EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 29.3.2022
COM(2022) 152 final
2022/0101(NLE)
Predlog
IZVEDBENI SKLEP SVETA
o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Švedsko
{SWD(2022) 102 final}
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 29.3.2022
COM(2022) 152 final
PRILOGA
k
predlogu izvedbenega sklepa Sveta
o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Švedsko
{SWD(2022) 102 final}
PRILOGA
ODDELEK 1: REFORME IN NALOŽBE V OKVIRU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST
1.Opis reform in naložb
A. KOMPONENTA 1: Zeleno okrevanje
Ta komponenta švedskega načrta za okrevanje in odpornost je namenjena reševanju izzivov v zvezi s ciljem Švedske, da do leta 2045 doseže ogljično nevtralnost. Pričakuje se, da bodo ukrepi v komponenti povečali lokalne in regionalne ukrepe za zmanjšanje emisij iz cestnega prometa ter drugih virov ogljikovega dioksida in drugih plinov, ki vplivajo na podnebje; povečanje naložb v prehod industrije na ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov; povečanje naložb v energetsko učinkovitost stanovanj; ter ohranjanje biotske raznovrstnosti z varovanjem dragocene narave.
Prvič, cilj komponente je pospešiti prehod prometnega sektorja na brez fosilnih goriv s povečanjem naložb v trajnostne prometne rešitve, kot so železniške in električne polnilne postaje ter polnilne postaje za bioplin, ki jih dopolnjuje sveženj reform, katerih cilj je odvračanje od uporabe avtomobilov, ki onesnažujejo okolje. Reforme so del zelene davčne reforme za preusmeritev obdavčitve z dela na okolje.
Drugič, cilj komponente je zmanjšati količino emisij, povezanih s procesi, katerih zmanjšanje je sorazmerno drago, saj tehnologija danes ni na voljo na trgu. Potrebnih je več raziskav, inovacij, predstavitev in izvajanja v večjem obsegu. Komponenta obravnava ta izziv s povečanjem sredstev, ki so na voljo za „industrijski načrt“, tj. naložbeno shemo, katere cilj je razogljičenje industrije.
Tretjič, cilj komponente je izboljšanje energetske učinkovitosti stanovanjskega sektorja na Švedskem. Sektor proizvede 11 milijonov ton ogljikovega dioksida na leto, predvsem iz električne energije in ogrevanja prostorov v gospodinjstvih.
Namen komponente je tudi prispevati k biotski raznovrstnosti z vzpostavitvijo uradno zavarovanih območij v obliki naravnih rezervatov v dragocenih naravnih habitatih.
Komponenta naj bi prispevala k priporočilom za posamezne države, naslovljenim na Švedsko, zlasti k „ohranjanju naložb v trajnostni promet za nadgradnjo različnih načinov prevoza, zlasti železnic“ (priporočilo za posamezno državo št. 2, 2019) in „osredotočanju naložb na zeleni [...] prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije, visokotehnološke in inovativne sektorje [...] ter trajnostni promet“ (priporočilo za posamezno državo št. 2, 2020) ter „raziskave in inovacije“ (priporočilo za posamezno državo št. 2, 2019).
Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).
A.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
Naložba 1: Lokalne in regionalne podnebne naložbe
Ukrep je naložbena shema, imenovana „Climate Leap“, s katero se financirajo lokalne in regionalne dejavnosti za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida in drugih plinov, ki vplivajo na podnebje. Upravičenci so zasebni in javni subjekti, zlasti občine, organizacije in podjetja, razen posameznikov. Pričakovani učinki so tudi razširjanje novih tehnologij, uvajanje na trg, boljše zdravje in zaposlovanje ter pozitiven učinek na druge okoljske cilje.
Ukrep finančno krepi obstoječi sistem. Podprti ukrepi vključujejo konkretne podnebne ukrepe na področjih, kot so promet, industrija, kmetijstvo in energetika. Ti segajo od bioplina in infrastrukture, kot so kolesarske steze ali polnilne postaje za električna vozila, do nadomestitve nafte z daljinskim ogrevanjem.
Med različnimi vrstami projektov ni vnaprej določenih sredstev. Namesto tega bo podnebni načrt zagotovil financiranje naložb z največjim možnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov na vloženi SEK. Pri izbiri projektov se upoštevajo različna merila. Pri projektih za pretvorbo v bioenergijo za ogrevanje v industriji in kmetijstvu je cilj ukrepa zmanjšati emisije toplogrednih plinov za vsaj 80 % z uporabo biomase na podlagi metode izračuna za zmanjšanje toplogrednih plinov in relativnega fosilnega ekvivalenta iz Priloge VI k Direktivi (EU) 2018/2001. Pri projektih za proizvodnjo bioplina je cilj ukrepa zmanjšati emisije toplogrednih plinov v napravi za vsaj 65 % z uporabo biomase v ta namen na podlagi metode za izračun zmanjšanja toplogrednih plinov in ekvivalenta fosilnih goriv iz Priloge V k Direktivi (EU) 2018/2001. Pri projektih na področju prometa (bencinske črpalke) je cilj ukrepa v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001. Pri projektih v zvezi z odpadki (recikliranje iz plastike) je cilj ukrepa pretvoriti vsaj 50 %, merjeno glede na maso, predelanih in ločeno zbranih neškodljivih odpadkov v sekundarne surovine. Pri projektih na področju energetske učinkovitosti je cilj ukrepa v povprečju doseči najmanj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodno izračunanimi emisijami. Pri projektih v zvezi s polnilnimi postajami za električne avtomobile in infrastrukturo je cilj ukrepa v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001.
Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01). Biogoriva izpolnjujejo zlasti trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz členov 29, 30 in 31 Direktive (EU) 2018/2001 (RED II) o energiji iz obnovljivih virov ter pravila o biogorivih iz živil in krme iz člena 26 navedene direktive ter z njimi povezane izvedbene in delegirane akte, sprejete v skladu z navedeno direktivo. Ukrep mora biti skladen tudi s standardi kakovosti zraka iz Direktive 2008/50/ES. Dejavnosti v okviru sistema za trgovanje z emisijami niso upravičene do financiranja, razen odpadne toplote, ki se uporablja za daljinsko ogrevanje. Vsako tako financiranje odpadne toplote ima projekcije emisij toplogrednih plinov pod referenčno vrednostjo za toploto, določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447 1 . Kot celota so iz financiranja nadalje izključene naslednje dejavnosti: (i) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 2 ; (iii) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 3 in obrati za mehansko-biološko obdelavo 4 ; ter (iv) dejavnosti in sredstev, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju;
Naložba se izvede do 31. decembra 2025.
Naložba 2: Podnebne naložbe v industrijskem sektorju (industrija)
Ukrep je naložbena shema, imenovana „Industry Leap“. Cilj te naložbe je zagotoviti finančno podporo v obliki nepovratnih sredstev za naložbe, raziskave, študije izvedljivosti, pilotne projekte in predstavitvene projekte za pomoč industriji pri prehodu na ničelne neto emisije toplogrednih plinov. Financira projekte, ki razvijajo, prikazujejo in izvajajo novo tehnologijo z ničelnimi, nizkimi ali negativnimi emisijami toplogrednih plinov v industrijskih panogah z visokimi emisijami iz proizvodnih procesov.
