvezno upoštevati; vključuje ali izključno obravnava lahko tudi zahteve glede izrazja, simbolov, pakiranja, označevanja ali etiketiranja, ki se uporabljajo za blago, storitve, postopke ali načine proizvodnje;

(p)    „ponudnik“ pomeni subjekt ali skupino subjektov, ki ponuja ali bi lahko ponujala blago ali storitve, ter

(q)    „tehnična specifikacija“ pomeni razpisno zahtevo, ki:

(i)    določa značilnosti blaga ali storitev, ki se naročajo, vključno s kakovostjo, učinkovitostjo, varnostjo in merami, ali postopkov in načinov njihove proizvodnje ali zagotavljanja ali

(ii)    obravnava terminologijo, simbole, zahteve za označevanje ali etiketiranje embalaže, ki se uporabljajo za blago ali storitve;

(r)    „CPC ZN“ pomeni začasno osrednjo klasifikacijo proizvodov (Central Product Classification) Združenih narodov (Statistična listina, serija M, št. 77, Oddelek za mednarodne ekonomske in socialne zadeve, Statistični urad Združenih narodov, New York, 1991).

ČLEN 156

Področje uporabe

1.    To poglavje se uporablja za vse ukrepe v zvezi z zajetim javnim naročilom, ne glede na to, ali se izvaja izključno ali le delno z elektronskimi sredstvi.

2.    V tem poglavju zajeta javna naročila pomenijo javna naročila za vladne namene:

(a)    blaga, storitve ali kombinacije obeh:

(i)    kot je določeno v Prilogi 9 ter

(ii)    ki ni naročeno za komercialno prodajo ali nadaljnjo prodajo ali za uporabo v proizvodnji ali pri dobavi blaga ali storitve za komercialno prodajo ali nadaljnjo prodajo;

(b)    na podlagi vseh vrst pogodb, vključno z naslednjimi: nakup, zakup in najemni nakup z nakupno pravico ali brez nje;

(c)    katerih vrednost, ocenjena v skladu z odstavki 6, 7 in 8 tega člena, je enaka ali presega ustrezen prag, določen v oddelkih 1, 2 in 3 Priloge 9, v času objave obvestila v skladu s členom 160;

(d)    ki jih izvede naročnik ter

(e)    ki niso drugače izključena iz obsega uporabe v skladu z odstavkom 3 tega člena ali ustreznim pododdelkom pogodbenice oddelkov 1, 2, 3 ali 5 Priloge 9.

3.    Razen če je drugače določeno v Prilogi 9, se to poglavje ne uporablja za:

(a)    pridobitev ali najem zemljišča, obstoječih zgradb ali drugih nepremičnin ali z njimi povezanih pravic;

(b)    nepogodbene sporazume ali katero koli obliko pomoči, ki jo zagotovi pogodbenica, vključno s sporazumi o sodelovanju, nepovratnimi sredstvi, posojili, infuzijami lastniškega kapitala, garancijami in fiskalnimi spodbudami;

(c)    javno naročilo ali pridobitev storitev fiskalnega urada ali depozitnih storitev, likvidacijskih in upravljavskih storitev za regulirane finančne institucije ali storitev, povezanih s prodajo, odkupom in razdelitvijo javnega dolga, vključno s posojili in državnimi obveznicami ter dolžniškimi in drugimi vrednostnimi papirji;

(d)    pogodbe o zaposlitvi v javnem sektorju;

(e)    javna naročila, opravljena:

(i)    za posebni namen zagotavljanja mednarodne pomoči, vključno z razvojno pomočjo,

(ii)    po posebnem postopku ali pogojih mednarodnega sporazuma v zvezi z nameščanjem vojaških enot ali v zvezi s skupnim izvajanjem s strani držav pogodbenic projekta ali

(iii)    po posebnem postopku ali pogojih mednarodne organizacije ali financirana z mednarodnimi nepovratnimi sredstvi, posojili ali drugo podporo, če ustrezni postopek ali pogoji ne bi bili v skladu s tem poglavjem.

4.    Zaveze posamezne pogodbenice v zvezi z zajetimi javnimi naročili in povezanim dostopom do informacij so navedene v Prilogi 9, in sicer:

(a)    v oddelku 1: zaveze subjektov na centralni ravni vlade, katerih javna naročila zajema to poglavje, vključno z veljavnimi pragi za zajeto blago in storitve;

(b)    v oddelku 2: zaveze subjektov na podcentralni ravni vlade, katerih javna naročila zajema to poglavje, vključno z veljavnimi pragi za zajeto blago in storitve;

(c)    v oddelku 3: zaveze vseh drugih subjektov, katerih javna naročila zajema to poglavje, vključno z veljavnimi pragi za zajeto blago in storitve;

(d)    v oddelku 4: storitve, razen gradbenih storitev, ki so zajete v tem poglavju;

(e)    v oddelku 5: splošne opombe in odstopanja ter

(f)    v oddelku 6: mediji, v katerih pogodbenica objavi svoja obvestila o javnih naročilih, obvestila o oddaji naročila in druge informacije v zvezi s svojim sistemom javnih naročil, kot je določeno v tem poglavju.

5.    Če naročnik v okviru zajetih javnih naročil od osebe, ki ni zajeta v pododdelku zadevne pogodbenice iz oddelka 1, 2 ali 3 Priloge 9, zahteva, da naroča v skladu s posebnimi zahtevami, se za te zahteve smiselno uporablja ta člen.

Vrednotenje

6.    Da bi ugotovil, ali je naročilo zajeto, naročnik pri ocenjevanju vrednosti naročila:

(a)    naročila ne razdeli na ločena naročila niti ne izbere ali uporabi določene metode vrednotenja za oceno vrednosti naročila, da bi ga tako v celoti ali delno izključil iz uporabe tega poglavja, ter

(b)    vključi ocenjeno največjo skupno vrednost naročila, dodeljenega enemu ali več ponudnikom, za celotno obdobje njegovega trajanja, pri čemer upošteva vse oblike plačila, vključno s:

(i)    premijami, pristojbinami, provizijami in obrestmi ter

(ii)    če javno naročilo omogoča več možnosti, skupno vrednostjo takih možnosti.

7.    Če je posledica posamezne zahteve za naročilo oddaja več kot enega naročila ali oddaja naročil v ločenih delih (v nadaljnjem besedilu: ponavljajoča se naročila), izračun ocenjene največje skupne vrednosti temelji na:

(a)    vrednosti ponavljajočih se naročil iste vrste blaga ali storitev, oddanih v predhodnih 12 mesecih ali v predhodnem proračunskem letu naročnika, prilagojeni, če je to mogoče, da se upoštevajo pričakovane spremembe količine ali vrednosti blaga ali storitev, ki se bodo naročale v naslednjih 12 mesecih, ali

(b)    ocenjeni vrednosti ponavljajočih se naročil iste vrste blaga ali storitev, ki bodo oddana v 12 mesecih po oddaji prvotnega naročila ali v proračunskem letu naročnika.

8.    V primeru javnega naročila v obliki zakupa, najema ali najemnega nakupa blaga ali storitve ali javnega naročila, za katerega skupna cena ni določena, se kot osnova za vrednotenje uporabi:

(a)    pri naročilih za določen čas:

(i)    če je čas trajanja naročila 12 mesecev ali manj, skupna ocenjena najvišja vrednost za obdobje njegove veljavnosti, ali

(ii)    če je čas trajanja naročila daljši od 12 mesecev, skupna ocenjena najvišja vrednost, vključno z morebitno ocenjeno preostalo vrednostjo;

(b)    pri naročilih za nedoločen čas ocena mesečnega obroka, pomnožena z 48, ter

(c)    kadar ni jasno, ali se naročilo sklene za določen čas, se uporabi točka (b).

ČLEN 157

Varnostne in splošne izjeme

1.    Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da bi bilo kateri koli pogodbenici preprečeno sprejetje kakršnega koli ukrepa ali nerazkritje informacij, za katere meni, da so potrebne za zaščito njenih bistvenih varnostnih interesov v zvezi z javnimi naročili:

(a)    orožja, streliva ali vojaškega materiala;

(b)    ki so nepogrešljiva za nacionalno varnost ali

(c)    za namene nacionalne obrambe.

2.    Pod pogojem, da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med pogodbenicama, v katerih prevladujejo enaki pogoji, ali ki bi pomenil prikrito omejevanje trgovine med pogodbenicama, se nobena določba tega poglavja ne razlaga tako, da bi pogodbenici preprečila uvajanje ali izvrševanje ukrepov:

(a)    ki so potrebni za varovanje javne morale, reda in miru ali varnosti;

(b)    ki so potrebni za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin;

(c)    ki so potrebni za zaščito intelektualne lastnine ali

(d)    ki so povezani z blagom ali storitvami invalidov, človekoljubnih ustanov ali zapornikov.

ČLEN 158

Splošna načela

Nediskriminacija

1.    V zvezi z vsakim ukrepom, povezanim z zajetim javnim naročilom, vsaka pogodbenica, vključno z naročniki, blagu in storitvam druge pogodbenice ter ponudnikom druge pogodbenice, ki ponujajo tako blago ali storitve, zagotovi takojšnjo in brezpogojno obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo, vključno s svojimi naročniki, zagotavlja svojemu blagu, storitvam in ponudnikom.

