EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.5.2022

COM(2022) 231 final

2022/0164(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) 2021/241 glede poglavij REPowerEU v načrtih za okrevanje in odpornost ter spremembi Uredbe (EU) 2021/1060, Uredbe (EU) 2021/2115, Direktive 2003/87/ES in Sklepa (EU) 2015/1814

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

 Razlogi za predlog in njegovi cilji

Od sprejetja Uredbe (EU) 2021/241 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost) so geopolitični in gospodarski dogodki brez primere močno vplivali na družbo in gospodarstvo Unije. Po invaziji Rusije na Ukrajino imamo zdaj najočitnejše razloge za hiter prehod na čisto energijo v skladu s podnebnimi cilji EU za leto 2030 in njenim ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050. EU uvozi 90 % plina, ki ga porabi, od tega več kot 40 % iz Rusije. Iz Rusije EU uvozi tudi 27 % nafte in 46 % premoga.

V teh okoliščinah so evropski voditelji pozvali Evropsko komisijo, naj zagotovi ciljno usmerjen in učinkovit odziv. Evropski voditelji držav in vlad so v izjavi iz Versaillesa z dne 10. in 11. marca 2022 izrecno pooblastili Komisijo, da do konca maja predlaga načrt REPowerEU, ki kot ključni cilj določa zmanjšanje energetske odvisnosti Unije. Izjava vsebuje zlasti dogovor o čimprejšnji postopni odpravi odvisnosti od uvoza ruskega plina, nafte in premoga. Zaveze izjave iz Versaillesa so bile nato ponovljene v sklepih Evropskega sveta z dne 24. in 25. marca, v katerih so bile ponovno poudarjene trajno visoke cene energije, ki vse bolj negativno vplivajo na državljane in podjetja, kar je še dodatno zaostrila ruska vojaška agresija proti Ukrajini.

Evropsko gospodarstvo je po uvedbi instrumenta NextGenerationEU leta 2020 pripravilo temelje za pospešen zeleni in digitalni prehod. Vendar ta dvojni prehod zdaj poteka v oteženih svetovnih razmerah ter se sooča z novimi negotovostmi. Kot so ugotovili evropski voditelji, je postalo jasneje kot kdaj koli prej, da sta povečanje zanesljivosti oskrbe Unije z energijo in zmanjšanje odvisnosti EU od fosilnih goriv iz Rusije bistvena za uspešno in trajnostno okrevanje po krizi zaradi COVID-19.

Visoke cene energije in tveganja izkrivljanja oskrbe z energijo, ki jih še poslabšujejo nepričakovani zunanji dejavniki, lahko poslabšajo gospodarske obete ter oslabijo socialno in teritorialno kohezijo za vse države članice. Natančneje, nestanovitne cene energije lahko vplivajo na konkurenčnost podjetij, zlasti njihove industrijske baze, ter povečujejo neenakosti in energetsko revščino, predvsem med ranljivimi gospodinjstvi ter gospodinjstvi z nizkimi in srednjimi dohodki.

Mehanizem za okrevanje in odpornost je temelj v prihodnost usmerjene strategije Evropske unije za rast po krizi zaradi COVID-19, saj nacionalni načrti za okrevanje in odpornost določajo naložbeni in reformni program za prihodnja leta. Veliko število ukrepov, vključenih v načrte za okrevanje in odpornost, naj bi že znatno izboljšalo odpornost oskrbe Unije z energijo, zmanjšalo odvisnost od uvoza energije in podprlo pravične prehode, pri katerih nobena regija ali posameznik ne bosta zapostavljena. Načrti za okrevanje in odpornost z že predvidenimi naložbami in reformami za uresničitev zelenega in digitalnega prehoda ostajajo bistvenega pomena. Hkrati bodo zaradi nedavnih geopolitičnih in gospodarskih dogodkov potrebni še hitrejši odziv in še višje ravni ambicij, da se zagotovi uspešno okrevanje po krizi zaradi COVID-19. Reforme in naložbe na tem področju je treba pospešiti in poglobiti tako na ravni EU kot na nacionalni ravni.

Odvisnost EU od fosilnih goriv iz Rusije se lahko postopoma odpravi precej pred letom 2030, zato bi bilo to treba tudi izvesti. V ta namen pobuda REPowerEU dopolnjuje ukrepe, sprejete v zvezi z zanesljivo oskrbo z energijo in njenim skladiščenjem s sklopom ukrepov za varčevanje z energijo, diverzifikacijo oskrbe in pospešitev prehoda Evrope na čisto energijo. Diverzifikacija oskrbe s plinom se lahko doseže s povečanjem uvoza utekočinjenega zemeljskega plina in uvoza po cevovodih od neruskih dobaviteljev ter s povečanjem ravni trajnostnega biometana, tj. proizvedenega iz organskih odpadkov, kmetijskih in gozdnih ostankov ter obnovljivega vodika ali vodika iz nefosilnih virov. Prihranke energije je mogoče doseči na ravni gospodinjstev, stavb, prometa in industrije ter na ravni elektroenergetskega sistema s spodbujanjem energijske učinkovitosti. Za pospešitev čistega prehoda Evrope je treba povečati delež obnovljivih virov energije v mešanici energetskih virov ter sprejeti ukrepe za odpravo infrastrukturnih ozkih grl ter pomanjkanja delovne sile in strokovnega znanja. Ti trije sklopi ukrepov se lahko podprejo s kombinacijo naložb in reform.

Glede na navedeno so načrti za okrevanje in odpornost dobro zasnovani za izvajanje teh vse nujnejših prednostnih nalog. S tem predlogom bodo načrti držav članic za okrevanje in odpornost služili kot strateški okvir za reforme in naložbe, ki zagotavljajo skupne evropske ukrepe za odpornejše, varnejše in bolj trajnostne energetske sisteme. Za doseganje ciljev REPowerEU so še posebej primerni večdržavni projekti in ukrepi čezmejne narave, zlasti tisti, katerih cilj je zagotoviti boljšo energetsko povezavo med državami članicami in s tem povečati diverzifikacijo oskrbe. V tem okviru lahko mehanizem za okrevanje in odpornost koristno dopolnjuje projekte skupnega interesa, izbrane na podlagi uredbe TEN-E. Projekti skupnega interesa se lahko podprejo tudi z instrumentom za povezovanje Evrope (IPE).

Hkrati dodatki k načrtom za okrevanje in odpornost ne bi smeli ovirati tekočega izvajanja ambicioznega programa reform in naložb iz obstoječih izvedbenih sklepov Sveta. V ta namen bi morali biti novi ukrepi, predlagani kot odziv na geopolitični in družbeno-gospodarski razvoj, ciljno usmerjeni, dopolnjujoči in skladni z navedenim programom.

Zato ta predlog določa ciljno usmerjene spremembe uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, da bi se dosegla naslednja cilja:

–v načrte za okrevanje in odpornost se dodajo posebna poglavja, vključno z novimi reformami in naložbami za doseganje ciljev REPowerEU, ter

–zagotovijo se sinergije in dopolnjevanja med ukrepi, ki se financirajo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, in ukrepi, ki jih podpirajo drugi nacionalni skladi ali skladi Unije.

Spremembe uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost bi bilo treba dopolniti z zakonodajnimi spremembami, da se določijo dodatni viri financiranja za pomoč pri financiranju novih ciljev REPowerEU v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. V ta namen bi bilo treba prihodke od dražbe omejenega dela pravic sistema EU za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: ETS) iz rezerve za stabilnost trga dodeliti za financiranje novih ukrepov, povezanih z energijo. Državam članicam bi bilo treba omogočiti tudi večjo prožnost pri prerazporeditvi sredstev, ki so jim bila dodeljena na podlagi uredbe o skupnih določbah ((EU) 2021/1060) in uredbe o strateških načrtih SKP ((EU) 2021/2115).

 Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta predlog spreminja Uredbo (EU) 2021/241 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost, Uredbo (EU) 2021/1060 o skupnih določbah, Sklep (EU) 2015/1814 o rezervi za stabilnost trga, Direktivo 2003/87/ES o ETS in Uredbo (EU) 2021/2115 o strateških načrtih SKP.

Predlog temelji na obstoječem in dobro delujočem okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, ki zagotavlja dodatno podporo za ukrepe, potrebne za pospešitev prizadevanj Unije za zmanjšanje njene odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, da se zagotovi uspešno okrevanje po krizi zaradi COVID-19 v skladu s splošnim in specifičnim ciljem mehanizma.