Ukrep krepi obstoječi sistem. Podpora se razširi na industrijske projekte, ki znatno prispevajo k doseganju podnebnih ciljev, kot so proizvodnja biogoriv, rafinerije reciklirane plastike, proizvodnja vodika, obrati za recikliranje in proizvodnja baterij. Podpora iz sheme se lahko uporabi za odhodke, povezane z ukrepi, ki prispevajo k trajnim negativnim emisijam toplogrednih plinov, vključno z raziskavami, razvojem, preskušanjem, predstavitvami in naložbami. Od skupnih proračunskih sredstev se vsaj 85 % sredstev nameni raziskovalnim in razvojnim projektom, ki se osredotočajo na nizkoogljično gospodarstvo, največ 15 % pa raziskovalnim in razvojnim projektom, ki se osredotočajo na krožno gospodarstvo.
Podpora se dodeli ukrepom, ki izpolnjujejo vsaj eno od naslednjih meril: (1) prispevati k zmanjšanju industrijskih emisij toplogrednih plinov, ki so neposredno ali posredno povezane z industrijskimi procesi, (2) prispevati k negativnim emisijam z zajemanjem, prevozom in geološkim shranjevanjem toplogrednih plinov biogenega izvora ali tistih, ki so bili izločeni iz ozračja, ali (3) z uporabo novih tehnologij ali drugih inovativnih rešitev v industriji znatno prispevati k doseganju švedskega nacionalnega okoljskega cilja „zmanjšanje vpliva na podnebje“.
Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01). Biogoriva izpolnjujejo zlasti trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz členov 29, 30 in 31 Direktive (EU) 2018/2001 (RED II) o energiji iz obnovljivih virov ter pravila o biogorivih iz živil in krme iz člena 26 navedene direktive ter z njimi povezane izvedbene in delegirane akte, sprejete v skladu z navedeno direktivo. Ukrep mora biti skladen tudi s standardi kakovosti zraka iz Direktive 2008/50/ES. Projekcije emisij toplogrednih plinov v okviru dejavnosti v okviru sistema trgovanja z emisijami so nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, določenih za brezplačno dodelitev 5 . Kot celota so iz financiranja nadalje izključene naslednje dejavnosti: (i) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 6 ; (iii) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 7 in obrati za mehansko-biološko obdelavo 8 ; ter (iv) dejavnosti in sredstev, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju;
Naslednji ukrepi na področju raziskav, razvoja in inovacij v okviru te naložbe se štejejo za skladne s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01): Ukrepi na področju raziskav, razvoja in inovacij v okviru teh naložb, namenjenih znatnemu povečanju okoljske trajnosti podjetij (kot so razogljičenje, zmanjšanje onesnaževanja in krožno gospodarstvo), če je glavni poudarek ukrepov na področju raziskav, razvoja in inovacij v okviru teh naložb na razvoj ali prilagoditev alternativ z najmanjšimi možnimi vplivi na okolje v sektorju.
Naložba se izvede do 31. decembra 2025.
Naložba 3: Energetska učinkovitost v večstanovanjskih stavbah
Namen tega programa javne podpore, ki bo vzpostavljen s predlagano uredbo o energetski učinkovitosti v večstanovanjskih stavbah, je spodbuditi lastnike nepremičnin k prenovi večstanovanjskih stavb, ki običajno niso donosne. Program podpore podpira naložbe, s katerimi se doseže vsaj 20-odstotno zmanjšanje povpraševanja po primarni energiji na ravni stavbe. Njegov cilj je tudi ustvariti spodbude za lastnike nepremičnin, da bi v prizadevanja za prenovo vključili pametne energetske sisteme.
Naložba se izvede do 31. decembra 2025.
Naložba 4: Okrepljena podpora železnicam
Ta ukrep bo nadgradil železnico na Švedskem, da bo več oseb in podjetij lahko uporabljalo železnice kot prevozno sredstvo. S posodobitvami se bodo izboljšale tudi železniške zmogljivosti. Nadgradnja se nanaša na železnice med krajema Gävle-Åänge (preklop železnic in ranžiranje), Västeraspby-Långsele (preklop železnice in ranžiranje), obnovo mostu v Vänersborgu in naložbe v avtomatske nivojske prehode („Alex“).
Naložba se izvede do 31. marca 2026.
Naložba 5: Varstvo dragocene narave
Cilj tega ukrepa je varstvo biotske raznovrstnosti na območjih z visokimi naravnimi vrednotami z vzpostavitvijo uradno zaščitenih območij naravnih rezervatov. V skladu s švedskim okoljskim zakonikom lahko okrožni upravni odbor razglasi zemljišče ali vodno območje za naravni rezervat za namene ohranjanja biotske raznovrstnosti, varstva in ohranjanja dragocenih naravnih okolij ali zadovoljevanja potreb po površinah za rekreacijo na prostem. Za naravni rezervat se lahko določi tudi vsako območje, ki je potrebno za varstvo, obnovo ali vzpostavitev dragocenih naravnih okolij ali habitatov za vrste, ki jih je treba ohraniti. Ukrep zajema nadomestilo zasebnim lastnikom zemljišč za nakup zemljišča ali nadomestilo za omejitve, ki jih povzroči formalna zaščita. V odločitvi o ustanovitvi naravnega rezervata se določijo omejitve pravice do uporabe zemljišč in vodnih območij, ki so potrebne za doseganje namena rezerve.
Naložba se izvede do 31. decembra 2023.
Reforma 1: Prilagoditve obveznosti zmanjšanja
Ta reforma od dobaviteljev goriva zahteva, da v trajnostna biogoriva mešajo bencin, dizelsko gorivo in reaktivno gorivo. Pričakuje se, da bo prispeval k podnebnemu cilju Švedske, da do leta 2045 postane ogljično nevtralna, saj spodbuja goriva iz obnovljivih virov za obstoječe zaloge konvencionalnih vozil in zrakoplovov. Obveznost zmanjšanja za reaktivno letalsko gorivo je bila uvedena 1. julija 2021 in zahteva, da dobavitelji postopoma zmanjšujejo emisije iz reaktivnega letalskega goriva, in sicer z 0,8 % v letu 2021 na 27 % leta 2030. Od 1. avgusta 2021 so se kvote za zmanjšanje povečale za bencin in dizelsko gorivo. Kvote se postopoma povečajo s 6 % v letu 2021 na 28 % leta 2030 za bencin in s 26 % v letu 2021 na 66 % leta 2030 za dizelsko gorivo. Biogoriva, ki se uporabljajo za izpolnjevanje obveznosti, izpolnjujejo trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz členov 29, 30 in 31 Direktive (EU) 2018/2001 o energiji iz obnovljivih virov ter pravila o biogorivih iz živil in krme iz člena 26 navedene direktive ter z njimi povezane izvedbene in delegirane akte, sprejete v skladu z navedeno direktivo.
Reforma naj bi se začela izvajati do 30. septembra 2021.
Reforma 2: Odprava znižanja davka na energijo na gorivo v nekaterih sektorjih
S tem ukrepom se postopno odpravi obstoječe znižanje davka na energijo za goriva, porabljena za ogrevanje ali delovanje nepremičnih motorjev. Pričakuje se, da bo prispeval k podnebnemu cilju Švedske, da bo do leta 2045 postala ogljično nevtralna. Sektorji, ki bodo vključeni v ta ukrep, so proizvodnja ter profesionalne kmetijske, gozdarske in ribogojne dejavnosti.
Izvajanje reforme se zaključi postopoma, pri čemer se začne 50-odstotno zmanjšanje davčne ugodnosti do 30. septembra 2021 in konča s popolno odpravo znižanja davka do 31. marca 2022.