2.    Glede katerega koli ukrepa v zvezi z zajetimi javnimi naročili pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, ne sme:

(a)    obravnavati lokalno ustanovljenega ponudnika manj ugodno kot drugega lokalno ustanovljenega ponudnika na podlagi stopnje povezave s tujino ali obsega tujega lastništva ali

(b)    diskriminirati lokalno ustanovljenega ponudnika na podlagi tega, da so blago ali storitve, ki jih ponuja ta ponudnik za določeno javno naročilo, blago ali storitve druge pogodbenice.

Nacionalna obravnava lokalno ustanovljenih ponudnikov

3.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da se ponudnikom druge pogodbenice, ki so poslovno navzoči na njenem ozemlju z ustanovitvijo, prevzemom ali ohranitvijo pravne osebe, v zvezi s katerim koli javnim naročilom pogodbenice na njenem ozemlju zagotovi obravnava, ki ni manj ugodna od obravnave, ki se v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi zagotovi njenim domačim ponudnikom.

Uporabijo se splošne izjeme, določene v členu 157.

Uporaba elektronskih sredstev

4.    Pri izvajanju zajetih javnih naročil z elektronskimi sredstvi naročnik:

(a)    zagotovi, da se javno naročilo izvede s sistemi informacijske tehnologije in programske opreme, vključno s tistimi, ki so povezani z avtentikacijo in šifriranjem podatkov, ki so splošno dostopni in interoperabilni z drugimi splošno dostopnimi sistemi informacijske tehnologije in programsko opremo;

(b)    ohrani mehanizme, ki zagotavljajo celovitost prijav za sodelovanje in ponudb, tudi glede določitve roka za sprejem ponudb in s preprečevanjem neustreznega dostopa, ter

(c)    uporablja elektronska informacijska in komunikacijska sredstva za objavo obvestil in razpisne dokumentacije v postopkih za oddajo javnega naročila ter v najširšem možnem obsegu za predložitev ponudb.

Izvedba zajetega javnega naročila

5.    Naročnik zajeto javno naročilo izvede na pregleden in nepristranski način, ki:

(a)    je v skladu s tem poglavjem, pri čemer uporablja metode, kot so odprti in omejeni razpisni postopki ter razpisni postopki s pogajanji;

(b)    preprečuje navzkrižje interesov in

(c)    preprečuje korupcijo.

Pravila o poreklu

6.    Za zajeta javna naročila pogodbenica za uvoz ali dobavo blaga oziroma opravljanje storitev druge pogodbenice ne uporablja drugačnih pravil o poreklu od tistih, ki jih navedena pogodbenica hkrati uporablja v običajnem poteku trgovine za uvoz ali dobavo enakega blaga ali storitev.

Kompenzacije

7.    V zvezi z zajetimi javnimi naročili pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, ne zahteva, upošteva, nalaga ali izvršuje nobene kompenzacije.

Ukrepi, ki niso specifični za javna naročila

8.    Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za:

(a)    nikakršne carine in takse, ki se naložijo za uvoz ali v zvezi z njim;

(b)    način zaračunavanja takih carin in taks ter

(c)    druge uvozne predpise ali formalnosti in ukrepe, ki vplivajo na trgovino s storitvami, razen ukrepov, ki urejajo zajeta javna naročila.

Protikorupcijski ukrepi

9.    Vsaka pogodbenica uvede ustrezne ukrepe za boj proti korupciji na področju javnih naročil. Navedeni ukrepi lahko vključujejo postopke, s katerimi se določi, da do sodelovanja v javnih naročilih pogodbenice za nedoločen čas ali za navedeno obdobje niso upravičeni tisti ponudniki, za katere so pravosodni organi ali pristojni državni organi navedene pogodbenice pravnomočno ugotovili, da so na ozemlju navedene pogodbenice sodelovali v goljufivih ali drugih nezakonitih dejanjih, povezanih z javnim naročilom. Vsaka pogodbenica izvaja tudi politike in postopke za čim večjo odpravo ali obvladovanje morebitnega konflikta interesov med osebami, ki sodelujejo v javnem naročilu ali nanj vplivajo.

ČLEN 159

Informacije o sistemu javnega naročanja

1.    Vsaka pogodbenica:

(a)    nemudoma objavi vse zakone, predpise, sodne odločbe, splošno veljavne upravne odločbe, standardne pogodbene klavzule, ki so določene z zakonom ali predpisom ter s sklicevanjem vključene v obvestila ali razpisno dokumentacijo, in postopek v zvezi z zajetimi javnimi naročili ter vse njihove spremembe v uradno določenem elektronskem ali tiskanem mediju, ki je zelo razširjen in ostane dostopen javnosti, ter

(b)    na zahtevo zagotovi utemeljitev navedenega drugi pogodbenici.

2.    Vsaka pogodbenica v Prilogi 9, oddelek 6, navede:

(a)    elektronske ali tiskane medije, v katerih pogodbenica objavi informacije, opisane v odstavku 1, točka (a), tega člena;

(b)    elektronske ali tiskane medije, v katerih pogodbenica objavi obvestila iz člena 160, člena 162(7) in člena 169(2), ter

(c)    spletni(-e) naslov(-e), na katerem(-ih) pogodbenica objavi svoja obvestila o oddanih naročilih v skladu s členom 169(2).

3.    O vseh spremembah svojih informacij, navedenih v Prilogi 9, oddelek 6, pogodbenica v skladu z odstavkom 2 tega člena takoj uradno obvesti Odbor za sodelovanje.

ČLEN 160

Obvestila

1.    Vsa obvestila iz tega člena (obvestilo o nameravanem javnem naročilu, povzetek obvestila in obvestilo o načrtovanem javnem naročilu) so neposredno in brezplačno dostopna z elektronskimi sredstvi prek enotne točke dostopa. Poleg tega se obvestila lahko objavijo tudi v ustreznem tiskanem mediju, ki je splošno razširjen, in so dostopna javnosti najmanj do izteka roka, navedenega v obvestilu.

Obvestilo o nameravanem javnem naročilu

2.    Naročnik za vsako zajeto javno naročilo objavi obvestilo o nameravanem javnem naročilu, razen v okoliščinah, opisanih v členu 166.

3.    Razen če je v tem poglavju določeno drugače, vsako obvestilo o nameravanem javnem naročilu vključuje:

(a)    ime in naslov naročnika ter druge informacije, potrebne za vzpostavitev stika z naročnikom in pridobitev vseh ustreznih dokumentov, povezanih z javnim naročilom, ter morebitne stroške in plačilne pogoje;

(b)    opis javnega naročila, vključno z vrsto in količino blaga ali storitev, ki se naročajo, ali z oceno količine, če ta ni znana;

(c)    za ponavljajoča se naročila po možnosti obdobje, ko naj bi bila nadaljnja obvestila o nameravanih javnih naročilih predvidoma objavljena;

(d)    opis vseh možnosti;

(e)    časovni razpored dobave blaga ali izvajanja storitev ali trajanja naročila;

(f)    način javnega naročanja, ki bo uporabljen, in ali bo ta vključeval pogajanja ali elektronsko dražbo;

(g)    če je primerno, naslov in rok za oddajo prijav za sodelovanje;

(h)    naslov in rok za predložitev ponudb;

(i)    jezik(-e), v katerem(-ih) se lahko predložijo ponudbe ali prijave za sodelovanje, če se lahko oddajo v jeziku, ki ni uradni jezik pogodbenice naročnika;

(j)    seznam in kratek opis kakršnih koli pogojev za sodelovanje, vključno z vsemi zahtevami po posebnih dokumentih ali potrdilih, ki jih morajo v zvezi s tem sodelovanjem zagotoviti ponudniki, razen če so te zahteve vključene v razpisno dokumentacijo, ki je vsem zainteresiranim ponudnikom dana na voljo hkrati z objavo nameravanega javnega naročila;

(k)    če namerava naročnik v skladu s členom 162 k predložitvi ponudb povabiti omejeno število kvalificiranih ponudnikov, merila, ki bodo uporabljena za njihov izbor, in po možnosti morebitno omejitev števila kvalificiranih ponudnikov, ki lahko predložijo svoje ponudbe, ter

(l)    navedbo, da je javno naročilo zajeto javno naročilo.

Povzetek obvestila

4.    Naročnik za vsako nameravano javno naročilo istočasno z objavo obvestila o takem naročilu objavi tudi dostopen povzetek obvestila takem naročilu v enem od jezikov STO. Povzetek obvestila vključuje vsaj naslednje informacije:

(a)    predmet javnega naročila;

(b)    rok za predložitev ponudb ali, kadar je primerno, rok za oddajo prijav za sodelovanje ali prošenj za uvrstitev na večnamenski seznam ter

(c)    naslov, na katerem se lahko zaprosi za dokumente v zvezi z javnim naročilom.