Poleg tega predlog z uvedbo koncepta nacionalnih poglavij REPowerEU spodbuja usklajevanje in sinergije med ukrepi, podprtimi v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, in drugimi ukrepi, ki se financirajo iz drugih virov, vključno z nacionalnimi skladi. To omogoča, da mehanizem za okrevanje in odpornost prevzame vlogo strateškega okvira za pobude REPowerEU, ter s tem čim bolj poveča dopolnjevanje, doslednost in skladnost politik in ukrepov, sprejetih za spodbujanje neodvisnosti in zanesljivosti oskrbe z energijo v Uniji, in med trajanjem prehoda ublaži njene družbeno-gospodarske stroške in vplive.

Namen dodatnih finančnih sredstev, vključenih v predlog, je pospešiti doseganje ciljev REPowerEU. Možnost večje prerazporeditve iz drugih instrumentov Unije, kot so kohezijski skladi, v mehanizem za okrevanje in odpornost, da bi dosegli cilje REPowerEU, upravičuje visoka usklajenost med cilji navedenih orodij in cilji tega predloga.

Predlog je skladen s cilji politike, za katere si prizadevajo skladi kohezijske politike in skupna kmetijska politika. Glede na cilj pobude REPowerEU za hitrejše razogljičenje gospodarstva, je vrsta projektov, ki se podpirajo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, dobro usklajena z vrsto naložb, obravnavanih v okviru skladov kohezijske politike, na primer v zvezi z ukrepi za energijsko učinkovitost. Enako velja za skupno kmetijsko politiko in osredotočenost na energijo iz obnovljivih virov, ki je vključena kot osrednja prednostna naloga programa REPowerEU.

Predlog je usklajen s smernicami politike, določenimi v okviru evropskega semestra. Države članice, ki predlagajo spremembo svojega načrta za okrevanje in odpornost, bodo morale dokazati, da ukrepi učinkovito obravnavajo priporočila za posamezne države, izdana v tem okviru. Poročanje o napredku pri izvajanju ukrepov in dejavnosti iz nacionalnih poglavij REPowerEU bo potekalo v okviru obstoječega okvira evropskega semestra, kot je določeno v uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

Komisija v predlogu z dne 14. julija 2021 (COM(2021) 571) predlaga spremembo sklepa o rezervi za stabilnost trga, da se podvojitev stopnje vključitve in obvezne rezerve podaljša do leta 2030. Cilj predloga je zagotoviti dolgoročne cilje rezerve za stabilnost trga v smislu zmanjšanja presežka in zagotavljanja vzdrževanja odpornosti trga. Kratkoročno pa mora Unija zaradi izjemnih razmer na energetskih trgih, ki jih je povzročila ruska invazija na Ukrajino, mobilizirati vsa razpoložljiva sredstva za pospešitev prehoda z ruskih fosilnih goriv na druge vire. V ta namen bi bilo treba sprostiti del pravic, ki so trenutno v rezervi za stabilnost trga in ustrezajo tržni vrednosti 20 milijard EUR, ter jih dodeliti mehanizmu za okrevanje in odpornost za spodbuditev ciljev REPowerEU. Predlagane spremembe so del širšega nabora ukrepov, ki jih je Unija sprejela v odziv na spremenjene družbeno-gospodarske in geopolitične razmere v okviru pobude REPowerEU, in sicer predloga uredbe o skladiščenju plina, predloga o zasnovi energetskega trga, platforme za skupne nakupe plina in strategije EU za sončno energijo. Ti instrumenti se dopolnjujejo, saj se ta predlog osredotoča na spodbujanje in omogočanje ukrepov REPowerEU na nacionalni ravni, medtem ko bodo drugi ukrepi obravnavali evropsko razsežnost pobude REPowerEU.

 Skladnost z drugimi politikami Unije 

Predlog je skladen ter zagotavlja dopolnjevanje in sinergije z drugimi politikami Unije.

Zlasti je skladen s širšim sklopom pobud za povečanje energetske odpornosti Unije, zlasti s predlogi Komisije „Pripravljeni na 55“, kot so revizija tretjega energetskega svežnja (Direktiva 2009/73/EU in Uredba 715/2009/EU), revizija direktive o energiji iz obnovljivih virov (Direktiva (EU) 2018/2001) in revizija direktive o energetski učinkovitosti (Direktiva 2012/27/EU), ki naj bi v Uniji ustvarili odporen in trajnosten energetski sistem.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

V skladu s členom 175 (tretji odstavek) Pogodbe o delovanju Evropske unije je cilj predlagane uredbe prispevati h krepitvi kohezije z ukrepi, ki državam članicam omogočajo, da zmanjšajo zunanjo odvisnost od energije iz fosilnih goriv in povečajo zanesljivost oskrbe z energijo, in sicer s krepitvijo proizvodnje in oskrbe s trajnostno energijo v Uniji ter združevanjem virov med državami članicami in regijami. Splošni cilj je zagotoviti trajnostno in varno oskrbo z energijo za vse države članice in državljane v Uniji, pri tem upoštevati velike nacionalne in regionalne razlike, hkrati pa spodbujati socialno pravičnost ter zagotoviti pravičen in vključujoč prehod, pri katerem nobena regija in posameznik ne bosta zapostavljena. Trenutne geopolitične razmere so pokazale na velike razlike med državami članicami in regijami glede odvisnosti od fosilnih goriv, zlasti od tistih, uvoženih iz Rusije. S to pobudo EU sodeluje z vsemi državami članicami in združuje sredstva iz različnih virov EU, da bi pravično porazdelila vire in podprla ukrepe, usmerjene v posebne energetske izzive, s katerimi se soočajo posamezne države članice.

V skladu s členom 177, prvi odstavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije predlagana uredba s povečanjem prožnosti za prerazporeditve iz skladov kohezijske politike vpliva na organizacijo strukturnih skladov.

Namen predlagane uredbe je v skladu s členom 192, prvi odstavek, in členom 194, drugi odstavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije uvesti spremembe sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, da bi prispevala k zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z energijo v Uniji.

V skladu s členom 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije predlagana uredba določa finančna pravila za izvrševanje proračuna z uvedbo pravil o zagotavljanju odobritev glede na nove prihodke.

•Subsidiarnost

Splošni cilj predloga je okrepiti kohezijo z ukrepi, ki državam članicam omogočajo spodbujanje neodvisnosti in zanesljivosti oskrbe z energijo na nacionalni ravni in v Uniji. V ta namen predlog določa novo obveznost za države članice, ki morajo predložiti nove ali spremeniti svoje načrte za okrevanje in odpornost tako, da vključijo poglavje REPowerEU s posebnimi reformami in naložbami, ki obravnavajo njihove izzive, povezane z energijo. Pomembno je, da se lahko države članice same odločijo, ali bodo te ukrepe financirale iz skladov Unije in/ali nacionalnih skladov. Izvajanje ustreznih ukrepov za večjo odpornost in manjšo odvisnost Unije z diverzifikacijo energetskih dobavnih verig je v skupnem interesu celotne Unije. Potrebni so ukrepi na ravni Unije za usklajevanje močnega odziva na vse večje izzive, povezane z energijo, saj so se cene energije povišale kot še nikoli doslej ter pomenijo grožnjo za povečanje družbeno-gospodarskih razhajanj in neenakosti, geopolitični dogodki na mejah Unije pa so zaskrbljujoči. Poleg tega se nekatere regije soočajo s podobnimi izzivi, povezanimi z energijo, zaradi česar so potrebna usklajena čezmejna prizadevanja, da bi se sinergije izboljšale.

Posredovanje Unije bo prineslo dodatno vrednost z vzpostavitvijo namenskega okvira, ki bo državam članicam omogočal podporo pri oblikovanju in izvajanju prepotrebnih reform in naložb, povezanih z energijo. Dodatno vrednost bo doprineslo tudi usklajevanje teh ukrepov, da se zagotovi skladen odziv na ravni EU ob hkratnem predlaganju ukrepov, prilagojenih posebnostim vsake države članice.

•Sorazmernost

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti, saj ne presega minimuma, ki je potreben za doseganje navedenih ciljev na evropski ravni, in tistega, kar je potrebno za ta namen. Diskrecijska pravica držav članic pri odločanju, katere ukrepe REPowerEU želijo podpreti z namenskim financiranjem v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, in sporazumna narava sodelovanja v celotnem procesu sta dodatni jamstvi za spoštovanje načela sorazmernosti ter razvoj medsebojnega zaupanja in sodelovanja med državami članicami in Komisijo.