Reforma 3: Prilagojene stopnje obdavčljivih ugodnosti za službena vozila
S tem ukrepom se s prilagoditvijo davčnih stopenj ugodnosti za službena vozila prilagodijo relativni stroški, da bi bolje odražali stroške lastništva osebnih avtomobilov. V številnih primerih se pričakuje, da bo reforma privedla do povečanja obdavčljive vrednosti koristi, s čimer se bodo povečali stroški službenega avtomobila. Z reformo naj bi davčni sistem postal nevtralen med nadomestili za avtomobile in denarnimi plačami. Posredno reforma obravnava tudi izziv, ki so ga opredelili švedski organi, in sicer da švedski davčni sistem nagrajuje avtomobile na fosilna goriva za drugo blago in storitve.
Reforma naj bi se začela izvajati do 30. septembra 2021.
A.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
Glej preglednico v nadaljevanju. Izhodiščni datum za vse kazalnike je 1. februar 2020, razen če je v opisu ukrepa navedeno drugače. Zneski v preglednici ne vključujejo DDV.
|
Številka |
Ukrep |
Mejnik/cilj |
Ime |
Kvalitativni kazalniki za mejnike |
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Čas |
Opis vsakega mejnika in cilja |
|||
|
Enota |
Izhodišče |
Cilj |
Q |
Leto |
||||||
|
1 |
Lokalne in regionalne naložbe v podnebje |
Cilj |
T1 Dodelitev projektov za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za pričakovano 300 000 ton |
Novo zmanjšanje emisij CO2 ali ekvivalenta CO2 |
0 |
300 000 |
Q4 |
2021 |
Agencija za varstvo okolja dodeli projekte, ki so v skladu z merili iz opisa ukrepa in s katerimi se bodo emisije ogljikovega dioksida skupaj zmanjšale za dodatnih 300 000 ton na leto v pričakovanem obdobju 16 let. |
|
|
2 |
Lokalne in regionalne naložbe v podnebje |
Cilj |
T2 Dodelitev projektov za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za pričakovano 240 000 ton |
Novo zmanjšanje emisij CO2 ali ekvivalenta CO2 |
300 000 |
540 000 |
Q4 |
2022 |
Agencija za varstvo okolja dodeli projekte, ki so v skladu z merili iz opisa ukrepa in s katerimi se bodo emisije ogljikovega dioksida skupaj zmanjšale za dodatnih 240 000 ton na leto v pričakovanem obdobju 16 let. |
|
|
3 |
Lokalne in regionalne naložbe v podnebje |
Cilj |
T3: Dodelitev projektov za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za pričakovano 140 500 ton |
Novo zmanjšanje emisij CO2 ali ekvivalenta CO2 |
540 000 |
680 500 |
Q4 |
2023 |
Agencija za varstvo okolja dodeli projekte, ki so v skladu z merili, določenimi v opisu ukrepa, in ki skupaj zmanjšujejo emisije ogljikovega dioksida za dodatnih 140 500 ton na leto v pričakovanem obdobju 16 let. |
|
|
4 |
Lokalne in regionalne naložbe v podnebje |
Cilj |
T4: Dodelitev projektov za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za pričakovano 89 500 ton |
Novo zmanjšanje emisij CO2 ali ekvivalenta CO2 |
680 500 |
770 000 |
Q4 |
2024 |
Agencija za varstvo okolja dodeli projekte, ki so v skladu z merili, določenimi v opisu ukrepa, in ki skupaj zmanjšujejo emisije ogljikovega dioksida za dodatnih 89 500 ton na leto v pričakovanem obdobju 16 let. |
|
|
5 |
Lokalne in regionalne naložbe v podnebje |
Cilj |
T5: Dodelitev projektov za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za pričakovano 15 000 ton |
Novo zmanjšanje emisij CO2 ali ekvivalenta CO2 |
770 000 |
785 000 |
Q4 |
2025 |
Agencija za varstvo okolja dodeli projekte, ki so v skladu z merili iz opisa ukrepa in s katerimi se bodo emisije ogljikovega dioksida skupaj zmanjšale za dodatnih 15 000 ton na leto v pričakovanem obdobju 16 let. |
|
|
6 |
Podnebne naložbe v industrijski sektor |
Cilj |
Dodelitev projektov, ki bi lahko prispevali k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida |
Število dodeljenih projektov |
0 |
100 |
Q4 |
2025 |
Šteje se, da je cilj dosežen, če je bil skupni znesek 286,4 milijona EUR dodeljen skupnemu številu vsaj 100 projektov, ki (i) so v skladu z merili iz opisa ukrepa in (ii) lahko prispevajo k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida za dodatnih 10 000 000 ton ogljikovega dioksida na leto do leta 2035 (ko so projekti v celoti operativni). Izračuni se potrdijo z neodvisnim poročilom. |
|
|
7 |
Energetska učinkovitost v večstanovanjskih stavbah |
Mejnik |
Začetek veljavnosti odloka o vzpostavitvi programa podpore za naložbe za izboljšanje energetske učinkovitosti v večstanovanjskih stavbah |
Odlok za shemo podpore za naložbe za izboljšanje energetske učinkovitosti v večstanovanjskih stavbah bo začel veljati 1. oktobra 2021. |
Q4 |
2021 |
Veljati začne odlok o vzpostavitvi programa podpore za naložbe za izboljšanje energetske učinkovitosti v večstanovanjskih stavbah. Program podpore podpira naložbe, s katerimi se doseže vsaj 20-odstotno zmanjšanje povpraševanja po primarni energiji na ravni stavbe. |
|||
|
8 |
Energetska učinkovitost v večstanovanjskih stavbah |
Cilj |
Obnovljenih je bilo 600 000 kvadratnih metrov stavb |
Kvadratni metri |
0 |
600 000 |
Q4 |
2025 |
Prenovi se 600 000 kvadratnih metrov stavb. Merska enota je Atemp, ki je izraz, ki opredeljuje tlorisno površino stavbe, na kateri naj bi temeljila energetska učinkovitost. Atemp je opredeljen kot površina vseh nadstropij, pod in kleti z nadzorovanimi temperaturnimi površinami, ki se ogrevajo na več kot 10 °C in so omejena z notranjostjo ovoja stavbe. Vključena je površina, ki jo zavzemajo notranje stene ali odprtine za stopnice, gredi in podobno. Vendar površina v garažah, v stavbi v stanovanjski stavbi ali v nestanovanjskih prostorih, ki niso garaža, ni vključena. |
|
|
9 |
Okrepljena podpora železnicam |
Cilj |
60 km železnic je bilo izboljšanih ali nadgrajenih |
|
Kilometri |
0 |
60 |
Q4 |
2021 |
Dokončati je treba nadgradnjo, vključno s preklapljanjem železnice in ranžiranjem na železniško infrastrukturo med krajema Gävle-Åänge na razdalji 60 kilometrov. |
|
10 |
Okrepljena podpora železnicam |
Cilj |
40 km železnic je bilo izboljšanih ali nadgrajenih |
|
Kilometri |
60 |
100 |
Q4 |
2022 |
Dokončati je treba nadgradnjo, vključno s preklopom železnice in ranžiranja na železniško infrastrukturo med Västeraspby-Långsele na razdalji 40 kilometrov. |
|
11 |
Okrepljena podpora železnicam |
Cilj |
Izmenjava, nadgradnja in priključitev 160 objektov za zaščito cest |
Število novih/nadgrajenih objektov za zaščito cest |
0 |
160 |
Q4 |
2023 |