Obvestilo o načrtovanem javnem naročilu

5.    Naročnike se spodbudi, da vsako proračunsko leto čim prej objavijo obvestilo v zvezi s svojimi načrti glede prihodnjih javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o načrtovanem javnem naročilu) v ustreznem elektronskem in, če je na voljo, tiskanem mediju iz Priloge 9, oddelek 6. Obvestilo o načrtovanem javnem naročilu se objavi tudi na spletišču enotne točke dostopa iz Priloge 9, oddelek 6, v skladu z odstavkom 3 tega člena. Obvestilo o načrtovanem javnem naročilu vsebuje predmet javnega naročila in načrtovani dan objave obvestila o nameravanem javnem naročilu.

6.    Naročnik, zajet v oddelku B ali C lahko obvestilo o načrtovanem javnem naročilu uporabi kot obvestilo o nameravanem javnem naročilu, če to obvestilo vsebuje toliko informacij iz odstavka 4, kot jih ima naročnik na voljo, in izjavo, da morajo zainteresirani ponudniki svoje zanimanje za javno naročilo sporočiti naročniku.

ČLEN 161

Pogoji za sodelovanje

1.    Naročnik omeji pogoje za sodelovanje v javnem naročilu na tiste, ki so nujni za zagotovitev, da ima ponudnik pravne in finančne zmogljivosti ter poslovne in tehnične sposobnosti za izvedbo ustreznega javnega naročila.

2.    Pri določitvi pogojev za sodelovanje naročnik:

(a)    ne določi pogoja, da je moral naročnik pogodbenice ponudniku, da bi ta lahko sodeloval v javnem naročilu, že v preteklosti oddati eno ali več naročil, ter

(b)    lahko zahteva ustrezne predhodne izkušnje, če so bistvene za izpolnitev zahtev javnega naročila 21 .

3.    Naročnik pri ocenjevanju, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje:

(a)    ovrednoti finančno zmogljivost ter poslovne in tehnične sposobnosti ponudnika na podlagi poslovnih dejavnosti ponudnika tako na ozemlju pogodbenice naročnika kot zunaj tega ozemlja ter

(b)    svojo oceno opravi na podlagi pogojev, ki jih je vnaprej določil v obvestilih ali razpisni dokumentaciji.

4.    Če obstajajo ustrezna dokazila, lahko pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, ponudnika izključi iz sodelovanja v javnem naročilu iz razlogov, kot so:

(a)    stečaj;

(b)    lažne izjave;

(c)    znatne ali ponavljajoče se pomanjkljivosti pri izpolnjevanju vseh vsebinskih zahtev ali obveznosti iz katerega koli predhodnega naročila;

(d)    pravnomočne sodbe v zvezi s hudimi kaznivimi dejanji ali drugimi hujšimi prekrški;

(e)    kršitve poklicnih pravil ali ravnanje oziroma opustitve ravnanja, ki škodljivo vplivajo na poslovno integriteto ponudnika, ali

(f)    neplačevanje davkov.

ČLEN 162

Kvalificiranost ponudnikov

Sistemi registracije in kvalifikacijski postopki

1.    Pogodbenica, vključno z njenimi naročniki, lahko ohrani sistem registracije ponudnikov, v skladu s katerim se morajo zainteresirani ponudniki registrirati in predložiti določene informacije. V tem primeru pogodbenica v čim večji možni meri zagotovi zainteresiranim ponudnikom dostop do sistema registracije z elektronskimi sredstvi ter možnost, da lahko kadar koli zahtevajo registracijo. Naročnik jih v razumnem roku obvesti o svoji odločitvi glede odobritve ali zavrnitve te zahteve. Če je zahteva zavrnjena, se odločitev ustrezno utemelji.

2.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da:

(a)    si njeni naročniki prizadevajo čim bolj zmanjšati razlike med svojimi kvalifikacijskimi postopki ter

(b)    si njeni naročniki, če vodijo sisteme registracije, prizadevajo čim bolj zmanjšati razlike med svojimi sistemi registracije.

3.    Pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, ne sprejme ali uporablja nobenega sistema registracije ali kvalifikacijskega postopka z namenom ali učinkom ustvarjanja nepotrebnih ovir za sodelovanje ponudnikov druge pogodbenice pri njenih javnih naročilih.

Omejeni razpisni postopki

4.    Naročnik, ki namerava uporabiti omejeni razpisni postopek:

(a)    v obvestilo o nameravanem javnem naročilu vključi vsaj informacije iz člena 160(3), točke (a), (b), (f), (g), (j), (k) in (l), ter ponudnike povabi, da oddajo prijavo za sodelovanje, ter

(b)    do začetka razpisnega obdobja kvalificiranim ponudnikom, ki jih uradno obvesti v skladu s členom 164(3), točka (b), zagotovi vsaj informacije iz člena 160(3), točke (c), (d), (e), (h) in (i).

5.    Naročnik vsem kvalificiranim ponudnikom omogoči sodelovanje v zadevnem javnem naročilu, razen če v obvestilu o nameravanem javnem naročilu ni navedena kakršna koli omejitev števila kvalificiranih ponudnikov, ki lahko ponudbo predložijo, in meril za izbiro omejenega števila ponudnikov. Povabila k predložitvi ponudbe se pošljejo toliko kvalificiranim ponudnikom, kolikor jih je potrebno za zagotovitev učinkovite konkurence.

6.    Če razpisna dokumentacija ni javno objavljena na dan objave obvestila iz odstavka 4, točka (a), naročnik zagotovi, da se dokumentacija da hkrati na voljo vsem kvalificiranim ponudnikom, izbranim v skladu z odstavkom 5.

Večnamenski seznam

7.    Naročnik lahko vodi večnamenski seznam, pod pogojem, da se obvestilo, ki zainteresirane ponudnike vabi, da oddajo prošnjo za uvrstitev na seznam:

(a)    objavi letno v ustrezni obliki iz Priloge 9, oddelek 6, ter

(b)    da je, kadar se objavi z elektronskimi sredstvi, stalno na voljo v ustreznem mediju iz Priloge 9, oddelek 6.

8.    Obvestilo iz odstavka 7 vključuje:

(a)    opis blaga ali storitev ali njihovih kategorij, za katere se lahko uporablja seznam;

(b)    pogoje za sodelovanje, ki jih morajo izpolniti ponudniki za uvrstitev na seznam, in načine, na podlagi katerih bo naročnik preveril, ali ponudnik izpolnjuje pogoje;

(c)    ime in naslov naročnika ter druge podatke, potrebne za vzpostavitev stika z naročnikom in pridobitev vseh ustreznih dokumentov, povezanih s seznamom;

(d)    obdobje veljavnosti seznama in načine za njegovo obnovitev ali odpoved ali, če obdobje veljavnosti ni na voljo, navedbo načina izdaje obvestila o prenehanju uporabe seznama ter

(e)    navedbo, da se seznam lahko uporablja za zajeta javna naročila.

9.    Naročnik lahko ne glede na odstavek 7, in če je večnamenski seznam veljaven tri leta ali manj, objavi obvestilo iz odstavka 7 samo enkrat na začetku obdobja veljavnosti seznama, če:

(a)    je v obvestilu navedeno obdobje veljavnosti in da nadaljnja obvestila ne bodo objavljena ter

(b)    je objavljeno z elektronskimi sredstvi in v svojem obdobju veljavnosti stalno na voljo v ustreznem mediju iz Priloge 9, oddelek 6.

10.    Naročnik ponudnikom omogoči, da kadar koli oddajo prošnjo za uvrstitev na večnamenski seznam in primerno hitro na seznam vključi vse kvalificirane ponudnike.

11.    Če ponudnik, ki ni uvrščen na večnamenski seznam, prijavo za sodelovanje v javnem naročilu, ki temelji na večnamenskem seznamu, in vse zahtevane dokumente odda v roku iz člena 164(2), naročnik prijavo prouči. Naročnik ne izključi ponudnika iz obravnave v zvezi z javnim naročilom, ker ni imel dovolj časa za proučitev prijave, razen če v izjemnih primerih zaradi kompleksnosti javnega naročila ne more zaključiti proučitve prijave v roku, določenem za predložitev ponudb.

Naročniki iz Priloge 9, oddelka 2 in 3

12.    Naročnik iz Priloge 9, oddelka 2 in 3, lahko obvestilo, ki zainteresirane ponudnike vabi, da oddajo prošnjo za uvrstitev na večnamenski seznam, uporabi kot obvestilo o nameravanem javnem naročilu, če:

(a)    je obvestilo objavljeno v skladu z odstavkom 7 tega člena ter vključuje informacije, zahtevane v skladu z odstavkom 8 tega člena, toliko informacij, zahtevanih v skladu s členom 160(2), kolikor jih je na voljo, in navedbo, da pomeni obvestilo o nameravanem javnem naročilu, ali da bodo samo ponudniki na večnamenskem seznamu še naprej prejemali obvestila o javnih naročilih, ki so zajeta z večnamenskim seznamom, ter

(b)    naročnik ponudnikom, ki so mu sporočili svoj interes za zadevno javno naročilo, nemudoma pošlje zadostne informacije, da lahko ocenijo svoj interes za javno naročilo, vključno z vsemi preostalimi razpoložljivimi informacijami, zahtevanimi v skladu s členom 160(2).

13.    Naročnik, zajet v Prilogi 9, oddelka 2 in 3, lahko ponudniku, ki je oddal prošnjo za uvrstitev na večnamenski seznam, dovoli, da predloži ponudbo za zadevno javno naročilo, če ima na voljo dovolj časa, da prouči, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje.