•Izbira instrumentov

Da bi izkoristili že razvit okvir mehanizma za okrevanje in odpornost, je ustrezen pravni instrument za izvajanje ciljev REPowerEU uredba o spremembi uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, uredbe o skupnih določbah, uredbe o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike, direktive o ETS in sklepa o rezervi za stabilnost trga.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Konkretno v zvezi z zelenim prehodom se ocenjuje, da bo temu stebru mehanizma za okrevanje in odpornost dodeljenih skupaj 224,1 milijarde EUR odhodkov, kar je enako 50 % skupnih odhodkov v 22 načrtih za okrevanje in odpornost, sprejetih do konca marca 2022. Kar zadeva posebna področja politike, je 29 % odhodkov za zeleni prehod (skupni ocenjeni stroški znašajo 64,4 milijarde EUR) namenjenih ukrepom za energijsko učinkovitost, dodatnih 12 % (skupni ocenjeni stroški v višini 26,7 milijarde EUR) je namenjenih čisti energiji – energiji iz obnovljivih virov in omrežjem, zeleni večdržavni ali čezmejni projekti pa skupno obsegajo stroške v višini več kot 27 milijard EUR.

•Posvetovanja z deležniki

Čeprav uradno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi ni bilo izvedeno, se je o REPowerEU obširno razpravljalo z državami članicami. Komisija je na primer 6. aprila 2022 v okviru neformalne strokovne skupine za izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost organizirala razpravo o tej temi. Komisija je nato organizirala vrsto namenskih dvostranskih srečanj z vsako državo članico, da bi razpravljala o nacionalnih prednostnih nalogah, povezanih z REPowerEU.

•Ocena učinka

Zaradi nujnosti priprave predloga ocena učinka ni bila izvedena.

•Temeljne pravice

Predlog bo imel pozitiven učinek na ohranjanje in razvoj temeljnih pravic Unije, če bodo države članice zaprosile za podporo na povezanih področjih in jo tudi prejele. Reforme in naložbe, povezane s področji, kot je boj proti energetski revščini, lahko na primer podprejo temeljne pravice Unije, kot je pravica do osebne celovitosti.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Finančna sredstva instrumenta se povečajo za 20 milijard EUR (v tekočih cenah), kar se bo financiralo iz prodaje pravic ETS na dražbi. Znesek bo državam članicam na voljo v obliki nepovratne finančne podpore v okviru neposrednega upravljanja za podporo izključno reformam in naložbam, vključenim v poglavje REPowerEU. Znesek za nepovratno podporo predstavlja zunanje namenske prejemke v smislu člena 21(5) finančne uredbe.

Poleg tega bodo imele države članice možnost, da do 12,5 % svojih sredstev, dodeljenih v okviru kohezijske politike, prerazporedijo v mehanizem za okrevanje in odpornost; to bo nadgradnja že razpoložljive možnosti prenosa v višini 5 % (do 17,9 milijarde EUR) in dodatna možnost prerazporeditve v višini 7,5 % samo za cilje REPowerEU (do 26,9 milijarde EUR). Države članice bodo imele tudi možnost, da do 12,5 % svojih začetnih dodeljenih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP) (do 7,5 milijarde EUR) prerazporedijo v mehanizem za okrevanje in odpornost, da bi podprle ukrepe, vključene v poglavje REPowerEU.

Prostovoljne prerazporeditve odobritev za prevzem obveznosti iz skladov, ki jih urejata uredba o skupnih določbah in EKSRP, bodo privedle do prevzema obveznosti od leta 2022 za sklade iz uredbe o skupnih določbah in od leta 2023 za EKSRP ter so združljive z zgornjimi mejami odobritev za prevzem obveznosti v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 za razdelka 2a in 3. Plačila bodo izvedena v obdobju 2023–2026 v skladu z roki za izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost. Natančen letni učinek bo odvisen od zneskov, ki jih bodo države članice dejansko prerazporedile. Komisija bo upoštevala prerazporeditve v letnem proračunskem postopku, pri čemer bodo plačila izvršena glede na razpoložljivost sredstev.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Predlog temelji na obstoječih načinih za spremljanje, ocenjevanje in poročanje o napredku reform in naložb, vključenih v načrte za okrevanje in odpornost, v skladu z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Za ukrepe iz poglavja REPowerEU bodo veljale enake ureditve spremljanja kot za druge ukrepe mehanizma za okrevanje in odpornost, z dodatnim kazalnikom uspešnosti za spremljanje napredka pri doseganju ciljev programa REPowerEU.

Za zagotovitev sinergij in dopolnjevanja bi moralo novo poglavje REPowerEU zagotavljati tudi informacije o ukrepih, ki izpolnjujejo cilje REPowerEU in se ne bodo financirali v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, temveč iz nacionalnih ali drugih skladov Unije. Ti ukrepi se bodo spremljali v okviru obstoječega evropskega semestra, kot je določeno v uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost, ob popolnem dopolnjevanju s celovitimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti na podlagi uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. To bi državam članicam omogočilo, da zagotovijo celovit pregled načrtovanih ukrepov politike za doseganje ciljev REPowerEU za zagotovitev, da je vsaka reforma oziroma naložba podprta z najustreznejšim virom financiranja, ob upoštevanju njenega področja uporabe, načinov izvajanja in časovnega razporeda. To bi zlasti omogočilo čim boljše izkoriščanje dopolnjevanja med mehanizmom za okrevanje in odpornost ter kohezijskimi skladi, na primer v smislu njihovega časovnega okvira za izvajanje.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Ta predlog določa ciljno usmerjene spremembe navedenih pravnih aktov Unije, da se omogoči večji prispevek k ciljem REPowerEU, zlasti s spodbujanjem držav članic, naj predložijo namenske dodatke k svojim obstoječim nacionalnim načrtom za okrevanje in odpornost.

V ta namen predlog uvaja:

·spremembe uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost:

·obveznost držav članic, ki spremenijo svoje načrte za okrevanje in odpornost, da predložijo tudi posebno poglavje REPowerEU, v katerem so opisani ukrepi in dejavnosti za uresničevanje ciljev REPowerEU;

·izvzetje iz zahteve glede digitalnega cilja iz člena 19(3)(f) za nove ukrepe, vključene v poglavje REPowerEU (ob ohranitvi zahteve glede podnebnih ciljev iz člena 19(3)(e));

·ciljno usmerjeno izvzetje iz obveznosti uporabe načela, da se ne škoduje bistveno, iz člena 5(2) za reforme in naložbe za izboljšanje energetske infrastrukture za zadostitev nujne zanesljivosti oskrbe glede potreb po nafti in plinu, zlasti za omogočanje diverzifikacije oskrbe v interesu Unije kot celote;

·novo ocenjevalno merilo, ki upošteva posebne cilje programa REPowerEU;

·obveznosti poročanja v zvezi s poglavjem REPowerEU;

·sprememba Sklepa (EU) 2015/1814 v zvezi s podaljšanjem sedanje stopnje vključitve pravic v rezervo za stabilnost trga do leta 2030 in zagotovitvijo možnosti za sprostitev in dražbo dela pravic iz rezerve za stabilnost trga ter dodelitev ustvarjenih prihodkov mehanizmu za okrevanje in odpornost;

·sprememba Direktive 2003/87/ES o določitvi načinov za dražbo pravic, sproščenih iz rezerve za stabilnost trga, in prerazporeditev ustvarjenih prihodkov v višini 20 milijard EUR v mehanizem za okrevanje in odpornost;

·sprememba Uredbe (EU) 2021/1060, ki državam članicam omogoča, da poleg obstoječe 5-odstotne možnosti prerazporeditve prerazporedijo do 7,5 % svojih nacionalnih dodelitev v mehanizem za okrevanje in odpornost, da bi podprle reforme in naložbe, vključene v poglavje REPowerEU;

·sprememba Uredbe (EU) 2021/2115, ki državam članicam omogoča, da del EKSRP zagotovijo prek mehanizma za okrevanje in odpornost, da bi podprle reforme in naložbe, vključene v poglavje REPowerEU.

2022/0164 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) 2021/241 glede poglavij REPowerEU v načrtih za okrevanje in odpornost ter spremembi Uredbe (EU) 2021/1060, Uredbe (EU) 2021/2115, Direktive 2003/87/ES in Sklepa (EU) 2015/1814

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 175, tretji odstavek, člena 177, prvi odstavek, člena 192(1), člena 194(2) in člena 322(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 1 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 2 ,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Od sprejetja Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost 3 so geopolitični dogodki in njihove neposredne in posredne družbeno-gospodarske posledice brez primere močno vplivali na družbo in gospodarstvo Unije. Zlasti je postalo jasneje kot kdaj koli prej, da je energetska varnost Unije nepogrešljiva za uspešno, trajnostno in vključujoče okrevanje po krizi zaradi COVID-19, saj je tudi glavni dejavnik, ki prispeva k odpornosti evropskega gospodarstva.