Zamenjanih in/ali posodobljenih je bilo vsaj 160 objektov za zaščito cest. To vključuje ukrepe za izboljšanje in povečanje varnosti ter doseganje večje operativne zanesljivosti. Zmogljivosti se nadgradijo in nadomestijo s sodobnim sistemom z novo tehnologijo z izboljšano zaščito pred vdori. Kako se delo izvaja, je odvisno od zasnove in potreb območja. Večina starega objekta se nadomesti z novo tehnologijo. |
|
|
12 |
Okrepljena podpora železnicam |
Mejnik |
Nadgradnja mostu v Vänersborgu |
Gradnja mostu v Vänersborgu je končana. |
Gradnja mostov |
Q1 |
2026 |
Most zagotavlja neprekinjen promet na železnici skozi Vänersborg z nadomestitvijo obstoječega enotirnega vlečnega mostu. Novi most se posodobi in opremi s sodobnimi nadzornimi sistemi, ki povečujejo zanesljivost. |
||
|
13 |
Prilagoditve obveznosti zmanjšanja |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakona o določitvi povečanih kvot za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz bencina in dizelskega goriva z zahtevo, da dobavitelji goriva postopno mešajo z biogorivi |
Določba v zakonu o določitvi povečanih kvot zmanjšanja v zvezi z obveznostjo zmanjšanja emisij toplogrednih plinov iz bencina in dizelskega goriva z navedbo začetka veljavnosti |
Q3 |
2021 |
Začetek veljavnosti zakona o določitvi povečanih kvot zmanjšanja v okviru obveznosti zmanjšanja, ki dobaviteljem goriva nalaga postopno mešanje biogoriv v bencinu in dizelskem gorivu. |
|||
|
14 |
Prilagoditve obveznosti zmanjšanja |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakona o določitvi obveznosti zmanjšanja za reaktivno letalsko gorivo |
Določba v zakonu, ki določa obveznost zmanjšanja za reaktivno letalsko gorivo, v kateri je naveden začetek veljavnosti |
Q3 |
2021 |
Začetek veljavnosti obveznosti zmanjšanja, ki od dobaviteljev goriv zahteva, da biogoriva mešajo z reaktivnim gorivom. Dobavitelji reaktivnega letalskega goriva morajo postopoma zmanjševati emisije iz reaktivnega letalskega goriva z mešanico biogoriv, in sicer od zmanjšanja emisij za 0,8 % v letu 2021 do 27 % leta 2030. |
|||
|
15 |
Odprava znižanja davka na energijo na gorivo v nekaterih sektorjih |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakona, ki delno odpravlja znižanje davka na energijo na gorivo v nekaterih sektorjih |
Zakonska določba o delni odpravi znižanja davka na energijo na gorivo v nekaterih sektorjih z navedbo začetka veljavnosti |
Q3 |
2021 |
Začetek veljavnosti zakona, ki delno odpravlja znižanje davka na energijo na goriva v industriji, kmetijstvu, gozdarstvu in ribogojstvu. To je prvi od dveh korakov za odpravo znižanja davka na energijo na gorivo v nekaterih sektorjih. Ta prvi korak je 50-odstotno zmanjšanje davčne ugodnosti. |
|||
|
16 |
Odprava znižanja davka na energijo na gorivo v nekaterih sektorjih |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakona za popolno odpravo znižanja davka na energijo na gorivo v nekaterih sektorjih |
Zakonska določba o popolni odpravi znižanja davka na energijo na gorivo v nekaterih sektorjih z navedbo začetka veljavnosti |
Q1 |
2022 |
Začetek veljavnosti zakona, ki bo v celoti odpravil znižanje davka na energijo na goriva v industriji, kmetijstvu, gozdarstvu in ribogojstvu, potem ko ga bo sprejel švedski parlament. To je drugi od dveh korakov za odpravo znižanja davka na energijo na gorivo v nekaterih sektorjih. |
|||
|
17 |
Prilagojene stopnje obdavčljivih ugodnosti za službena vozila |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakona za prilagoditev davčne stopnje za službena vozila |
Zakonska določba o prilagoditvi davčne stopnje za službena vozila z navedbo začetka veljavnosti |
Q3 |
2021 |
Začetek veljavnosti zakona za prilagoditev obdavčljive stopnje ugodnosti za službene avtomobile, ki bo prilagodil davčne stopnje za službene avtomobile tako, da bodo bolje odražali stroške avtomobilov v zasebni lasti, da bi davčni sistem postal nevtralen med ugodnostmi za avtomobile in denarno plačo, s čimer bi posredno odpravili obstoječo pristranskost davčnega sistema v korist avtomobilov na fosilna goriva v primerjavi z drugim blagom in storitvami. |
|||
|
18 |
Formalno varstvo dragocene narave |
Cilj |
Izplačana sredstva za varstvo narave z visoko naravno vrednostjo za biotsko raznovrstnost |
Milijonov SEK |
0 |
2 500 |
Q4 |
2023 |
Najmanj 2,5 milijarde SEK se izplača podjetjem ali posameznikom za nakup zemljišč ali kot nadomestilo za omejitve rabe zemljišč, ki imajo visoko naravno vrednost za biotsko raznovrstnost, da bi bila formalno zaščitena. Rezultat naložbe se predstavi v poročilu, ki ga objavi švedska agencija za varstvo okolja. V poročilu je prikazano, koliko sredstev je bilo v obdobju 2021–2023 izplačanih kot nadomestilo lastnikom zasebnih zemljišč za nakup zemljišča ali nadomestilo za omejitve, ki jih je povzročila formalna zaščita. Poročilo vključuje tudi informacije o številu uradno zavarovanih območij in skupnem zavarovanem območju. |
|
B. KOMPONENTA 2: Izobraževanje in prehod
Komponenta „Izobraževanje in prehod“ vključuje reforme in naložbe za izboljšanje zaposlitvenih možnosti s povečanjem človeškega kapitala med brezposelnimi, olajšanje strukturne preobrazbe, zlasti prilagajanje vse bolj digitalni družbi, z izobraževanjem in usposabljanjem delovne sile, povečanje prožnosti na trgu dela s posodobljeno zakonodajo o varstvu zaposlitve in večjimi možnostmi prehoda.
Cilj komponente je dolgoročno povečati zaposlenost in produktivnost s povečanjem človeškega kapitala delovne sile in boljšim usklajevanjem povpraševanja. Strukturna preobrazba, zlasti digitalni prehod, zahteva možnosti preusposabljanja, kadar delovna sila nima znanj in spretnosti, ki jih zahteva trg dela.
Osebe s posebnimi težavami na švedskem trgu dela so osebe, rojene zunaj Unije, osebe brez višje sekundarne izobrazbe, starejši brezposelni in invalidi. Brezposelnost se je med krizo povečala. Namen komponente je preprečiti in preprečiti, da bi ljudje zapustili delovno silo.
Med krizo zaradi COVID-19 so izginile številne zaposlitvene možnosti za mlade ali nedavno prispele priseljence v storitvenem sektorju. Sektorji, kot so zdravstvo, izobraževanje ali IKT, imajo težave pri iskanju ljudi z ustreznimi znanji in spretnostmi. Pomanjkanje strokovnega znanja ovira rast švedskih podjetij in omejuje možnost ohranjanja in izboljšanja kakovosti sistema socialnega varstva.