14.    Naročnik vsakega ponudnika, ki odda prijavo za sodelovanje v javnem naročilu ali prošnjo za uvrstitev na večnamenski seznam, nemudoma obvesti o svoji odločitvi glede prijave oziroma prošnje.

15.    Če naročnik zavrne prijavo ponudnika za sodelovanje v javnem naročilu ali prošnjo za uvrstitev na večnamenski seznam, preneha priznavati ponudnika kot kvalificiranega ponudnika ali ponudnika črta z večnamenskega seznama, naročnik nemudoma obvesti ponudnika in mu na njegovo zahtevo nemudoma pisno pojasni razloge za svojo odločitev.

ČLEN 163

Tehnične specifikacije in razpisna dokumentacija

Tehnične specifikacije

1.    Pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, ne pripravi, sprejme ali uporablja nobenih tehničnih specifikacij in ne določa nobenih postopkov za ugotavljanje skladnosti z namenom ali učinkom nepotrebnega oviranja trgovine med pogodbenicama.

2.    Pri določanju tehničnih specifikacij za blago ali storitve, ki se naročajo, naročnik po potrebi:

(a)    določi tehnične specifikacije z vidika zahtev za zmogljivost in funkcionalnost, ne z vidika oblikovnih ali opisnih lastnosti ter

(b)    tehnične specifikacije utemelji na mednarodnih standardih, če taki standardi obstajajo, sicer pa na nacionalnih tehničnih predpisih, priznanih nacionalnih standardih ali gradbenih predpisih.

3.    Če so v tehničnih specifikacijah določene oblikovne ali opisne lastnosti, bi moral naročnik po potrebi navesti, da bo upošteval ponudbe z enakovrednim blagom ali storitvami, ki dokazano izpolnjujejo zahteve glede javnega naročila, in sicer z vključitvijo besedila, kot je na primer „ali enakovredno“, v razpisno dokumentacijo.

4.    Naročnik ne določi tehničnih specifikacij, ki zahtevajo ali se nanašajo na neko blagovno znamko ali trgovsko ime, patent, avtorsko pravico, model, tip, posebno poreklo, proizvajalca ali ponudnika, razen če ni nobenega drugega dovolj natančnega ali razumljivega načina za opis zahtev glede javnega naročila in če naročnik v razpisno dokumentacijo vključi besedilo, kot je na primer „ali enakovredno“.

5.    Naročnik ne zaprosi za nasvete in ne sprejema nasvetov, ki se lahko uporabijo pri pripravi ali sprejetju katere koli tehnične specifikacije za konkretno javno naročilo, od osebe, ki bi lahko imela poslovne interese v javnem naročilu, na način, ki bi izključeval konkurenco.

6.    Pogodbenica lahko, vključno s svojimi naročniki, pripravi, sprejme ali uporabi tehnične specifikacije za spodbujanje ohranjanja naravnih virov ali varstvo okolja, če to stori v skladu s tem členom.

Pogodbenica lahko:

(a)    naročnikom omogoči, da v celotnem trajanju postopka za oddajo javnega naročila upoštevajo okoljske in socialne vidike, če so ti vidiki nediskriminatorni in povezani s predmetom zadevnega naročila, ter

(b)    sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti na področjih okoljskega, socialnega in delovnega prava, vključno z obveznostmi iz poglavja 10.

Razpisna dokumentacija

7.    Naročnik da ponudnikom na voljo razpisno dokumentacijo, ki vključuje vse potrebne informacije, ki ponudnikom omogočajo pripravo in predložitev ustreznih ponudb. Če to ni navedeno že v obvestilu o nameravanem javnem naročilu, taka dokumentacija vključuje popolno navedbo:

(a)    javnega naročila, vključno z vrsto in količino blaga ali storitev, ki se naročajo, ali z oceno količine, če ta ni znana, ter vsemi zahtevami, ki jih je treba izpolniti, vključno s tehničnimi specifikacijami, potrdilom o ugotavljanju skladnosti, načrti, risbami ali gradivom z navodili;

(b)    vseh pogojev za sodelovanje, vključno s seznamom informacij in dokumentov, ki jih morajo ponudniki oddati v povezavi s takim sodelovanjem;

(c)    vseh meril ocenjevanja, ki jih bo naročnik uporabil pri oddaji naročila, in relativnega pomena navedenih meril, razen kadar je edino merilo cena;

(d)    če bo naročnik izvedel javno naročilo z elektronskimi sredstvi, vseh zahtev v zvezi z overjanjem in šifriranjem ali drugih zahtev, povezanih z oddajo informacij in dokumentov z elektronskimi sredstvi;

(e)    če bo naročnik izvedel elektronsko dražbo, pravil, po katerih bo potekala dražba, vključno z opredelitvijo elementov ponudbe, glede na katera bo dražba izvedena;

(f)    če bo odpiranje ponudb javno, datuma, časa in kraja odpiranja ponudb in po potrebi subjektov, ki so lahko prisotni;

(g)    vseh drugih določb ali pogojev, vključno s pogoji plačila in vsemi omejitvami načinov predložitve ponudb, npr. v papirni obliki ali z elektronskimi sredstvi, ter

(h)    vseh datumov za dobavo blaga ali izvedbo storitev, določenih v skladu z odstavkom 8.

8.    Naročnik pri določitvi datuma za dobavo blaga ali izvedbo storitev, ki se naročajo, upošteva dejavnike, kot so kompleksnost javnega naročila, pričakovani obseg oddaje naročila podizvajalcem in dejanski čas, potreben za proizvodnjo blaga, njegovo odpremo iz skladišča in prevoz iz nabavnega mesta ali za izvedbo storitev.

9.    Merila ocenjevanja, določena v razpisni dokumentaciji, lahko med drugim vključujejo ceno in druge dejavnike stroškov, kakovost, tehnično ustreznost, okoljske značilnosti in pogoje dobave.

10.    Naročnik nemudoma:

(a)    da na voljo razpisno dokumentacijo za zagotovitev, da imajo zainteresirani ponudniki dovolj časa za predložitev ustreznih ponudb;

(b)    na zahtevo zainteresiranim ponudnikom zagotovi razpisno dokumentacijo ter

(c)    odgovori na vse razumne zahteve zainteresiranega ali sodelujočega ponudnika po ustreznih informacijah, če te informacije zadevnemu ponudniku ne dajejo prednosti pred drugimi ponudniki.

Spremembe

11.    Če naročnik pred oddajo naročila spremeni merila ali zahteve, ki so navedeni v obvestilu o nameravanem javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji, ki se da na voljo sodelujočim ponudnikom, ali spremeni ali ponovno izda obvestilo ali razpisno dokumentacijo, vse te spremembe ali spremenjeno ali ponovno izdano obvestilo ali razpisno dokumentacijo v pisni obliki pošlje:

(a)    vsem ponudnikom, ki sodelujejo v času spremembe ali ponovne izdaje, če so navedeni ponudniki naročniku znani, v vseh drugih primerih pa na enak način, kot je bil uporabljen za objavo prvotnih informacij, ter

(b)    v ustreznem času, da navedenim ponudnikom omogoči, da po potrebi spremenijo in ponovno predložijo svoje spremenjene ponudbe.

ČLEN 164

Roki

1.    Naročnik v skladu s svojimi razumnimi potrebami ponudnikom zagotovi dovolj časa za pripravo in oddajo prijav za sodelovanje ter predložitev ustreznih ponudb, pri čemer upošteva dejavnike, kot so:

(a)    narava in kompleksnost javnega naročila;

(b)    pričakovani obseg oddaje naročil podizvajalcem ter

(c)    čas, potreben za pošiljanje ponudb z neelektronskimi sredstvi s tujih in domačih lokacij, če se ne uporabljajo elektronska sredstva.

Ti roki, vključno s kakršnim koli njihovim podaljšanjem, so enaki za vse zainteresirane ali sodelujoče ponudnike.

2.    Naročnik, ki uporablja omejene razpisne postopke, določi rok za oddajo prijav za sodelovanje, ki načeloma ni krajši od 25 dni od datuma objave obvestila o nameravanem javnem naročilu. Če se v nujnih primerih, ki jih naročnik ustrezno utemelji, ni mogoče držati tega roka, se ta lahko skrajša na najmanj deset dni.

3.    Razen v primerih iz odstavkov 4, 5, 7 in 8 naročnik določi, da končni rok za predložitev ponudb ni krajši od 40 dni od datuma, na katerega:

(a)    se v primeru odprtih razpisnih postopkov objavi obvestilo o nameravanem javnem naročilu ali

(b)    v primeru omejenih razpisnih postopkov naročnik uradno obvesti ponudnike, da bodo povabljeni k predložitvi ponudb, ne glede na to, ali bo uporabil večnamenski seznam ali ne.