(2)Zaradi neposrednih povezav med trajnostnim okrevanjem, krepitvijo odpornosti Unije in energetsko varnostjo Unije ter zaradi svoje vloge v pravičnem in vključujočem prehodu je mehanizem za okrevanje in odpornost primeren instrument za prispevanje k odzivu EU na te na novo nastajajoče izzive.

(3)Voditelji držav in vlad so v izjavi iz Versaillesa z dne 10. in 11. marca 2022 pozvali Komisijo, naj do konca maja predlaga načrt REPowerEU za postopno odpravo odvisnosti od uvoza fosilnih goriv iz Rusije, ter ta poziv nato ponovili v sklepih Evropskega sveta z dne 24. in 25. marca 2022. To bi bilo treba izvesti precej pred letom 2030 na način, ki bo skladen z zelenim dogovorom EU in podnebnimi cilji za leti 2030 in 2050, zapisanimi v evropskih podnebnih pravilih. Uredbo (EU) 2021/241 bi bilo zato treba spremeniti, da se poveča njena zmožnost podpiranja reform in naložb, namenjenih diverzifikaciji oskrbe z energijo, zlasti fosilnih goriv, s čimer bi se okrepila strateška avtonomija Unije skupaj z odprtim gospodarstvom. Podpreti bi bilo treba tudi reforme in naložbe za povečanje energijske učinkovitosti gospodarstev držav članic.

(4)Za čim večje dopolnjevanje, doslednost in skladnost politik in ukrepov, ki jih Unija in države članice sprejmejo za spodbujanje neodvisnosti in zanesljivosti oskrbe Unije z energijo, bi bilo treba te reforme in naložbe, povezane z energijo, določiti v posebnem „poglavju REPowerEU“ načrtov za okrevanje in odpornost.

(5)Da bi se čim bolj povečal obseg odziva Unije, bi morale vse države članice, ki bodo predložile načrt za okrevanje in odpornost po začetku veljavnosti te uredbe, v svoj načrt vključiti poglavje REPowerEU. Ta zahteva bi se morala uporabljati zlasti za revidirane načrte, ki jih bodo države članice predložile od 30. junija 2022, da se upošteva posodobljeni najvišji finančni prispevek.

(6)Poglavje REPowerEU bi moralo vključevati nove reforme in naložbe, ki prispevajo k ciljem REPowerEU. Poleg tega bi moralo to poglavje vsebovati pregled drugih ukrepov, ki se financirajo iz drugih virov, ne iz mehanizma za okrevanje in odpornost, in ki prispevajo k ciljem, povezanim z energijo, opisanim v uvodni izjavi 3. Osnutek bi moral zajemati ukrepe, ki bi se morali izvajati med 1. februarjem 2022 in 31. decembrom 2026, tj. obdobjem, v katerem je treba doseči cilje iz te uredbe. Kar zadeva infrastrukturo za zemeljski plin, bi morale naložbe in reforme iz poglavij REPowerEU za diverzifikacijo oskrbe in njen odmik od Rusije temeljiti na potrebah, ki so trenutno opredeljene v oceni, ki jo je izvedla in sprejela Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za plin (ENTSOG), ustanovljena v duhu solidarnosti, kar zadeva zanesljivost oskrbe, in upoštevati okrepljene ukrepe za pripravljenost, sprejete za prilagoditev novim geopolitičnim grožnjam. V poglavjih REPowerEU bi bilo treba pojasniti in količinsko opredeliti učinke kombinacije reform in naložb, financiranih iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ter drugih ukrepov, ki se financirajo iz drugih virov, ne iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

(7)Dodati bi bilo treba ustrezno ocenjevalno merilo, ki bi Komisiji služilo kot podlaga za ocenjevanje reform in naložb, vključenih v poglavja REPowerEU, in s katerim bi se zagotovilo, da so reforme in naložbe primerne za doseganje specifičnih ciljev, povezanih z REPowerEU. Na podlagi tega novega merila za ocenjevanje bi bilo treba zahtevati oceno A, da bi Komisija lahko pozitivno ocenila zadevni načrt za okrevanje in odpornost.

(8)Zgolj naložbe v infrastrukturo in tehnologije ne zadostujejo za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv. Sredstva bi bilo treba nameniti preusposabljanju in izpopolnjevanju ljudi, da bi delovno silo dodatno opremili z zelenimi znanji in spretnostmi. To je v skladu s ciljem Evropskega socialnega sklada plus, katerega namen je podpreti države članice pri doseganju kvalificirane in odporne delovne sile, pripravljene na trg dela v prihodnosti. Glede na to bi morala sredstva, prerazporejena iz Evropskega socialnega sklada plus, pomagati podpirati ukrepe za prekvalifikacijo in izpopolnjevanje delovne sile. Komisija bo ocenila, ali ukrepi iz poglavij REPowerEU znatno prispevajo k podpiranju prekvalifikacije delovne sile v smeri zelenih znanj in spretnosti.

(9)Uporaba te ureditve ne bi smela posegati v vse druge pravne zahteve iz Uredbe (EU) 2021/241, razen če ta uredba določa drugače.

(10)Načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, bi moral prispevati k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnih delov izzivov, opredeljenih v ustreznih priporočilih za posamezne države, vključno s priporočili za posamezne države, ki jih je treba sprejeti v okviru cikla semestra 2022 in se med drugim nanašajo na energetske izzive, s katerimi se soočajo države članice.

(11)Za učinkovit prehod na zeleno energijo in zmanjšanje energetske odvisnosti so potrebne znatne digitalne naložbe. Glede na Uredbo (EU) 2021/241 bi morale države članice pojasniti, kako naj bi ukrepi iz načrta za okrevanje in odpornost, vključno s tistimi iz poglavja REPowerEU, prispevali k digitalnemu prehodu ali izzivom, ki iz njega izhajajo, in ali se pri tem upošteva znesek, ki prispeva k digitalnemu cilju na podlagi metodologije digitalnega označevanja. Vendar se zaradi nujnosti in pomembnosti energetskih izzivov, s katerimi se sooča Unija, reforme in naložbe, vključene v poglavje REPowerEU, ne bi smele upoštevati pri izračunu skupne dodelitve v okviru načrta za izpolnjevanje zahteve glede digitalnega cilja iz Uredbe (EU) 2021/241.

(12)V skladu s členom 18(4), točka (q), Uredbe (EU) 2021/241 bi morale države članice zagotoviti tudi povzetek postopka posvetovanja z lokalnimi in regionalnimi organi ter drugimi ustreznimi deležniki, po potrebi tudi iz kmetijskega sektorja, za reforme in naložbe, vključene v poglavje REPowerEU. V takih povzetkih bi bilo treba pojasniti izid teh posvetovanj in opisati, kako so bili prejeti prispevki upoštevani v poglavjih REPowerEU.

(13)Uporaba načela, da se ne škoduje bistveno, je nujna za zagotovitev, da se naložbe in reforme, sprejete v okviru okrevanja po pandemiji, izvajajo trajnostno. Še naprej bi se moralo uporabljati za reforme in naložbe, ki jih podpira mehanizem, z eno ciljno usmerjeno izjemo za zaščito neposrednih pomislekov EU glede energetske varnosti. Glede na cilj diverzifikacije oskrbe z energijo in njen odmik od ruskih dobaviteljev se od reform in naložb iz poglavij REPowerEU, katerih cilj je izboljšati energetsko infrastrukturo in objekte, da bi zadostili takojšnjim potrebam po zanesljivi oskrbi z nafto in plinom, ne bi smelo zahtevati, da so v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno, in bi jih bilo zato treba izvzeti iz take ocene.

(14)Zagotoviti bi bilo treba dodatne spodbude za države članice, da zaprosijo za posojila, in sicer s pojasnitvijo postopka dodeljevanja posojil. V skladu z Uredbo (EU) 2021/241 lahko države članice zaprosijo za posojila do 31. avgusta 2023. Namero o predložitvi zahtevka za posojilo bi bilo treba sporočiti Komisiji 30 dni po začetku veljavnosti te uredbe, da se preostala sredstva lahko prerazporedijo na urejen način.

(15)Poleg tega bi bilo treba zagotoviti nove namenske vire financiranja, da bi spodbudili visoko raven ambicij za reforme in naložbe, ki jih je treba vključiti v poglavje REPowerEU.

(16)Čeprav je treba sedanjo stopnjo vključitve pravic v rezervo za stabilnost trga razširiti, da bi dolgoročno preprečili znatno povečanje presežka pravic pri trgovanju s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, mora Unija zaradi trenutnih gospodarskih in geopolitičnih razmer mobilizirati razpoložljiva sredstva za hitro diverzifikacijo oskrbe z energijo v Uniji in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv pred letom 2030. V zvezi s tem bi bilo treba Sklep (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta 4 in Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta 5 spremeniti tako, da se podvojitev 24-odstotne stopnje vključitve v rezervo za stabilnost trga podaljša do leta 2030, hkrati pa se omogočita izjemna sprostitev in monetizacija dela pravic iz rezerve za stabilnost trga ter prihodki usmerjajo v reforme in naložbe, ki prispevajo k ciljem REPowerEU, v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.