Komponenta vključuje reforme in naložbe, ki izboljšujejo možnosti prehoda na splošno in za ljudi, ki so postali brezposelni. Cilj komponente je povečati število študijskih mest in zagotoviti več priložnosti za usposabljanje s poudarkom na poklicnem usposabljanju in izobraževanju odraslih. Poleg tega namerava povečati število mest na univerzah in drugih visokošolskih ustanovah.
Komponenta naj bi prispevala k priporočilom za posamezne države, naslovljenim na Švedsko, zlasti k „osredotočenju ekonomske politike, povezane z naložbami, na izobraževanje ter znanja in spretnosti“ (priporočilo za posamezno državo št. 2, 2019) in „podpora izobraževanju ter razvoju znanj in spretnosti“ (priporočilo za posamezno državo št. 2, 2020).
B.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
Naložba 1: Več študijskih mest v regionalnem poklicnem izobraževanju odraslih
Cilj te naložbe je, da več ljudi pridobi poklicno usposabljanje na višji sekundarni stopnji in tako dobi zaposlitev. Naložbe naj bi izboljšale usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela ter dolgoročno spodbudile zaposlovanje. Del pobude v okviru poklicnega izobraževanja odraslih temelji na potrebi po zagotavljanju usposabljanja starejšim osebam, ki sodelujejo v pobudi za oskrbo starejših, ki je del komponente 3.
Ukrep je začasna okrepitev obstoječega znanja, ki zagotavlja poklicne programe za odrasle na višji sekundarni ravni. Lahko se kombinira s švedščino za priseljence ali švedščino kot drugim jezikom. Prednost imajo posamezniki, ki najbolj potrebujejo izobrazbo, kot so brezposelni ali osebe s kratko izobrazbo. Pričakuje se, da se bodo tečaji usposabljanja naročali predvsem pri zasebnih ponudnikih usposabljanja, kar bo omogočilo hitro širitev in prožnost pri odzivanju na spreminjajoče se zahteve po usposabljanju.
Naložba se izvede do 31. decembra 2023.
Reforma 1: Višja raven nadomestila za poklicno usposabljanje v kombinaciji s švedščino za priseljence in švedščino kot drugim jezikom
Cilj te reforme je ustvariti ekonomske spodbude za občine, da bi ponudile kombinacijo poklicnega in švedskega jezikovnega usposabljanja. To se izvede s spremembami zadevnega pravnega akta, s katerim se poveča znesek državnega nadomestila za take kombinirane tečaje. To naj bi skrajšalo študijsko obdobje in udeležencem omogočilo hitrejše iskanje zaposlitve. Ta reforma bo podprla naložbo 1 in naj bi povečala število študijskih mest za ciljno skupino, zlasti odraslih brez višjega sekundarnega izobraževanja in ustreznega jezikovnega znanja.
Reforma naj bi se začela izvajati do 30. septembra 2020.
Naložba 2: Več študijskih mest v visokošolskem poklicnem izobraževanju
Cilj teh naložb je izboljšati možnosti izobraževanja, usposabljanja in prehoda, da bi zadovoljili potrebe trga dela med krizo in po njej ter nadgradili delovno silo s povečanjem števila mest v visokošolskem poklicnem izobraževanju. Naložbe naj bi obravnavale potrebe po prehodu na trgu dela, kjer je že pred krizo prišlo do pomanjkanja delovne sile v številnih poklicih, zlasti v sektorju socialnega varstva, podatkih/IT in industrijskem sektorju. Pričakuje se, da bo 59 % dodatnih študijskih mest v visokošolskem poklicnem izobraževanju na področju podatkov/informacijske tehnologije ali kako drugače prispevalo k digitalnemu prehodu.
Naložba se izvede do 31. decembra 2023.
Naložba 3: Sredstva za izpolnjevanje zahtev po izobraževanju na univerzah in drugih visokošolskih ustanovah
Naložbe se osredotočajo na povečanje izobraževanja na univerzah in v drugih visokošolskih ustanovah, da bi se spopadli z izzivi na trgu dela. Upad gospodarstva zaradi pandemije COVID-19 je povzročil povečanje brezposelnosti med posamezniki z višjo sekundarno izobrazbo, številni od njih pa zdaj iščejo visokošolsko izobraževanje, pri čemer je število prosilcev rekordno. Poudarek je na programih, ki so usmerjeni v pomanjkanje poklicev ter omogočajo prekvalifikacijo in nadaljnje študije. Naložba bo povečala financiranje univerz in drugih visokošolskih ustanov, da se omogoči večje število rednih študentov (študijska mesta), okrepi družba, izpolnijo potrebe ljudi po usposabljanju, ki vodi do delovnih mest, omogoči prehod, da se posamezniki bolje usposobijo za prihodnji trg dela in izboljša socialna varnost, ter spodbudi konkurenčnost švedskega poslovnega sektorja. Pričakuje se, da bo naložba ustvarila večjo zaposlenost in produktivnost ter podprla ponudbo dobro izobražene delovne sile. Povprečno se pričakuje, da bo 27 % dodatnih študijskih mest povečalo digitalna znanja in spretnosti ali kako drugače prispevalo k digitalnemu prehodu.
Naložba se izvede do 31. decembra 2025.
Reforma 2: Zakon o zaščiti zaposlitve in večje možnosti prehoda
Cilj reforme je prilagoditi sedanjo varnost zaposlitve, da se povečata prožnost in mobilnost na trgu dela. Švedski trg dela je vse bolj razdeljen med osebe s poklicnimi izkušnjami in dolgotrajno izobrazbo ter osebe brez poklicnih izkušenj in le kratke izobrazbe, ki vse težje najdejo trajno zaposlitev. Potrebna je večja mobilnost in več vstopnih točk za ljudi v slabšem položaju. Delodajalci potrebujejo večjo prožnost in predvidljivost, da bi lahko prilagodili delovanje in vzdržali konkurenco, zaposleni pa potrebujejo zaščito, prilagojeno novemu trgu dela, pri čemer je treba kot pomemben varnostni dejavnik zagotoviti stalno izpopolnjevanje in s tem večjo zaposljivost. Cilj reforme je posodobiti varstvo zaposlitve ob ohranjanju temeljnega ravnovesja med socialnimi partnerji.
Reforma se izvede do 30. junija 2022.
B.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
Glej preglednico v nadaljevanju. Izhodiščni datum za vse kazalnike je 1. februar 2020, razen če je v opisu ukrepa navedeno drugače. Zneski v preglednici ne vključujejo DDV.