4.    Naročnik lahko skrajša razpisno obdobje, določeno v skladu z odstavkom 3, na najmanj deset dni, če:

(a)    je obvestilo o načrtovanem javnem naročilu iz člena 160(4) objavil vsaj 40 dni in ne več kot 12 mesecev pred objavo obvestila o nameravanem javnem naročilu in če obvestilo o načrtovanem javnem naročilu vsebuje:

(i)    opis javnega naročila,

(ii)    predvidene roke za predložitev ponudb ali prijav za sodelovanje,

(iii)    izjavo, da morajo zainteresirani ponudniki svoj interes za naročilo izraziti naročniku,

(iv)    naslov, na katerem se lahko dobijo dokumenti v zvezi z javnim naročilom, ter

(v)    vse razpoložljive informacije, ki se zahtevajo za obvestilo o nameravanem javnem naročilu v skladu s členom 160(2);

(b)    za ponavljajoča se javna naročila v prvotnem obvestilu o nameravanem javnem naročilu navede, da bodo roki za predložitev ponudb v nadaljnjih obvestilih določeni na podlagi tega odstavka, ali

(c)    v nujnih primerih, ki jih naročnik ustrezno utemelji, razpisno obdobje, določeno v skladu z odstavkom 3, ni izvedljivo.

5.    Naročnik lahko za pet dni skrajša razpisno obdobje, določeno v skladu z odstavkom 3, v vsakem od naslednjih primerov:

(a)    obvestilo o nameravanem javnem naročilu je objavljeno z elektronskimi sredstvi;

(b)    vsa razpisna dokumentacija je na voljo prek elektronskih sredstev od datuma objave obvestila o nameravanem javnem naročilu ter

(c)    naročnik sprejema ponudbe prek elektronskih sredstev.

6.    Zaradi uporabe odstavka 5 v povezavi z odstavkom 4 se razpisno obdobje, ki je določeno v skladu z odstavkom 3, ne sme v nobenem primeru skrajšati na manj kot deset dni od datuma objave obvestila o nameravanem javnem naročilu.

7.    Naročnik lahko ne glede na druge določbe tega člena pri naročanju komercialnega blaga ali storitev ali njihove kombinacije razpisno obdobje, določeno v skladu z odstavkom 3, skrajša na najmanj 13 dni, če z elektronskimi sredstvi hkrati objavi uradno obvestilo o nameravanem javnem naročilu in razpisno dokumentacijo. Poleg tega lahko naročnik, če ponudbe za komercialno blago ali storitve sprejema prek elektronskih sredstev, rok, določen v skladu z odstavkom 3, skrajša na najmanj deset dni.

8.    Naročnik iz Priloge 9, oddelek 2 ali 3, ki izbere vse kvalificirane ponudnike ali omejeno število teh ponudnikov, lahko določi razpisno obdobje z vzajemnim dogovorom, ki ga sklene z izbranimi ponudniki. Če dogovora ni, je rok najmanj deset dni.

ČLEN 165

Pogajanja

1.    Pogodbenica lahko določi, da se njeni naročniki pogajajo s ponudniki:

(a)    če je naročnik v obvestilu o nameravanem javnem naročilu, zahtevanem v skladu s členom 160(3), točka (f), navedel svojo namero za izvedbo pogajanj ali

(b)    če ocenjevanje pokaže, da nobena ponudba ni očitno najugodnejša v smislu posebnih meril ocenjevanja, določenih v obvestilu o nameravanem javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji.

2.    Naročnik:

(a)    zagotovi, da se vsaka izločitev ponudnikov, ki sodelujejo v pogajanjih, opravi v skladu z merili ocenjevanja, določenimi v obvestilu o nameravanem javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji, ter

(b)    če se pogajanja končajo, določi skupni rok, v katerem lahko preostali sodelujoči ponudniki predložijo nove ali spremenjene ponudbe.

ČLEN 166

Razpisni postopek s pogajanji

1.    Naročnik lahko, če te določbe ne uporablja za izogibanje konkurenci med ponudniki ali tako, da diskriminira ponudnike druge pogodbenice ali ščiti domače ponudnike, uporabi razpisni postopek s pogajanji in se lahko odloči, da ne bo uporabil členov 160, 161 in 162, člena 163(7) do (11) niti členov 164 do 167 v kateri koli od naslednjih okoliščin:

(a)    pod pogojem, da zahteve razpisne dokumentacije niso bistveno spremenjene, če:

(i)    ni bila predložena nobena ponudba ali noben ponudnik ni oddal prijave za sodelovanje,

(ii)    ni bila predložena nobena ponudba, ki izpolnjuje bistvene zahteve razpisne dokumentacije,

(iii)    noben ponudnik ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje ali

(iv)    so bile predložene ponudbe dogovorjene;

(b)    če lahko blago ali storitve zagotovi le zadevni ponudnik in ni razumnega alternativnega ali nadomestnega blaga ali storitev iz katerega koli od naslednjih razlogov:

(i)    zahtev po umetniškem delu,

(ii)    varstva patentov, avtorske pravice ali drugih izključnih pravic ali

(iii)    odsotnosti konkurence iz tehničnih razlogov;

(c)    za dodatne dobave prvotnega ponudnika blaga ali storitev, ki niso bile vključene v prvotnem javnem naročilu, če sprememba ponudnika tega dodatnega blaga ali storitev:

(i)    ni mogoča iz ekonomskih ali tehničnih razlogov, kot so zahteve po zamenljivosti ali interoperabilnosti z obstoječo opremo, programsko opremo, storitvami ali instalacijami, zagotovljenimi v okviru prvotnega javnega naročila, ter

(ii)    bi lahko povzročila velike nevšečnosti ali znatno podvajanje stroškov za naročnika;

(d)    kolikor je nujno potrebno, če zaradi izjemne nujnosti kot posledice dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti, blaga ali storitev ni bilo mogoče pravočasno zagotoviti z odprtimi ali omejenimi razpisnimi postopki;

(e)    za blago, kupljeno na blagovni borzi;

(f)    če naročnik naroča prototipe ali prvo blago ali storitve, ki se razvijajo na njegovo zahtevo v okviru določene pogodbe za raziskave, poskuse, študijo ali izvirni razvoj ali za tako pogodbo; izvirni razvoj prvega blaga ali storitve lahko vključuje omejeno proizvodnjo ali dobavo, da se dodajo rezultati preskusov na terenu in se dokaže, da sta blago ali storitev primerna za proizvodnjo ali dobavo v večjem obsegu v skladu s sprejemljivimi standardi kakovosti, ne vključuje pa masovne proizvodnje ali dobav zaradi ugotavljanja komercialne primernosti ali povračila stroškov raziskav in razvoja;

(g)    za nakupe pod izjemno ugodnimi pogoji, ki nastopijo zgolj v zelo kratkem času v primeru neobičajnih odprodaj, ki na primer nastanejo z likvidacijo, prisilno poravnavo ali stečajem, vendar ne za redne nakupe od stalnih ponudnikov ali

(h)    če se javno naročilo odda zmagovalcu oblikovalskega natečaja, pod pogojem, da:

(i)    je bil natečaj organiziran v skladu z načeli tega poglavja, zlasti v zvezi z objavo obvestila o nameravanem javnem naročilu, ter

(ii)    sodelujoče ocenjuje neodvisna žirija, da se oblikovalsko naročilo odda zmagovalcu.

2.    Naročnik pripravi pisno poročilo za vsako naročilo, oddano v skladu z odstavkom 1. Poročilo vsebuje ime naročnika, vrednost in vrsto naročenega blaga ali storitev ter izjavo o okoliščinah in pogojih, opisanih v odstavku 1, zaradi katerih je bila uporaba razpisnega postopka s pogajanji upravičena.

ČLEN 167

Elektronske dražbe

Naročnik, ki namerava izvesti zajeto javno naročilo z uporabo elektronske dražbe, pred začetkom elektronske dražbe vsakemu udeležencu zagotovi:

(a)    metodo samodejnega ocenjevanja, vključno z matematično formulo, ki temelji na merilih ocenjevanja iz razpisne dokumentacije in ki se bo med dražbo uporabljala pri samodejni razvrstitvi ali ponovni razvrstitvi;

(b)    rezultate vseh prvotnih ocen elementov ponudbe, če se bo naročilo oddalo na podlagi najugodnejše ponudbe, ter

(c)    vse druge zadevne informacije v zvezi z izvajanjem elektronske dražbe.

ČLEN 168

Obravnava ponudb in oddaja naročil

Obravnava ponudb

1.    Naročnik prejme, odpre in obravnava vse ponudbe po postopkih, ki zagotavljajo poštenost in nepristranskost postopka za oddajo javnega naročila ter zaupnost ponudb.

2.    Naročnik ne kaznuje nobenega ponudnika, katerega ponudbo prejme po roku, določenem za prejemanje ponudb, če je vzrok za zamudo izključno nepravilno ravnanje naročnika.

3.    Naročnik, ki ponudniku omogoči, da med odprtjem ponudb in oddajo naročila popravi nenamerne oblikovne napake, zagotovi enako možnost vsem sodelujočim ponudnikom.

Oddaja naročil

4.    Ponudba se obravnava, če je predložena v pisni obliki in ob odpiranju izpolnjuje bistvene zahteve iz obvestil in razpisne dokumentacije ter jo je predložil kvalificirani ponudnik.