(17)Uredbo (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta 6 bi bilo treba spremeniti, da se, poleg obstoječe možnosti prenosa do 5 %, zagotovi možnost prerazporeditve do 7,5 % sredstev programov deljenega upravljanja, ki jih ureja navedena uredba, v instrument za doseganje ciljev REPowerEU. Ta možnost je utemeljena s potrebo po vključitvi ciljev REPowerEU, ki državam članicam zagotavljajo dodatno prožnost za obravnavanje teh nujnih potreb. Poleg tega instrument omogoča hitro izplačevanje sredstev, zaradi česar je še posebej primeren za financiranje nujnih ukrepov, povezanih z energijo. Take prerazporeditve bi bilo treba utemeljiti z večjo finančno potrebo, povezano z dodatnimi reformami in naložbami, vključenimi v poglavje REPowerEU.

(18)Uredbo (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta 7 bi bilo treba spremeniti tudi, da se omogoči zagotovitev do 12,5 % Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja prek mehanizma za okrevanje in odpornost. Tak način zagotavljanja je utemeljen z dopolnjevanjem in sinergijami med temi instrumenti v zvezi s cilji zmanjšanja uporabe sintetičnih gnojil ali povečanja proizvodnje trajnostnega biometana ali obnovljivih virov energije v skladu s cilji skupne kmetijske politike iz člena 39 PDEU. Izvajanje prek mehanizma za okrevanje in odpornost bi moralo pospešiti izplačevanje sredstev upravičencem iz kmetijskega sektorja, kar je glede na nujnost ciljev, povezanih z energijo, ključnega pomena.

(19)Izplačila v okviru programa REPowerEU se izvršujejo v skladu s pravili mehanizma za okrevanje in odpornost do konca leta 2026. Plačila v zvezi s sredstvi, prerazporejenimi iz skladov z deljenim upravljanjem, so odvisna od razpoložljivosti sredstev, odobrenih v letnem proračunu EU.

(20)Zahtevo za namensko financiranje ukrepov REPowerEU, vključno z dodelitvijo iz rezerve za stabilnost trga, prerazporeditvami iz skladov, ki jih ureja Uredba (EU) 2021/1060 in so dodeljene iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, vključenih v načrtu, bi bilo treba utemeljiti z večjo finančno potrebo, povezano z dodatnimi reformami in naložbami, vključenimi v poglavje REPowerEU.

(21)Komisija bi morala spremljati izvajanje reform in naložb iz poglavja REPowerEU ter njihov prispevek k ciljem REPowerEU, kot so določeni v Uredbi (EU) 2021/241.

(22)Nedavni geopolitični dogodki so vplivali na cene energije in gradbenih materialov ter povzročili tudi pomanjkanje v svetovnih dobavnih verigah. Ta razvoj dogodkov lahko neposredno vpliva na zmogljivost za izvajanje nekaterih naložb, vključenih v načrte za okrevanje in odpornost. Če lahko države članice dokažejo, da zaradi takega razvoja določen mejnik ali cilj v celoti ali delno ni več dosegljiv, se je na take razmere mogoče sklicevati kot na objektivne okoliščine v skladu s členom 21. Ti dogodki ne morejo predstavljati objektivnih okoliščin za spremembe reform, saj reforme na splošno niso odvisne od stroškov. Poleg tega nobena zahteva za spremembe ne bi smela ogroziti splošnega izvajanja načrtov za okrevanje in odpornost –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) 2021/241 se spremeni:

(1)v členu 4 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. V skladu s šestimi stebri iz člena 3 te uredbe ter skladnostjo in sinergijami, ki jih ustvarjajo, in v okviru krize zaradi COVID-19 je splošni cilj Mehanizma spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije z izboljšanjem odpornosti držav članic, njihove pripravljenosti na krize, sposobnosti prilagajanja in njihovega potenciala rasti, z blaženjem socialnih in gospodarskih posledic te krize, zlasti za ženske, s prispevanjem k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, podpiranjem zelenega prehoda, s prispevanjem k uresničevanju podnebnih ciljev Unije za leto 2030 iz točke 11 člena 2 Uredbe (EU) 2018/1999 in s spoštovanjem cilja EU glede podnebne nevtralnosti do leta 2050 in digitalnega prehoda s povečanjem odpornosti energetskega sistema Unije, tako da se zmanjša odvisnost od fosilnih goriv in diverzificira oskrba z energijo na ravni Unije (v nadaljnjem besedilu: cilji REPowerEU), s čimer se prispeva k navzgor usmerjeni ekonomski in socialni konvergenci, ponovno vzpostavi in spodbuja trajnostna rast in povezovanje gospodarstev Unije, podpira ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest ter prispeva k strateški neodvisnosti Unije ob ohranjanju odprtega gospodarstva, ter ustvarja evropsko dodano vrednost.“;

(2)člen 14 se spremeni:

(a)v odstavku 3 se za točko (b) doda naslednja točka:

„(ba) če je primerno, reforme in naložbe v skladu s členom 21c(1);“;

(b)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Podpora v obliki posojila za načrt za okrevanje in odpornost zadevne države članice ne presega razlike med skupnimi stroški načrta za okrevanje in odpornost, kot je ustrezno dopolnjen, ter najvišjim finančnim prispevkom iz člena 11, vključno s, po potrebi, prihodki iz člena 21a ter sredstvi iz programov deljenega upravljanja za podporo ciljem REPowerEU iz člena 21b.“; 

(c) odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Z odstopanjem od odstavka 5 se lahko znesek podpore v obliki posojila ob upoštevanju razpoložljivih sredstev v izjemnih okoliščinah zviša, ob upoštevanju potreb države članice prosilke ter prošenj za podporo v obliki posojila, ki so jih že predložile ali jih nameravajo predložiti druge države članice, pri čemer se upoštevajo načela enake obravnave, solidarnosti, sorazmernosti in preglednosti. Za lažjo izvajanje teh načel države članice v 30 dneh po [začetku veljavnosti te uredbe o spremembi] sporočijo Komisiji, ali nameravajo zaprositi za podporo v obliki posojila.“;

(3)v členu 18(4)(q) se doda naslednji stavek:

„(q) za pripravo in, če je mogoče, izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, povzetek postopka posvetovanja z lokalnimi in regionalnimi organi, socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe, mladinskimi organizacijami in drugimi ustreznimi deležniki, opravljenega v skladu z nacionalnim pravnim okvirom, ter kako se prispevek deležnikov odraža v načrtu za okrevanje in odpornost; povzetek postopka posvetovanja zlasti pojasnjuje rezultate posvetovanj z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter drugimi ustreznimi deležniki o reformah in naložbah, vključenih v poglavje REPowerEU, ter opisuje, kako so bili prejeti prispevki upoštevani v poglavju REPowerEU;“;

(4)v členu 19(3) se vstavi naslednja točka:

„(da) ali reforme in naložbe iz člena 21c(1) učinkovito prispevajo k diverzifikaciji oskrbe Unije z energijo ali zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv pred letom 2030;“;

(5)v členu 23 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„Potem ko Svet sprejme izvedbeni sklep iz člena 20(1), Komisija z zadevno državo članico sklene sporazum, ki pomeni posamezno pravno obveznost v smislu finančne uredbe. Za posamezno državo članico pravna obveznost ne presega skupnega finančnega prispevka iz točke (a) člena 11(1) za leti 2021 in 2022, posodobljenega finančnega prispevka iz člena 11(2) za leto 2023 ter zneska, izračunanega v skladu s členom 21a(2).“;

(6)za poglavjem III se doda naslednje poglavje:

„POGLAVJE IIIa

REPowerEU

Člen 21a

Novi prihodki

(1)Za izvajanje na podlagi te uredbe je v skladu s členom 10e(4) Direktive 2003/87/ES na voljo 20 000 000 000 EUR v tekočih cenah za povečanje odpornosti energetskega sistema Unije z zmanjšanjem odvisnosti od fosilnih goriv in diverzifikacijo oskrbe z energijo na ravni Unije. Ta znesek se da na voljo v obliki zunanjih namenskih prejemkov v smislu člena 21(5) finančne uredbe.