|
Številka |
Ukrep |
Mejnik/cilj |
Ime |
Kvalitativni kazalniki
|
Kvantitativni kazalniki
|
Čas |
Opis vsakega mejnika in cilja |
|||
|
Enota |
Izhodišče |
Cilj |
Q |
leto |
||||||
|
19 |
Več študijskih mest v regionalnem poklicnem izobraževanju odraslih |
Cilj |
T1 Nova študijska mesta na področju poklicnega usposabljanja in izobraževanja odraslih |
Število študijskih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa |
0 |
1 000 |
Q4 |
2020 |
Število novih študijskih mest v letu 2020, pri čemer imajo prednost posamezniki, ki najbolj potrebujejo izobraževanje, v skladu z merili, določenimi v opisu ukrepa, v primerjavi z izhodiščnim številom mest za letni študij v letu 2019, ki je bilo 34 000. Nova študijska mesta bodo skupno število študijskih mest povečala na 35 000. Študijska mesta so opredeljena kot študijska mesta z ekvivalentom polnega delovnega časa. |
|
|
20 |
Več študijskih mest v regionalnem poklicnem izobraževanju odraslih |
Cilj |
T2 Nova študijska mesta na področju poklicnega usposabljanja in izobraževanja odraslih |
Število študijskih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa |
1 000 |
7 800 |
Q4 |
2021 |
Število novih študijskih mest v letu 2021, pri čemer imajo prednost posamezniki, ki najbolj potrebujejo izobraževanje, v skladu z merili, določenimi v opisu ukrepa, v primerjavi z izhodiščnim številom mest za letni študij v letu 2019, ki je bilo 34 000. Nova študijska mesta bodo skupno število študijskih mest povečala na 40 800. Študijska mesta so opredeljena kot študijska mesta z ekvivalentom polnega delovnega časa. |
|
|
21 |
Več študijskih mest v regionalnem poklicnem izobraževanju odraslih |
Cilj |
T3 Nova študijska mesta na področju poklicnega usposabljanja in izobraževanja odraslih |
Število študijskih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa |
7,800 |
15 700 |
Q4 |
2022 |
Število novih študijskih mest v letu 2022, pri čemer imajo prednost posamezniki, ki najbolj potrebujejo izobraževanje, v skladu z merili, določenimi v opisu ukrepa, v primerjavi z izhodiščnim številom letnih študij v letu 2019, ki je bilo 34 000. Nova študijska mesta bodo skupno število študijskih mest povečala na 41 900. Študijska mesta so opredeljena kot študijska mesta z ekvivalentom polnega delovnega časa. |
|
|
22 |
Več študijskih mest v regionalnem poklicnem izobraževanju odraslih |
Cilj |
T4 Nova študijska mesta na področju poklicnega usposabljanja in izobraževanja odraslih |
Število študijskih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa |
15 700 |
16 900 |
Q4 |
2023 |
Število novih študijskih mest v letu 2023, pri čemer imajo prednost posamezniki, ki najbolj potrebujejo izobraževanje, v skladu z merili, določenimi v opisu ukrepa, v primerjavi z izhodiščnim številom 34 000 mest za letni študij v letu 2019. Nova študijska mesta bodo skupno število študijskih mest povečala na 35 200. Študijska mesta so opredeljena kot študijska mesta z ekvivalentom polnega delovnega časa. |
|
|
23 |
Višja raven nadomestila za poklicno usposabljanje v kombinaciji s švedščino za priseljence in švedščino kot drugim jezikom |
Mejnik |
Začetek veljavnosti višje ravni nadomestila za poklicno usposabljanje v kombinaciji s švedščino za priseljence in švedščino kot drugim jezikom |
Določba v zakonu, ki določa višjo raven nadomestila za poklicno usposabljanje v kombinaciji s švedščino za priseljence in švedščino kot drugim jezikom, ki označuje začetek veljavnosti |
Q3 |
2020 |
Začetek veljavnosti Zakona: Določi višjo stopnjo državnega nadomestila za tečaje usposabljanja, ki združujejo poklicno usposabljanje na področju zdravstvenega in socialnega varstva ter švedskega jezikovnega usposabljanja. |
|||
|
24 |
Več letnih študijskih mest v visokošolskem poklicnem izobraževanju |
Cilj |
T1 Nova študijska mesta v posrednješolskem poklicnem izobraževanju |
Število študijskih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa |
0 |
2 000 |
Q4 |
2020 |
Število novih študijskih mest v letu 2020 v primerjavi z izhodiščem predhodne načrtovane širitve na 40 500 delovnih mest letno v letu 2020, kar pomeni, da je bilo v zadnjem četrtletju leta 2020 skupaj 42 500 študijskih mest. Ukrep je namenjen posameznikom z višjo sekundarno ali enakovredno izobrazbo, ki iščejo kvalificirano poklicno kvalifikacijo. Cilj se spremlja s spremljanjem skupnega števila študijskih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa v zadevnem letu. |
|
|
25 |
Več letnih študijskih mest v visokošolskem poklicnem izobraževanju |
Cilj |
T2 Nova študijska mesta v posrednješolskem poklicnem izobraževanju |
Število študijskih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa |
2 000 |
6 300 |
Q4 |
2021 |
Število novih študijskih mest v letu 2021 v primerjavi z izhodiščnim scenarijem predhodne načrtovane širitve na 42 500 mest za letne študije v letu 2021, kar pomeni, da je bilo v zadnjem četrtletju leta 2021 skupaj 46 800 študijskih mest. Ukrep je namenjen posameznikom z višjo sekundarno ali enakovredno izobrazbo, ki iščejo kvalificirano poklicno kvalifikacijo. Cilj se spremlja s spremljanjem skupnega števila študijskih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa v zadevnem letu. |
|
|
26 |
Več letnih študijskih mest v visokošolskem poklicnem izobraževanju |
Cilj |
T3 Nova študijska mesta v posrednješolskem poklicnem izobraževanju |
Število študijskih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa |
6 300 |
11 000 |
Q4 |
2022 |
Število novih študijskih mest v letu 2022 v primerjavi z izhodiščem predhodne načrtovane širitve na 44 000 mest za letne študije v letu 2022, kar pomeni, da je bilo v zadnjem četrtletju leta 2022 skupaj 48 700 študijskih mest. Ukrep je namenjen posameznikom z višjo sekundarno ali enakovredno izobrazbo, ki iščejo kvalificirano poklicno kvalifikacijo. Cilj se spremlja s spremljanjem skupnega števila študijskih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa v zadevnem letu. |
|
|
27 |
Več letnih študijskih mest v visokošolskem poklicnem izobraževanju |
Cilj |
T4 Nova študijska mesta v posrednješolskem poklicnem izobraževanju |
Število študijskih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa |
11 000 |
14 900 |
Q4 |
2023 |
Število novih študijskih mest v letu 2023 v primerjavi z izhodiščem predhodne načrtovane širitve na 45 300 mest za letne študije v letu 2023, kar pomeni, da je bilo v zadnjem četrtletju leta 2023 skupaj 49 200 študijskih mest. Ukrep je namenjen posameznikom z višjo sekundarno ali enakovredno izobrazbo, ki iščejo kvalificirano poklicno kvalifikacijo. Cilj se spremlja s spremljanjem skupnega števila študijskih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa v zadevnem letu. |
|
|
28 |
Sredstva za izpolnjevanje zahtev po izobraževanju na univerzah in drugih visokošolskih ustanovah |
Cilj |
T1 Dodatno registrirani študenti v visokošolskem izobraževanju |
Število registriranih študentov v ekvivalentu polnega delovnega časa |
0 |
9 000 |
Q4 |
2021 |
9 000 dodatnih registriranih študentov s polnim delovnim časom v katerem koli programu, ki ga univerza izvaja v tekočem semestru, v ekvivalentu polnega delovnega časa v primerjavi z izhodiščem 300 400 registriranih celoletnih študentov v letu 2019, kar pomeni, da je bilo v zadnjem četrtletju leta 2021 skupaj 309 400 rednih študentov. |