5.    Razen če naročnik ugotovi, da oddaja naročila ni v javnem interesu, odda naročilo kvalificiranemu ponudniku, za katerega je ugotovil, da je sposoben izpolnjevati pogoje naročila in da je, izključno na podlagi meril za ocenjevanje, določenih v obvestilih in razpisni dokumentaciji, predložil:

(a)    najugodnejšo ponudbo ali

(b)    če je edino merilo cena, najnižjo ceno.

6.    Če naročnik prejme ponudbo s ceno, ki je neobičajno nižja od cen drugih predloženih ponudb, lahko pri ponudniku preveri, ali ta izpolnjuje pogoje za sodelovanje in je sposoben izpolniti pogoje naročila. Naročnik lahko preveri tudi, ali je ponudnik prejel subvencije. V tem primeru se ponudba lahko že samo iz tega razloga zavrne, razen če ponudnik lahko v primernem času, ki ga določi naročnik, dokaže, da je bila subvencija odobrena ob upoštevanju pravil v zvezi s subvencijami, določenih v poglavju 11, oddelek B.

7.    Naročnik ne uporabi možnosti, ne odpove javnega naročila ali ne spreminja oddanih naročil tako, da bi se izognil obveznostim iz tega poglavja.

8.    Vsaka pogodbenica praviloma zagotovi obdobje mirovanja med oddajo naročila in sklenitvijo pogodbe, da se neuspešnim ponudnikom omogoči dovolj časa za pregled odločitve o oddaji naročila in pritožbo zoper to odločitev.

ČLEN 169

Preglednost informacij o javnih naročilih

Informacije, ki se zagotovijo ponudnikom

1.    Naročnik sodelujoče ponudnike nemudoma obvesti o svojih odločitvah o oddaji naročila in na zahtevo ponudnika to stori v pisni obliki. Naročnik v skladu s členom 170(2) in (3) neuspešnim ponudnikom na zahtevo pojasni razloge, zaradi katerih ni izbral njihove ponudbe, in zadevne prednosti ponudbe uspešnega ponudnika.

Objava informacij o oddaji naročila

2.    Naročnik najpozneje 72 dni po oddaji vsakega naročila, zajetega v tem poglavju, objavi obvestilo v ustreznem elektronskem ali tiskanem mediju iz Priloge 9, oddelek 6. Če naročnik objavi obvestilo samo v elektronskem mediju, ostane informacija preprosto dostopna v razumnem časovnem obdobju. Obvestilo vključuje vsaj naslednje informacije:

(a)    opis naročenega blaga ali storitev;

(b)    ime in naslov naročnika;

(c)    ime in naslov uspešnega ponudnika;

(d)    vrednost izbrane ponudbe ali najvišjo in najnižjo ponudbo, ki se upošteva pri oddaji naročila;

(e)    datum oddaje naročila ter

(f)    vrsto uporabljenega načina naročanja in, kadar je bil uporabljen razpisni postopek s pogajanji v skladu s členom 166, opis okoliščin in pogojev iz odstavka 1 navedenega člena, ki upravičujejo uporabo razpisnega postopka s pogajanji.

Shranjevanje dokumentacije, poročila in vzdrževanje elektronske sledljivosti

3.    Vsak naročnik za obdobje vsaj treh let od datuma oddaje naročila shrani:

(a)    dokumentacijo in poročila o razpisnih postopkih in oddaji naročil v zvezi z zajetimi javnimi naročili, vključno s poročili, zahtevanimi v skladu s členom 166, ter

(b)    podatke, ki zagotavljajo ustrezno sledljivost izvedbe zajetega javnega naročila z elektronskimi sredstvi.

ČLEN 170

Razkrivanje informacij

1.    Pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice nemudoma zagotovi vse potrebne informacije za ugotovitev, ali je bilo zajeto javno naročilo izvedeno pošteno, nepristransko in v skladu s tem poglavjem, vključno z informacijami o značilnostih in zadevnih prednostih uspešnega ponudnika. Če bi objava teh informacij lahko posegala v konkurenco pri prihodnjih razpisih, pogodbenica, ki te informacije prejme, teh ne razkrije nobenemu ponudniku, razen če pred tem pridobi soglasje pogodbenice, ki je te informacije zagotovila.

2.    Ne glede na druge določbe tega poglavja pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, nobenemu posameznemu ponudniku ne zagotovi informacij, ki bi lahko posegale v pošteno konkurenco med ponudniki.

3.    Nobena določba iz tega poglavja se ne razlaga tako, da bi se od pogodbenice, vključno z njenimi naročniki, organi in revizijskimi organi, zahtevalo razkritje zaupnih informacij, če bi tako razkritje:

(a)    oviralo kazenski pregon;

(b)    lahko posegalo v pošteno konkurenco med ponudniki;

(c)    posegalo v upravičene poslovne interese določenih oseb, vključno z varstvom intelektualne lastnine, ali

(d)    bilo kako drugače v nasprotju z javnim interesom.

ČLEN 171

Domači postopki pregleda

1.    Vsaka pogodbenica zagotovi pravočasen, učinkovit, pregleden in nediskriminatoren upravni ali sodni postopek pregleda, v katerem se lahko ponudnik v okviru zajetih javnih naročil, v katerih ponudnik ima ali je imel interes, pritoži zaradi:

(a)    kršitve tega poglavja ali

(b)    če ponudnik nima pravice, da bi se neposredno pritožil zoper kršitve določb tega poglavja na podlagi prava pogodbenice, neizpolnjevanja ukrepov pogodbenice o izvajanju tega poglavja,

Postopkovna pravila za vse pritožbe so v pisni obliki in javno dostopna.

2.    V primeru pritožbe ponudnika, nastale v okviru zajetega javnega naročila, v katerem ima ponudnik interes ali ga je imel v preteklosti, zaradi kršenja ali neizpolnjevanja obveznosti iz odstavka 1, pogodbenica naročnika, ki izvaja zajeto javno naročilo, spodbuja svojega naročnika in ponudnika, da poskušata najti rešitev za pritožbo s posvetovanjem. Naročnik vsako tako pritožbo obravnava nepristransko in pravočasno ter brez poseganja v sodelovanje ponudnika pri tekočih ali prihodnjih zajetih javnih naročilih ali v njegovo pravico do popravnih ukrepov po upravnem ali sodnem postopku pregleda.

3.    Vsakemu ponudniku se zagotovi primerno obdobje za pripravo in predložitev pritožbe. Navedeno obdobje v nobenem primeru ni manj kot deset dni od dneva, ko se seznani z razlogi za pritožbo oziroma se upravičeno pričakuje, da bi se z njimi moral seznaniti.

4.    Vsaka pogodbenica ustanovi ali imenuje vsaj en nepristranski upravni ali sodni organ, ki je neodvisen od njenih naročnikov, da sprejme in pregleda ponudnikovo pritožbo v okviru zajetega javnega naročila.

5.    Če pritožbo prvotno pregleda organ, ki ni organ iz odstavka 4, zadevna pogodbenica zagotovi, da lahko ponudnik pri nepristranskem upravnem ali sodnem organu, ki je neodvisen od naročnika, katerega zajeto javno naročilo je predmet pritožbe, vloži pritožbo na prvotno odločitev.

6.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da je odločitev organa za pregled iz odstavka 5, ki ni sodišče, predmet sodnega pregleda, ali ima postopke, ki zagotavljajo, da:

(a)    naročnik na pritožbo pisno odgovori in organu za pregled razkrije vse ustrezne dokumente;

(b)    imajo udeleženci v postopku (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) pravico, da so zaslišani, preden organ za pregled sprejme odločitev v zvezi s pritožbo;

(c)    imajo udeleženci pravico do zastopanja in spremljanja;

(d)    imajo udeleženci dostop do vseh postopkov;

(e)    imajo udeleženci pravico zahtevati, da postopek poteka v javnosti in da so prisotne priče, ter

(f)    organ za pregled [svoje odločitve ali priporočila sprejme pravočasno, v pisni obliki in ta vključujejo] pojasnilo razlogov za vsako odločitev ali priporočilo.

7.    Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani postopke, ki zagotavljajo hitre začasne ukrepe, ki ponudnikom omogočajo, da še naprej sodelujejo v zajetem javnem naročilu. Taki začasni ukrepi lahko povzročijo prekinitev postopka za oddajo javnega naročila. Postopki lahko določajo, da se pri odločanju, ali naj se takšni ukrepi uporabijo, upoštevajo prevladujoče škodljive posledice za zadevne interese, vključno z javnim interesom. Pravični razlog za neuporabo ukrepov se poda pisno.

Vsaka pogodbenica sprejme ali vzdržuje tudi postopke, s katerimi zagotavlja popravne ukrepe ali nadomestilo za povzročeno izgubo ali škodo, če organ za pregled ugotovi, da je prišlo do kršitve ali neizpolnjevanja obveznosti iz odstavka 1. Nadomestilo za izgubo ali povzročeno škodo se lahko omeji na stroške priprave ponudbe ali pritožbe ali obojega.

ČLEN 172

Spremembe in popravki v zvezi z zajetimi javnimi naročili

1.    Pogodbenica lahko predlaga spremembo svojega zajetega javnega naročila iz Priloge 9 ali popravek njegovega ustreznega pododdelka iz Priloge 9, oddelek 1, 2 ali 3.