(2)Delež sredstev iz odstavka 1, ki so na voljo za vsako državo članico, se izračuna na podlagi kazalnikov, določenih za najvišji finančni prispevek, po metodologiji iz Priloge II za 70 % zneska in po metodologiji iz Priloge III za 30 % zneska.

(3)Znesek iz odstavka 1 se dodeli izključno ukrepom iz člena 21c(1).

(4)Odobritve za prevzem obveznosti, ki krijejo znesek iz odstavka 1, se dajo na voljo samodejno do ustreznih zneskov iz navedenega odstavka od [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

(5)Vsaka država članica lahko Komisiji predloži zahtevek za dodelitev zneska, ki ne presega njenega deleža, tako da v svoj načrt vključi reforme in naložbe iz člena 21c(1) ter navede njihove ocenjene stroške.

(6)V izvedbenem sklepu Sveta, sprejetem v skladu s členom 20(1) na predlog Komisije, se določi znesek prihodkov iz člena 10e(1) Direktive 2003/87/ES, dodeljen državi članici po uporabi odstavka 2, ki se izplača v obrokih, odvisno od razpoložljivih sredstev, v skladu s členom 24 te uredbe, ko država članica zadovoljivo doseže mejnike in cilje, opredeljene v zvezi z izvajanjem ukrepov iz člena 21c(1).

Člen 21b

Sredstva iz programov deljenega upravljanja v podporo ciljev REPowerEU

(1)Sredstva, dodeljena državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na zahtevo zadevne države članice prerazporedijo ali dodelijo v Mehanizem pod pogoji iz člena 26a Uredbe (EU) 2021/1060 in člena 81a Uredbe (EU) 2021/2115. Ta sredstva se uporabijo izključno v korist zadevne države članice.

(a)Sredstva se lahko v skladu s členom 26a Uredbe (EU) 2021/1060 prerazporedijo v podporne ukrepe iz člena 21c(1) te uredbe, če je država članica že zahtevala prerazporeditve iz danega sklada do zgornje meje 5 % v skladu s prvim in drugim pododstavkom člena 26(1).

(b)Sredstva, dodeljena na podlagi člena 81a Uredbe (EU) 2021/2115, podpirajo ukrepe iz člena 21c(1)(b) te uredbe za kmetijske naložbe v korist kmetov ali skupin kmetov, zlasti za prispevanje k zmanjšanju uporabe sintetičnih gnojil, povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov in trajnostnega biometana ter povečanje energijske učinkovitosti.

(2)Plačila se izvršijo v skladu s členom 24 te uredbe in glede na razpoložljiva sredstva.

(3)Komisija ta sredstva izvršuje neposredno v skladu s členom 62(1), prvi pododstavek, točka (a), finančne uredbe. 

Člen 21c

Poglavje REPowerEU v načrtih za okrevanje in odpornost

(1)Načrt za okrevanje in odpornost, predložen Komisiji po [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi], vsebuje poglavje REPowerEU. V poglavju REPowerEU so začrtane reforme in naložbe z ustreznimi mejniki in cilji, razen ukrepov iz odstavka 2(a), katerih cilj je prispevati k ciljem REPowerEU, in sicer z:

(a)izboljšanjem energetske infrastrukture in objektov, da se zadovoljijo takojšnje potrebe po zanesljivi oskrbi z nafto in plinom, zlasti da se omogoči diverzifikacija oskrbe v interesu Unije kot celote,

(b)povečanjem energijske učinkovitosti v stavbah, razogljičenjem industrije, povečanjem proizvodnje in uporabe trajnostnega biometana in obnovljivega vodika ali vodika iz nefosilnih virov ter povečanjem deleža energije iz obnovljivih virov,

(c)odpravljanjem notranjih in čezmejnih ozkih grl pri prenosu energije ter podpiranjem brezemisijskega prometa in njegove infrastrukture, vključno z železnicami,

(d)podpiranjem ciljev iz točk (a), (b) in (c) s pospešeno prekvalifikacijo delovne sile v smeri zelenih znanj in spretnosti ter podporo vrednostnim verigam ključnih materialov in tehnologij, povezanih z zelenim prehodom.

(2)Poglavje REPowerEU vsebuje tudi:

(a)po potrebi opis reform in naložb v že sprejetih izvedbenih sklepih Sveta, za katere se pričakuje, da bodo prispevali k ciljem REPowerEU;

(b)pregled drugih ukrepov, ki prispevajo k ciljem REPowerEU, z ustreznim časovnim razporedom, ki se bodo izvajali od 1. februarja 2022 do 31. decembra 2026 brez finančne podpore v okviru mehanizma;

(c)pojasnilo, kako je kombinacija ukrepov iz odstavka 1 ter točk (a) in (b) tega odstavka skladna in učinkovita ter kako naj bi prispevala k ciljem REPowerEU, vključno s količinsko določitvijo prihrankov energije.

(3)Ocenjeni stroški reform in naložb iz poglavja REPowerEU iz odstavka 1 se ne upoštevajo pri izračunu skupnih dodeljenih sredstev za načrt v skladu s členom 18(4)(f) in členom 19(3)(f).

(4)Z odstopanjem od členov 5(2), 17(4), 18(4), točka (d), in 19(3), točka (d), se načelo, da se ne škoduje bistveno, v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 ne uporablja za reforme in naložbe, za katere se pričakuje, da bodo prispevale k ciljem REPowerEU iz odstavka 1, točka (a), tega člena.

(5)Določbe te uredbe se smiselno uporabljajo za reforme in naložbe iz poglavja REPowerEU, če ni določeno drugače.

Člen 21d

Spremljanje izvajanja poglavij REPowerEU

(1)Komisija spremlja izvajanje ukrepov iz poglavja REPowerEU ter njihov prispevek k ciljem REPowerEU.

(2)Komisija v skladu s členom 31 v letnem poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovi informacije o napredku pri izvajanju poglavja REPowerEU.“;

(7)Priloga V se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

Člen 2

Uredba (EU) 2021/1060 se spremeni:

(1)v členu 11(1) se doda naslednja točka:

„(e) kadar je ustrezno, razčlenitev finančnih sredstev glede na kategorijo regije, pripravljeno v skladu s členom 108(2), in zneske dodelitev, za katere se predlaga prerazporeditev v skladu s členoma 26, 26a in 111, vključno z utemeljitvijo za take prerazporeditve;“;

(2)v členu 22(3)(g) se doda naslednja točka:

„(i) razpredelnico, ki podrobno navaja skupne finančne dodelitve za vsak sklad in, kadar je ustrezno, za vsako kategorijo regije za celotno programsko obdobje in za vsako leto, vključno z vsemi zneski, ki so bili prerazporejeni v skladu s členom 26, 26a ali 27;“;

(3)v členu 26(1) se za koncem prvega pododstavka vstavi naslednje besedilo:

„Kadar je bil sporazum o partnerstvu odobren in eden ali več programov še ni bilo sprejetih, se lahko prerazporeditev v mehanizem za okrevanje in odpornost v skladu z Uredbo (EU) 2021/241 zahteva z uradnim obvestilom o reviziji informacij iz člena 11(1), točke (c), (e) in (h), v skladu s členom 69(9).“;

(4)v členu 26(1) se vstavi nov pododstavek:

„2. Z odstopanjem od člena 40(2), točka (d), in zgornjega odstavka se o spremembi programa izvede posvetovanje z odborom za spremljanje, kadar je taka sprememba strogo omejena na to, kar je potrebno za namene prerazporeditve v mehanizem za okrevanje in odpornost.

3. Kadar je bil sporazum o partnerstvu odobren in se prerazporeditev zahteva kot del predložitve programa, se posledične nedoslednosti ne upoštevajo pri ocenjevanju programa v skladu s členom 23(1).“;

(5)vstavi se naslednji člen:

„Člen 26a

Prerazporeditev v mehanizem za okrevanje in odpornost

(1)Države članice, ki Komisiji predložijo načrt za okrevanje in odpornost, ki vsebuje poglavje REPowerEU v skladu z Uredbo (EU) 2021/241, lahko zahtevajo prerazporeditev do 7,5 % svojih začetnih nacionalnih dodelitev iz vsakega sklada v mehanizem za okrevanje in odpornost, če je država članica že zahtevala prerazporeditve iz tega določenega sklada do zgornje meje 5 % v skladu s prvim in drugim pododstavkom člena 26(1). Zahtevek za prerazporeditev se predloži bodisi v sporazumu o partnerstvu, vključno z uradnim obvestilom o reviziji informacij iz člena 11(1), točke (c), (e) in (h), v skladu s členom 69(9) bodisi v zahtevku za spremembo programa. Kadar se zahtevek za prerazporeditev nanaša na spremembo programa, se lahko prerazporedijo le sredstva za prihodnja koledarska leta. Take prerazporeditve dopolnjujejo možnost prerazporeditve sredstev iz člena 26 te uredbe.