|
|
29 |
Sredstva za izpolnjevanje zahtev po izobraževanju na univerzah in drugih visokošolskih ustanovah |
Cilj |
T2 Dodatno registrirani študenti v visokošolskem izobraževanju |
Število registriranih študentov v ekvivalentu polnega delovnega časa |
9 000 |
19 000 |
Q4 |
2022 |
10 000 dodatnih registriranih študentov s polnim delovnim časom v katerem koli programu, ki ga univerza izvaja v tekočem semestru, v ekvivalentu polnega delovnega časa v primerjavi z izhodiščem 300 400 registriranih celoletnih študentov v letu 2019, kar pomeni, da je bilo v zadnjem četrtletju leta 2022 skupaj 310 400 rednih študentov. |
|
|
30 |
Sredstva za izpolnjevanje zahtev po izobraževanju na univerzah in drugih visokošolskih ustanovah |
Cilj |
T3 Dodatno registrirani študenti v visokošolskem izobraževanju |
Število registriranih študentov v ekvivalentu polnega delovnega časa |
19 000 |
25 000 |
Q4 |
2023 |
6 000 dodatnih registriranih študentov s polnim delovnim časom v katerem koli programu, ki ga univerza izvaja v tekočem semestru, v ekvivalentu polnega delovnega časa 2023 v primerjavi z izhodiščem 300 400 registriranih celoletnih študentov v letu 2019, kar pomeni, da je bilo v zadnjem četrtletju 2023 skupno 306 400 rednih študentov. |
|
|
31 |
Sredstva za izpolnjevanje zahtev po izobraževanju na univerzah in drugih visokošolskih ustanovah |
Cilj |
T4 Dodatno registrirani študenti v visokošolskem izobraževanju |
Število registriranih študentov v ekvivalentu polnega delovnega časa |
25 000 |
30 600 |
Q4 |
2024 |
5 600 dodatnih registriranih študentov s polnim delovnim časom v katerem koli programu, ki ga univerza izvaja v tekočem semestru, v ekvivalentu polnega delovnega časa v primerjavi z izhodiščem 300 400 registriranih celoletnih študentov v letu 2019, kar pomeni, da je bilo v zadnjem četrtletju 2024 skupno 306 000 rednih študentov. |
|
|
32 |
Sredstva za izpolnjevanje zahtev po izobraževanju na univerzah in drugih visokošolskih ustanovah |
Cilj |
T5 Dodatno registrirani študenti v visokošolskem izobraževanju |
Število registriranih študentov v ekvivalentu polnega delovnega časa |
30 600 |
35 900 |
Q4 |
2025 |
5 300 dodatnih registriranih študentov s polnim delovnim časom v katerem koli programu, ki ga univerza izvaja v tekočem semestru v ekvivalentu polnega delovnega časa, v primerjavi z izhodiščem 300 400 registriranih celoletnih študentov v letu 2019, kar pomeni, da je bilo v zadnjem četrtletju leta 2025 skupaj 305 700 rednih študentov. |
|
|
33 |
Zakon o zaščiti zaposlitve in večje možnosti prehoda |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb za posodobitev varstva zaposlitve in povečanje možnosti prehoda |
Določba v zakonu, ki določa večjo varnost zaposlitve in možnosti prehoda za zaposlene, z navedbo začetka veljavnosti. |
Q2 |
2022 |
Ko švedski parlament sprejme zakonodajne spremembe, začnejo veljati ustrezni zakonodajni akti, zlasti zakon o zaščiti zaposlitve in predlagani novi zakoni o financiranju študentov v prehodu ter osnovni podpori za prehod in usposabljanje na trgu dela. Cilj zakonodajnega svežnja je delodajalcem omogočiti večjo prožnost in predvidljivost, da bi lahko prilagodili svoje dejavnosti, konkurirali in prilagodili varstvo delavcev novemu trgu dela, kjer varnost vključuje stalen razvoj znanj in spretnosti, s čimer bi se povečala zaposljivost. Drugič, zaposleni bi morali imeti možnost, da prejmejo osnovno podporo pri prehodu ter znanjih in spretnostih, da se olajša prilagoditev na novo delovno mesto. Tretjič, cilj nove sheme študentskega financiranja za prehod in preusposabljanje je omogočiti zaposlenim, da se vključijo v vseživljenjsko učenje, da bi okrepili svoj položaj na trgu dela v času njihove poklicne poti. |
|||
C. KOMPONENTA 3: Boljši pogoji za reševanje demografskih izzivov
Ta komponenta vsebuje reforme, namenjene zvišanju povprečne upokojitvene starosti, krepitvi vzdržnosti javnih financ, izboljšanju usposobljenosti osebja, ki dela v centrih za oskrbo starejših, ter izboljšanju nadzora in izvrševanja finančnega sistema v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in bojem proti financiranju terorizma.
Švedska je opredelila številne izzive v zvezi z dolgotrajno oskrbo, demografijo (ki naj bi imela dolgoročne proračunske posledice) ter vprašanji v zvezi z mehanizmi izvrševanja za preprečevanje pranja denarja/boj proti financiranju terorizma.
Prvič, treba je izboljšati kakovost sistema dolgotrajne oskrbe. Reforma, ki obravnava ta cilj, se nanaša na ureditev poklicnega priznavanja negovalcev, dopolnjena pa je z nadgradnjo človeškega kapitala za negovalce, ki jih občine najamejo v svojih centrih, in sicer s povračilom stroškov, povezanih z njihovim nadaljnjim usposabljanjem med plačanim delovnim časom.
Drugič, povprečna upokojitvena starost bi se morala zvišati hkrati, ko bi se morala izboljšati vzdržnost javnega pokojninskega sistema zaradi vse daljše povprečne pričakovane življenjske dobe in upada delovno sposobnega prebivalstva. Komponenta obravnava ta izziv z vključitvijo že obstoječe reforme, ki povezuje upokojitveno starost z referenčno vrednostjo (usklajeno s povprečno pričakovano življenjsko dobo), ter s prilagoditvijo sosednjih starostnih omejitev za sistem prispevkov za socialno varnost.
Tretjič, okrepiti bi bilo treba prizadevanja za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma. Švedska je že uvedla številne ukrepe, ki jih dopolnjujeta dva predloga reforme: (1) Javna preiskava o učinkovitosti nadzorne institucionalne strukture na področju preprečevanja pranja denarja s predlogi za izboljšave v zvezi z boljšo izmenjavo informacij med zasebnimi in javnimi institucijami; (2) S predložitvijo računa za odobritev dostopa do podatkov v zvezi z bančnimi računi in sefi vsem ustreznim pristojnim organom.
Komponenta naj bi prispevala k priporočilom za posamezne države, naslovljenim na Švedsko, zlasti „osredotočenju naložb, povezanih z ekonomsko politiko, na izobraževanje in spretnosti“ (priporočilo za posamezno državo št. 2, 2019), „zagotavljanju učinkovitega nadzora in izvrševanja okvira za preprečevanje pranja denarja“ (priporočilo za posamezno državo št. 2, 2019) ter „izboljšanju učinkovitosti nadzora na področju preprečevanja pranja denarja in učinkovitem izvrševanju okvira za preprečevanje pranja denarja“ (priporočilo za posamezno državo št. 3, 2020) ter „zagotoviti fiskalne politike, namenjene doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev in zagotavljanju vzdržnosti dolga, hkrati pa krepiti naložbe (...) zagotoviti odpornost zdravstvenega sistema, vključno z ustrezno dobavo kritičnih medicinskih izdelkov, infrastrukture in delovne sile“ (priporočilo št. 1, 2020).
C.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
Naložba 1: Pobuda za oskrbo starejših
Cilj te naložbe je izboljšanje nabora znanj in spretnosti osebja, ki dela v centrih za oskrbo starejših. Sestavljajo ga izplačila stroškov plač, povezanih z izpopolnjevanjem in usposabljanjem osebja (8000 udeležencev iz različnih skupin) med delovnim časom. Centralna vlada ta izplačila izplača občinam, ki so pristojne za oskrbo starejših.