Spremembe

2.    Pogodbenica, ki namerava predlagati spremembo Priloge 9:

(a)    o tem uradno pisno obvesti drugo pogodbenico in

(b)    v uradno obvestilo vključi predlog za ustrezne kompenzacijske prilagoditve za drugo pogodbenico, da se ohrani raven obsega uporabe, ki je primerljiva z ravnijo pred spremembo.

3.    Ne glede na odstavek 2, točka (b), pogodbenica ni obvezana zagotoviti kompenzacijskih prilagoditev, če sprememba zajema naročnika, nad katerim je pogodbenica odpravila svoj nadzor ali vpliv, ali če bo naročnik v prihodnje izvajal svoje dejavnosti kot gospodarska družba, za katero veljajo pravila konkurence na trgu, do katerega dostop ni omejen.

Šteje se, da pogodbenica nadzira ali vpliva na naročnika, če:

(a)    ga večinoma financira država ali organ pod nadzorom države;

(b)    je pod upravnim nadzorom države ali organa pod nadzorom države ali

(c)    več kot polovico članov njegovega upravnega ali nadzornega odbora imenuje država ali organ pod nadzorom države.

4.    Druga pogodbenica mora vložiti pisni ugovor k predlagani spremembi Priloge 9, o kateri je bila uradno obveščena v skladu z odstavkom 2 tega člena, če se ne strinja, da:

(a)    predlagana sprememba v skladu z odstavkom 2, točka (b), ohranja primerljivo raven obsega uporabe, o kateri sta se dogovorili pogodbenici;

(b)    sprememba zadeva naročnika, nad katerim pogodbenica nima več nadzora ali vpliva v skladu z odstavkom 3, ali

(c)    če zadevni naročnik izvaja dejavnosti kot gospodarska družba, za katero veljajo pravila konkurence na trgu, do katerega dostop ni omejen.

Če v 45 dneh od datuma prejema uradnega obvestila iz odstavka 2, točka (a), ni predložen noben pisni ugovor, se šteje, da se druga pogodbenica strinja s prilagoditvijo ali spremembo.

Popravki

5.    Naslednje spremembe pododdelka pogodbenice v Prilogi 9, oddelek 1, 2 ali 3, se štejejo za povsem formalni popravek, pod pogojem, da ne vplivajo na medsebojno dogovorjen obseg uporabe, določen v tem poglavju:

(a)    sprememba imena naročnika;

(b)    združitev dveh ali več naročnikov in

(c)    ločitev naročnika na dva ali več subjektov, ki se dodajo naročnikom, zajetim v istem oddelku Priloge 9.

Pogodbenica, ki opravi tak povsem formalni popravek, ni obvezna zagotoviti kompenzacijskih prilagoditev.

6.    V primeru predlaganih popravkov pododdelka pogodbenice v Prilogi 9, oddelek 1, 2 ali 3, pogodbenica o tem uradno obvesti drugo pogodbenico vsaki dve leti po začetku veljavnosti tega poglavja.

7.    Pogodbenica lahko drugo pogodbenico uradno pisno obvesti o ugovoru k predlaganemu popravku v 45 dneh od prejema uradnega obvestila. Pogodbenica, ki vloži ugovor, pojasni, zakaj meni, da predlagani popravek ni vključen v področje uporabe odstavka 5, in opiše učinek predlaganega popravka na medsebojno dogovorjen obseg uporabe, določen v tem poglavju. Če druga pogodbenica ugovora ne predloži pisno v 45 dneh od datuma prejema uradnega obvestila, se šteje, da se strinja s predlaganim popravkom.

Posvetovanje in reševanje sporov

8.    Če druga pogodbenica predloži ugovor k predlagani spremembi ali popravku, obe pogodbenici poskušata rešiti težavo prek posvetovanj. Če pogodbenici v 60 dneh od datuma prejema ugovora ne dosežeta dogovora, lahko pogodbenica, ki želi spremeniti ali popraviti svoj pododdelek iz Priloge 9, oddelek 1, 2 ali 3, zadevo predloži v postopek za reševanje sporov v skladu s poglavjem 14, da se ugotovi, ali je ugovor upravičen.

Spremembe Priloge 9

9.    Ko se pogodbenici dogovorita o kateri koli predlagani spremembi ali popravku, med drugim tudi, kadar pogodbenica ne predloži ugovora v 45 dneh v skladu z odstavkom 4 ali 7 ali kadar se težava rešuje s postopkom za reševanje sporov iz odstavka 8, Svet za sodelovanje, ki deluje v svoji trgovinski sestavi, ustrezno spremeni Prilogo 9.

ČLEN 173

Institucionalne določbe

Na zahtevo pogodbenice se sestane Odbor za sodelovanje, da bi obravnaval vprašanja o izvajanju in delovanju tega poglavja ter Priloge 9, kot so:

(a)    potreba po spremembi Priloge 9;

(b)    vprašanja v zvezi z javnimi naročili, ki jih nanj naslovi pogodbenica;

(c)    kakršna koli druga vprašanja, ki so povezana z delovanjem tega poglavja.

ČLEN 174

Prehodno obdobje

To poglavje začne veljati tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma.

POGLAVJE 10

TRGOVINA IN TRAJNOSTNI RAZVOJ

ČLEN 175

Ozadje in cilji

1.    Pogodbenici ponovno opozarjata na Agendo 21 Konference Združenih narodov o okolju in razvoju iz leta 1992, deklaracijo Mednarodne organizacije dela (MOD) o temeljnih načelih in pravicah pri delu iz leta 1998, Ministrsko deklaracijo Ekonomsko-socialnega sveta Združenih narodov iz leta 2006 o polni zaposlitvi in dostojnem delu, deklaracijo MOD o socialni pravičnosti za pravičnejšo globalizacijo iz leta 2008 in agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 iz leta 2015, v kateri so določeni cilji trajnostnega razvoja.

2.    Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezo, da bosta spodbujali razvoj mednarodne trgovine in naložbe na način, ki bo prispeval k ciljem trajnostnega razvoja in boju proti podnebnim spremembam. V tem okviru pogodbenici priznavata, da so gospodarski razvoj, socialni razvoj in varstvo okolja sestavni deli trajnostnega razvoja, ki so med seboj odvisni in se vzajemno krepijo.

ČLEN 176

Pravica do zakonskega urejanja in ravni varstva

1.    Pogodbenici druga drugi priznavata pravico do določitve notranjih ravni varstva okolja in delavcev ter sprejetja ali ustrezne spremembe relevantnih zakonov in politik, v skladu z mednarodno priznanimi standardi in sporazumi ter zaradi doseganja visokih ravni varstva okolja in zaščite dela.

2.    Pogodbenici priznavata, da spodbujanje trgovine ali naložb s slabitvijo ali zmanjševanjem ravni varstva, ki je določena v njunem okoljskem in delovnem pravu, ni primerno.

3.    Nobena od pogodbenic si ne prizadeva opustiti ali odstopati od učinkovitega izvrševanja svojega okoljskega in delovnega prava z dolgotrajnim ali ponavljajočim se ukrepanjem ali neukrepanjem.

ČLEN 177

Večstranski okoljski sporazumi in konvencije s področja dela

1.    Pogodbenici priznavata vrednost mednarodnega okoljskega upravljanja in sporazumov, s katerimi se mednarodna skupnost odziva na svetovne ali regionalne okoljske izzive, ter polne in produktivne zaposlenosti, vključno z razvijanjem veščin in dostojnim delom za vse, kot ključnega elementa trajnostnega razvoja za vse države in prednostnega cilja mednarodnega sodelovanja.

2.    Pogodbenici v tem okviru in ob upoštevanju členov 259 do 265 tega sporazuma ponovno potrjujeta svojo zavezo učinkovitemu izvajanju večstranskih okoljskih sporazumov, vključno s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah, ki sta jih ratificirali.

3.    Pogodbenici ob upoštevanju členov 285 do 288 tega sporazuma ponovno potrjujeta svojo zavezo učinkovitemu izvajanju temeljnih in drugih konvencij MOD, ki sta jih ratificirali, ter vzdrževanju učinkovitega sistema delovne inšpekcije v skladu z zavezami, ki sta jih dali kot članici MOD.

ČLEN 178

Trgovina in spodbujanje trajnostnega razvoja prek naložb

1.    Pogodbenici ponovno potrjujeta zavezo okrepitvi prispevka trgovine k cilju trajnostnega razvoja. Zato se strinjata, da bosta spodbujali uporabo sistemov zagotavljanja trajnosti, kot so pravična in etična trgovina ali ekološko označevanje, družbeno odgovornost in odgovorno ravnanje podjetij ter trgovino in naložbe v zvezi z okoljskim blagom in storitvami ter podnebju prijaznimi proizvodi in tehnologijami.

2.    Pogodbenici si izmenjujeta informacije in izkušnje o svojih ukrepih za spodbujanje skladnosti in vzajemne podpore na ravni trgovinskih, socialnih in okoljskih politik ter krepita dialog in sodelovanje o vprašanjih trajnostnega razvoja, ki lahko nastanejo v okviru njunih trgovinskih odnosov.