(2)Prerazporejena sredstva se izvršujejo v skladu z določbami Uredbe (EU) 2021/241 in se uporabijo v korist zadevne države članice.

(3)Kadar je bil sporazum o partnerstvu odobren in se prerazporeditev zahteva pred odobritvijo enega ali več programov, se posledične nedoslednosti med sporazumom o partnerstvu in programi ne upoštevajo pri ocenjevanju programa v skladu s členom 23(1). V takih primerih zadevna država članica predloži popravek informacij iz člena 11(1), točke (c), (e) in (h), ki pomeni zahtevek za prerazporeditev v smislu tega člena.

(4)Kadar je treba program spremeniti zaradi prerazporeditev iz tega člena, Komisija z odstopanjem od člena 24(2) in (4) sprejme ali zavrne spremembo v zvezi s prerazporeditvijo in posledične spremembe programa v enem mesecu po datumu, ko država članica predloži program. Z odstopanjem od člena 40(2), točka (d), se z odborom za spremljanje izvede posvetovanje o spremembi programa. Zahtevki za spremembo programa določajo skupni znesek, prerazporejen za vsako leto po skladu in po kategoriji regije, kadar je to ustrezno.

(5)Sredstev iz SPP, vključno z vsemi sredstvi, ki se prerazporedijo iz ESRR in ESS+ v skladu s členom 27, ni mogoče prerazporediti v mehanizem za okrevanje in odpornost na podlagi tega člena.

(6)Kadar Komisija ni prevzela pravne obveznosti za sredstva, prerazporejena v skladu odstavkom 1, se lahko ustrezna nedodeljena sredstva prerazporedijo nazaj v sklad, iz katerega so bila prvotno prerazporejena, in dodelijo enemu ali več programom, v skladu z določbami iz členov 26(7), 26(8) in 26(9).“;

(6)Prilogi II in V se spremenita v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 3

Uredba (EU) 2021/2115 se spremeni:

(1)vstavi se naslednji člen:

„Člen 81a

Uporaba EKSRP prek mehanizma za okrevanje in odpornost

(1)Države članice, ki Komisiji predložijo načrt za okrevanje in odpornost, ki vsebuje poglavje REPowerEU v skladu z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta, lahko v predlogu strateškega načrta SKP iz člena 118 ali zahtevku za spremembo strateškega načrta SKP iz člena 119 mehanizmu za okrevanje in odpornost dodelijo do 12,5 % svojih začetnih dodeljenih sredstev za EKSRP.

(2)Države članice določijo skupni znesek prispevka za vsako leto. V primeru zahtevka za spremembo strateškega načrta SKP ti zneski zadevajo le prihodnja leta.

(3)Kadar je treba strateški načrt SKP spremeniti zaradi prerazporeditev iz tega člena, Komisija z odstopanjem od člena 119(6) sprejme ali zavrne spremembo, ki vsebuje dodelitev in posledične spremembe strateškega načrta SKP v enem mesecu po datumu predložitve zahtevka s strani države članice. Sprememba se ne upošteva pri največjem številu zahtevkov za spremembo iz člena 119(7).

(4)Države članice lahko predlagane strateške načrte SKP za namene dodelitve iz tega člena spremenijo kadar koli, preden jih Komisija odobri.

(5)Dodeljena sredstva EKSRP, ki se v skladu z odstavkom 1 zagotovijo prek mehanizma za okrevanje in odpornost, se v celoti vključijo:

(a)v izračun najnižjih dodeljenih finančnih sredstev iz člena 93(1) in se za namene člena 93(3) štejejo kot intervencija iz člena 93(2). Pri izračunu iz člena 93(2) se upošteva 100 % dodeljenih izdatkov;

(b)v izračun zmanjšanja najnižjih dodeljenih finančnih sredstev za sheme za podnebje in okolje, kot so opredeljene v členu 97(2), in se za namene člena 97(3) štejejo kot intervencije v skladu s členi 70, 72, 73 in 74.

(6)Če Komisija ni prevzela pravne obveznosti za sredstva, dodeljena v skladu z odstavkom 1, se lahko ustrezna neporabljena sredstva prerazporedijo nazaj v EKSRP.

(a)V ta namen država članica predloži zahtevek za spremembo strateškega načrta SKP v skladu s členom 119 najpozneje štiri mesece pred rokom za prevzem obveznosti iz prvega pododstavka člena 114(2) finančne uredbe. Taka sprememba se ne upošteva pri največjem številu zahtevkov za spremembo iz člena 119(7).

(b)Sredstva, prerazporejena nazaj v EKSRP, se izvršujejo v skladu s pravili iz te uredbe od datuma predložitve zahtevka za spremembo programa v skladu s točko (a) zgoraj.

(c)Za sredstva, ki se prerazporedijo nazaj v EKSRP v skladu z odstavkom 6 tega člena, začne rok za sprostitev obveznosti iz člena 34(1) Uredbe (EU) 2021/2116 teči v letu, v katerem se prevzamejo ustrezne proračunske obveznosti.“;

v členu 112(2) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d) po potrebi prerazporeditev dodeljenih sredstev države članice iz EKSRP za podporo iz InvestEU ali mehanizma za okrevanje in odpornost v skladu s členom 81oziroma 81a te uredbe, na podlagi Uredbe (EU) 2021/783 ali na podlagi Uredbe (EU) 2021/817 v skladu s členom 99 te uredbe;“.

Člen 4

(1)V Direktivi 2003/87/ES se vstavi naslednji člen:

Člen 10e

Mehanizem za okrevanje in odpornost

(1)Za obdobje do 31. decembra 2026 se pravice, sproščene v skladu s členom 1(6) Sklepa (EU) 2015/1814, prodajajo na dražbi, dokler znesek prihodkov od prodaje na dražbi ne doseže 20 milijard EUR. Ti prihodki se dajo na voljo za mehanizem za okrevanje in odpornost, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/241, in se izvajajo v skladu z določbami navedene uredbe.

(2)Komisija zagotovi, da se pravice, namenjene mehanizmu za okrevanje in odpornost, prodajo na dražbi v skladu z načeli in načini iz člena 10(4) Direktive 2003/87/ES ter v skladu s členom 24 Uredbe Komisije (EU) št. 1031/2010 [1] .

(3)Evropska investicijska banka (EIB) je uradni dražitelj pravic, ki se prodajo na dražbi v skladu s tem členom v dražbenem sistemu, imenovanem v skladu s členom 26(1) Uredbe Komisije (EU) št. 1031/2010 [2] , in prihodke od dražb nakaže Komisiji.

(4)Prihodki od prodaje teh pravic na dražbi so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta.“

Člen 5

Spremembe Sklepa (EU) 2015/1814 

Člen 1 Sklepa (EU) 2015/1814 se spremeni:

v odstavku 5, prvi pododstavek, se tretji stavek nadomesti z naslednjim:

„Z odstopanjem od prvega in drugega stavka se do 31. decembra 2030 odstotki in 100 milijonov pravic iz navedenih stavkov podvojijo.“;

v odstavku 6 se doda naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od prvega pododstavka se za obdobje do 31. decembra 2026 določeno število pravic sprosti iz rezerve in se prodaja na dražbi v skladu s členom 10e Direktive 2003/87/ES, dokler znesek prihodkov od prodaje na dražbi ne doseže 20 milijard EUR.“

Člen 6

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o poglavjih REPowerEU v načrtih za okrevanje in odpornost

1.2.Zadevna področja 

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

 Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 8  

Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

  Časovno omejeno

–    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–        finančne posledice med letoma 2022 in 2023 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2022 in 2026 za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 9  

 Neposredno upravljanje – Komisija:

– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–    prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

– EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

– subjektom javnega prava,

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

– osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

Države članice imajo možnost, da do 7,5 % svojih sredstev, dodeljenih v okviru kohezijskih instrumentov 10 (do 26,9 milijarde EUR), in 12,5 % svojih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (do 7,5 milijarde EUR) prerazporedijo v sklad za okrevanje in odpornost za financiranje ukrepov, vključenih v poglavje REPowerEU.

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	številka	dif./nedif. 11	držav Efte 12	držav kandidatk 13	tretjih držav	po členu 21(2)(b) finančne uredbe
	[06.00201] Mehanizem za okrevanje in odpornost — Nepovratna podpora	dif.	NE	NE	NE	NE

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta  odhodkov	Prispevek
	številka	dif./nedif.	držav Efte	držav kandidatk	tretjih držav	po členu 21(2)(b) finančne uredbe
	[XX YY YY YY]		DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

Pobuda se bo v glavnem financirala z zunanjimi namenskimi prejemki (glej točko 3.3).