3.    Taka dialog in sodelovanje med pogodbenicama bi morala vključevati zadevne deležnike, predvsem socialne partnerje, ter druge organizacije civilne družbe, med drugim v okviru sodelovanja civilne družbe, ustrezno vzpostavljenega v skladu s členom 314.

ČLEN 179

Reševanje sporov

Členi 223, 224 in 225 se ne uporabljajo za spore iz tega poglavja. Potem ko arbitražni svet predloži svoje končno poročilo v skladu s členoma 219 in 220, pogodbenici za vsak tak spor ob upoštevanju poročila razpravljata o ustreznih ukrepih, ki jih je treba izvesti. Odbor za sodelovanje nadzoruje izvajanje takih ukrepov ter zadevo spremlja, vključno z mehanizmom iz člena 178(3).

POGLAVJE 11

PROTIKONKURENČNO RAVNANJE, NADZOR ZDRUŽITEV IN SUBVENCIJE

ČLEN 180

Načela

Pogodbenici priznavata pomen svobodne in neizkrivljene konkurence v svojih trgovinskih in naložbenih odnosih. Pogodbenici priznavata, da lahko protikonkurenčne poslovne prakse in poseganje države izkrivljajo pravilno delovanje trgov in spodkopljejo koristi liberalizacije trgovine in naložb.

ČLEN 181

Konkurenčna nevtralnost

Pogodbenici uporabljata to poglavje za vsa, tj. javna in zasebna podjetja.

ČLEN 182

Gospodarske dejavnosti

To poglavje se uporablja za gospodarske dejavnosti.

V tem poglavju pojem „gospodarske dejavnosti“ pomeni dejavnosti, ki se nanašajo na ponujanje blaga in storitev na trgu.

ODDELEK A

PROTIKONKURENČNO RAVNANJE IN NADZOR ZDRUŽITEV

ČLEN 183

Zakonodajni okvir

Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani konkurenčno pravo, ki velja za vsa podjetja v vseh gospodarskih sektorjih 22 in ki učinkovito obravnava vse naslednje prakse:

(a)    horizontalne in vertikalne sporazume med podjetji, sklepe podjetniških združenj in usklajena ravnanja, katerih cilj ali posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence;

(b)    zlorabo prevladujočega položaja s strani enega ali več podjetij ter

(c)    koncentracijo podjetij, ki bi znatno ovirala učinkovito konkurenco, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja.

ČLEN 184

Službe splošnega gospodarskega pomena

Pogodbenici zagotovita, da podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, ravnajo po pravilih iz tega oddelka, kolikor uporaba navedenih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja nalog, ki so jim dodeljene. Dodeljene naloge so pregledne, vsaka omejitev ali odstopanje od uporabe pravil, določenih v tem oddelku, pa sta strogo omejena na to, kar je potrebno za izpolnjevanje navedenih nalog.

ČLEN 185

Izvajanje

1.    Vsaka pogodbenica ustanovi ali ohrani operativno neodvisen organ za konkurenco, ki je pristojen in ima ustrezna pooblastila in sredstva za popolno uporabo in učinkovito uveljavljanje konkurenčnega prava iz člena 183.

2.    Vsaka pogodbenica pregledno uporablja svoje konkurenčno pravo iz člena 183 in pri tem upošteva načela poštenega postopka, vključno s pravicami do obrambe zadevnih podjetij, zlasti pravici do zaslišanja in sodnega nadzora.

ČLEN 186

Sodelovanje

1.    Pogodbenici priznavata, da je spodbujanje sodelovanja v zvezi s politiko konkurence in izvrševanjem v njunem skupnem interesu.

2.    Za poenostavitev takega sodelovanja pristojni organi pogodbenic lahko izmenjujejo informacije v skladu s pravili o zaupnosti, določenimi v pravu posamezne pogodbenice.

3.    Organi pogodbenic, pristojni za konkurenco, si prizadevajo za usklajevanje ukrepov izvrševanja glede istih ali podobnih ravnanj ali primerov, če je to mogoče in primerno.

ČLEN 187

Neuporaba reševanja sporov

Poglavje 14 se za ta člen ne uporablja.

ODDELEK B

SUBVENCIJE

ČLEN 188

Opredelitev in področje uporabe

1.    V tem oddelku „subvencija“ pomeni ukrep, ki izpolnjuje pogoje iz člena 1, odstavek 1.1, Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, ne glede na to, ali se odobri podjetju, ki dobavlja blago ali opravlja storitve 23 .

2.    Ta oddelek se uporablja za subvencije, ki so specifične v smislu člena 2 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih ali ki spadajo na področje uporabe člena 192 tega sporazuma.

3.    Pogodbenici zagotovita, da se za subvencije za podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, uporabljajo pravila iz tega oddelka, kolikor uporaba navedenih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja nalog, ki so jim dodeljene. Dodeljene naloge so pregledne, vsaka omejitev ali odstopanje od uporabe pravil, določenih v tem oddelku, pa sta strogo omejena na to, kar je potrebno za izpolnjevanje navedenih nalog.

4.    Člen 191 se ne uporablja za subvencije za trgovino z blagom iz Priloge 1 k Sporazumu o kmetijstvu.

5.    Člena 191 in 192 se ne uporabljata za avdiovizualni sektor.

6.    Člen 192 se ne uporablja za subvencije, ki so bile formalno dogovorjene ali dodeljene pred začetkom veljavnosti tega sporazuma ali v petih letih potem.

ČLEN 189

Odnos s STO

Nobena določba tega oddelka ne vpliva na pravice ali obveznosti katere koli pogodbenice, ki izhajajo iz Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, Sporazuma o kmetijstvu, člena XVI GATT 1994 ali člena XV GATS.

ČLEN 190

Preglednost

1.    Vsaka pogodbenica v zvezi s subvencijo, ki jo je odobrila ali ohranila na svojem ozemlju, objavi naslednje informacije:

(a)    pravno podlago in namen subvencije;

(b)    obliko subvencije;

(c)    znesek subvencije ali proračunsko predvideni znesek za subvencijo ter

(d)    ime prejemnika subvencije, če je mogoče.

2.    Pogodbenica ravna v skladu z odstavkom 1 tako, da:

(a)    predloži uradno obvestilo v skladu s členom 25 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, ki se pošlje vsaj vsaki dve leti;

(b)    predloži uradno obvestilo v skladu s členom 18 Sporazuma o kmetijstvu ali

(c)    objavi informacije iz odstavka 1 ali zagotovi, da se objavijo v njenem imenu na javno dostopnem spletišču do 31. decembra koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je bila subvencija dodeljena ali je bila ohranjena.

ČLEN 191

Posvetovanja

1.    Če pogodbenica meni, da subvencija negativno vpliva ali bo verjetno negativno vplivala na njene interese na področju liberalizacije trgovine ali naložb, lahko svoje pomisleke pisno izrazi drugi pogodbenici in v zvezi s tem zahteva dodatne informacije.

2.    Zahteva iz odstavka 1 vključuje pojasnilo o tem, na kakšen način subvencije negativno vplivajo ali bodo verjetno negativno vplivale na interese pogodbenice, ki predloži zahtevo. Pogodbenica, ki predloži zahtevo, lahko zaprosi za naslednje informacije o subvenciji:

(a)    pravno podlago in cilje politike ali namen subvencije;

(b)    obliko subvencije;

(c)    datume in trajanje subvencije ter morebitne druge roke v zvezi z njo;

(d)    zahteve glede upravičenosti do subvencije;

(e)    skupni znesek ali letni proračunsko predvideni znesek za subvencijo;

(f)    ime prejemnika subvencije, če je mogoče, ter

(g)    vse druge informacije, s katerimi je mogoče oceniti negativne vplive subvencije.

3.    Pogodbenica, ki prejme zahtevo, zagotovi zahtevane informacije v pisni obliki v razumnem roku, ki načeloma ni daljši od 60 dni od datuma predložitve zahteve. Če zaprošena pogodbenica ne zagotovi nobene zahtevane informacije, v pisnem odgovoru, ki ga predloži v enakem roku, pojasni, zakaj take informacije niso na voljo.

4.    Pogodbenica, ki predloži zahtevo, lahko po prejemu zahtevanih informacij zahteva posvetovanja o tej zadevi. Posvetovanja med pogodbenicama, namenjena razpravi o pomislekih, se organizirajo v razumnem roku, ki načeloma ni daljši od 60 dni od datuma predložitve zahteve za posvetovanja.

5.    Pogodbenici si prizadevata za rešitev zadeve, ki je zadovoljiva za obe strani.

ČLEN 192

Subvencije, za katere veljajo pogoji

1.    V tem oddelku se na podlagi spodaj navedenih pogojev dovolijo naslednje subvencije:

(a)    subvencije, s katerimi je država porok za dolgove ali obveznosti nekaterih podjetij, če je znesek navedenih dolgov in obveznosti ali trajanje takega jamstva omejeno, ter

(b)    subvencije za insolventna podjetja ali podjetja v težavah v različnih oblikah, če:

(i)    je pripravljen verodostojen načrt prestrukturiranja na podlagi realističnih domnev, da se v razumnem roku zagotovi dolgoročna sposobnost preživetja insolventnega podjetja ali podjetja v težavah, ter