Države članice imajo možnost, da do 7,5 % svojih sredstev, dodeljenih v okviru kohezijskih instrumentov 14 (do 26,9 milijarde EUR), in 12,5 % svojih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (do 7,5 milijarde EUR) prerazporedijo v sklad za okrevanje in odpornost za financiranje ukrepov, vključenih v poglavje REPowerEU.

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

Številka

GD <…….>				Leto  N 15	Leto  N+1	Leto  N+2	Leto  N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)			SKUPAJ
□ Odobritve za poslovanje
Proračunska vrstica 16	obveznosti	(1a)		p.m.	p.m.	p.m.	p.m.
	plačila	(2a)		p.m.	p.m.	p.m.	p.m.
Proračunska vrstica	obveznosti	(1b)
	plačila	(2b)
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 17
Proračunska vrstica		(3)
Odobritve za GD <…….>  SKUPAJ	obveznosti	= 1a + 1b + 3
	plačila	= 2a + 2b + 3

 

□ Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)
	plačila	(5)
□ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)
Odobritve iz RAZDELKA <….> večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	= 4 + 6
	plačila	= 5 + 6

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov za poslovanje, ponovite zgornji odsek:

□ Odobritve za poslovanje SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)	obveznosti	(4)
	plačila	(5)
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)		(6)
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 6 večletnega finančnega okvira SKUPAJ  (referenčni znesek)	obveznosti	= 4 + 6
	plačila	= 5 + 6

Razdelek večletnega finančnega okvira

7

„Upravni odhodki“

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

			Leto  N	Leto  N+1	Leto  N+2	Leto  N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)			SKUPAJ
GD <…….>
□ Človeški viri
□ Drugi upravni odhodki
GD <…….> SKUPAJ	odobritve

Odobritve iz RAZDELKA 7  večletnega finančnega okvira  SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

			Leto  N 18	Leto  N+1	Leto  N+2	Leto  N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)			SKUPAJ
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti
	plačila

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje 

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije 

Leto  N

Leto  N+1

Leto  N+2

Leto  N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta 19

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1 20 …

– realizacija

– realizacija

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 1

SPECIFIČNI CILJ št. 2 …

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 2

SKUPAJ

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto  N 21

Leto  N+1

Leto  N+2

Leto  N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

RAZDELEK 7  večletnega finančnega okvira
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Seštevek za RAZDELEK 7  večletnega finančnega okvira

Odobritve zunaj RAZDELKA 7 22 večletnega finančnega okvira
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7  večletnega finančnega okvira

SKUPAJ

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

·		Leto  N	Leto  N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
□ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
·20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)
·20 01 02 03 (delegacije)
·01 01 01 01 (posredne raziskave)
· 01 01 01 11 (neposredne raziskave)
·Druge proračunske vrstice (navedite)
·□ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 23 ·
·20 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)
·20 02 03 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)
·XX 01 xx yy zz   24 ·	·– na sedežu ·	·
·	·– na delegacijah	·
·01 01 01 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)
· 01 01 01 12 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)
·Druge proračunske vrstice (navedite)
·SKUPAJ

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci
Zunanji sodelavci

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

–    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

–    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

–    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto  N 25	Leto  N+1	Leto  N+2	Leto  N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)			Skupaj
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
Sofinancirane odobritve SKUPAJ

 

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–    za lastna sredstva,

–    za druge prihodke.

–navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice     

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 26
		2023	2024	Leto  N+2	Leto  N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
Člen ………….		p.m.	p.m.	p.m.	p.m.

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    UL C , , str. .

(2)    UL C , , str. .

(3)    Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).

(4)    Sklep (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in spremembi Direktive 2003/87/ES (UL L 264, 6.10.2015, str. 1).

(5)    Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES.

(6)

   Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

(7)    Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1).

(8)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(9)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(10)    Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Evropski socialni sklad plus ter Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo.

(11)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(12)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(13)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(14)    Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Evropski socialni sklad plus ter Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo.

(15)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(16)    Po uradni proračunski nomenklaturi. Zneski bodo odvisni od tega, ali bodo države članice izkoristile možnosti prerazporeditve.

(17)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(18)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(19)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(20)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(21)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(22)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(23)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(24)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(25)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(26)    Najvišji znesek znaša 20 milijard EUR. Razdelitev na leta bo odvisna od dražbe pravic ETS.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.5.2022

COM(2022) 231 final

PRILOGI

k

Predlogu UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) 2021/241 glede poglavij REPowerEU v načrtih za okrevanje in odpornost ter spremembi Uredbe (EU) 2021/1060, Uredbe (EU) 2021/2115, Direktive 2003/87/ES in Sklepa (EU) 2015/1814

PRILOGA I

Priloga V k Uredbi 2021/241 se spremeni:

(a)v oddelku 2 se doda naslednja točka:

„2.12. Pričakuje se, da bodo ukrepi iz člena 21c(1) in (2) učinkovito prispevali k zanesljivosti oskrbe Unije kot celote, zlasti z diverzifikacijo oskrbe z energijo ali zmanjšanjem odvisnosti od fosilnih goriv pred letom 2030.“

Komisija pri ocenjevanju ukrepov iz člena 21c(1) na podlagi tega merila upošteva naslednje elemente:

Področje uporabe

— Pričakuje se, da bo izvajanje predvidenih ukrepov znatno prispevalo k izboljšanju energetske infrastrukture in objektov za zadovoljitev takojšnjih potreb po zanesljivi oskrbi z nafto in plinom, zlasti da se omogoči diverzifikacija oskrbe v interesu Unije kot celote,

ali

— pričakuje se, da bo izvajanje predvidenih ukrepov znatno prispevalo k povečanju energijske učinkovitosti v stavbah, razogljičenju industrije, povečanju proizvodnje in uporabe trajnostnega biometana in obnovljivega vodika ali vodika iz nefosilnih virov ter povečanju deleža energije iz obnovljivih virov,

ali

— pričakuje se, da bo izvajanje predvidenih ukrepov odpravilo ozka grla v energetski infrastrukturi, zlasti z gradnjo čezmejnih povezav z drugimi državami članicami, ali podpiralo brezemisijski promet in njegovo infrastrukturo, vključno z železnicami,

ali

— pričakuje se, da bo izvajanje predvidenih ukrepov znatno prispevalo k podpiranju prekvalifikacije delovne sile za pridobitev zelenih znanj in spretnosti ter k podpiranju vrednostnih verig ključnih materialov in tehnologij, povezanih z zelenim prehodom,

ter

— ali se ukrepi in pojasnilo iz člena 21c(1) medsebojno dopolnjujejo in skupaj z ukrepi iz člena 21c(2), točki (a) in (b), znatno prispevajo k doseganju diverzifikacije oskrbe z energijo v Uniji ali zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv pred letom 2030.“

Ocena

A – v veliki meri

B – v srednji meri

C – v majhni meri

(b)V oddelku 3 se del, ki se začne z besedami „Glede na rezultat postopka ocenjevanja in ob upoštevanju ocen“, nadomesti z naslednjim:

„Glede na rezultat postopka ocenjevanja in ob upoštevanju ocen:

(a) Načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila za ocenjevanje:

če končne ocene za merila iz točke 2 vključujejo ocene:

— A za merila 2.2, 2.3, 2.5, 2.6 in 2.12;

ter za druga merila:

— vse A

ali

— ne več ocen B kot A in nobene ocene C.

(b) Načrt za okrevanje in odpornost meril za ocenjevanje ne izpolnjuje zadovoljivo:

če končne ocene za merila iz točke 2 vključujejo ocene:

— za merila 2.2, 2.3, 2.5, 2.6 in 2.12 ocena ni A;

ter za druga merila:

— več ocen B kot A

ali

— vsaj eno oceno C.“

PRILOGA II

(1)V odstavku 4.2 Priloge II k Uredbi (EU) 2021/1060 se vstavi naslednje:

„Sklic: člena 26(1) in 26a uredbe o skupnih določbah“.

(2)V odstavku 3.1 Priloge II k Uredbi (EU) 2021/1060 se vstavi naslednje:

„Sklic: členi 14, 26, 26a in 27 uredbe o skupnih določbah“.

(3)V opombi 1 k odstavku 3.1 Priloge V k Uredbi (EU) 2021/1060 se vstavi naslednje:

„ Uporablja se samo za spremembe programov v skladu s členi 14, 26 in 26a, razen dopolnilnih prerazporeditev v SPP v skladu s členom 27 uredbe o skupnih določbah. Prerazporeditve ne vplivajo na letno razdelitev odobrenih finančnih sredstev na ravni večletnega finančnega okvira za posamezno državo članico.“