Naložba se izvede do 31. decembra 2023.
Reforma 1: Urejanje poklicnega naziva medicinskih sester
Ta reforma obravnava pomanjkanje nacionalnih pravnih določb v zvezi z znanjem in/ali izobrazbo, ki se zahtevajo za naziv priznanega zdravstvenega pomočnika. Do 30. septembra 2023 začne veljati zakonodajni predlog, v katerem so navedena izobrazba in/ali ustrezna znanja in spretnosti, ki se zahtevajo od oseb, ki želijo naziv pomočnika zdravstvene nege. Določi se desetletno prehodno obdobje (ki naj bi se končalo leta 2033), da se delavcem, ki trenutno opravljajo poklic, omogoči, da zaprosijo za potrdilo o priznanju in ga prejmejo. Pričakovani rezultati po izvedbi reforme so pravna zaščita za poklic asistentov medicinskih sester ter izboljšanje kakovosti in varnosti storitev v zdravstvenih ustanovah in sektorju dolgotrajne oskrbe.
Reforma se izvede do 30. septembra 2023.
Reforma 2: Prilagojene starostne meje
Cilj te reforme je zvišati povprečno upokojitveno starost in dodatno izboljšati vzdržnost javnega pokojninskega sistema s postopnim zviševanjem upokojitvene starosti, ki se odraža v prilagoditvah sistemov socialne varnosti in davčnih sistemov. Od leta 2023 se postopno prilagaja več starostnih omejitev, zlasti s povišanjem najnižje starosti za odbitke pokojninskih prejemkov z 62 na 63 let in najnižje starosti, za katero se lahko izplača osnovno varstvo upokojencev, s 65 na 66 let. Nato se od leta 2026 upokojitvene starosti povežejo z referenčno starostjo, ki je usklajena s povprečno pričakovano življenjsko dobo. Starostne meje sistemov socialne varnosti, davkov in prispevkov se ustrezno prilagodijo, da se omogoči večja ponudba delovne sile in višji davčni prihodki.
Reforma se izvede do 30. junija 2026.
Reforma 3: Strožji ukrepi proti pranju denarja in financiranju terorizma
Za izpolnitev dveh nalog je bila organizirana javna preiskava. Prvič, zagotoviti predloge zakonodajnih sprememb za strožje in učinkovitejše ukrepe za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma. Drugič, oceniti učinkovitost švedskega organa za finančni nadzor v smislu virov, osebja in vladnega nadzora, med drugim, ter učinkovitost institucionalne strukture nadzornega sistema kot celote. Predlog je bil vladi predstavljen 31. maja 2021 (SOU 2021:42) in je bil poslan v javno posvetovanje, ki se je zaključilo 16. septembra 2021. Rezultati javne preiskave se upoštevajo v vladnem predlogu, ustrezna zakonodaja pa se sprejme in začne veljati.
Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.
Reforma 4: Nov sistem bančnega računa in sefov
Ta reforma se nanaša na omogočanje dostopa do podatkov v zvezi z identiteto imetnikov bančnih računov in imetnikov varščin ustreznim organom (finančnim obveščevalnim enotam, davčni agenciji, izvršilnemu organu, organom kazenskega pregona), da bi okrepili prizadevanja na področju preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma: Ta ukrep ne zajema podatkov o zgodovini bilance in transakcij. Te informacije se dajo na voljo na platformi, ki jo upravlja švedski davčni organ. 2019/20:83), ki naj bi ga poslali švedski parlament 11. februarja, veljati pa naj bi začel 10. septembra 2020 (2020:272); Švedska davčna agencija vzpostavi povezavo približno 150 finančnih institucij in pristojnih agencij, ki naj bi bila končana do 30. junija 2022.
Reforma naj bi se začela izvajati do 30. septembra 2020.
Reforma 5: Zagotavljanje uspešnega in učinkovitega izvajanja načrta za okrevanje in odpornost
Cilj te reforme je določiti ustrezne pravne mandate ali naloge organom, ki sodelujejo pri usklajevanju, spremljanju, nadzoru in reviziji izvajanja švedskega programa nakupa električne energije na učinkovit in uspešen način, ki izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2021/241. Za zagotovitev ustreznega in delujočega sistema notranje kontrole v zvezi z izvajanjem mehanizma za okrevanje in odpornost začnejo veljati naslednje zakonodajne spremembe, preden se Komisiji predloži prvi zahtevek za plačilo.
1) Spremembe veljavnih predpisov in dodelitev vsem vladnim subjektom, ki so vključeni v operativne vidike izvajanja načrta za okrevanje in odpornost v skladu z zahtevami iz člena 22 in člena 34(2) Uredbe (EU) 2021/241;
2) Začetek veljavnosti vseh uradnih mandatov za izvajanje povezanih nalog švedskega nacionalnega organa za finančno upravljanje (ESV) kot revizijskega organa, odgovornega za splošno spremljanje izplačil in uporabe mehanizma za okrevanje in odpornost, s pravico do zbiranja informacij o doseganju mejnikov in ciljev, tj. dostopa do podatkov pri izvajalskih organih in pravice do revizije, vključno z dostopom do podatkov o končnih prejemnikih v skladu s členom 22(2)(d) Uredbe (EU) 2021/241. ESV je pristojni revizijski organ za centralizacijo vseh ustreznih revizijskih ugotovitev in priporočil ter za zahtevanje potrebnih informacij za izvajanje teh odgovornosti. Poleg tega vlada odloči o mandatih posebnim organom, odgovornim za vidike izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost, za poročanje o zadevnih ciljih in dosežkih mejnikov in ciljnih vrednosti švedskemu nacionalnemu organu za finančno upravljanje (ESV) in osrednji usklajevalni zmogljivosti v okviru vladnih uradov (ministrstvo za finance), za predložitev izjav o upravljanju, za omogočanje revizij, ki jih izvaja ESV, in za zagotavljanje prepoznavnosti financiranja Unije;
3) Začetek veljavnosti vseh uradnih mandatov skupaj s potrebnimi proračunskimi sredstvi za izvajanje povezanih nalog švedskega nacionalnega organa za finančno poslovodenje (ESV) v zvezi z revizijo.
Potrebne odločitve iz točke 1 se lahko določijo na naslednji način:
·Vlada: odloči o dodelitvah naslednjim organom, da poročajo o svojih mejnikih in ciljih, predložijo izjave o upravljanju in omogočijo revizije švedskega nacionalnega organa za finančno upravljanje (ESV) ter zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije:
1.Nacionalni svet za stanovanjske objekte, gradnjo in načrtovanje
2.Agencija za digitalno upravo
3.Švedska nacionalna agencija za visoko poklicno izobraževanje,
4.Švedska agencija za varstvo okolja
5.Švedski organ za pošto in telekomunikacije,
6.Nacionalni odbor za zdravje in dobro počutje
7.Švedska agencija za energijo,
8.Švedska nacionalna agencija za izobraževanje,
9.Švedska prometna uprava in
10.Dodelitev organu na področju izobraževanja
Vlada namerava skleniti sporazume o spremenjenih pogojih z Univerza za tehnologijo v Chalmersu in Univerza Jönköping.
·Naslednje uredbe in naloge se po potrebi dopolnijo v skladu z zahtevami iz člena 22(2)(e) in (f) ter člena 34(2) Uredbe (EU) 2021/241. Poleg tega je treba predpise dopolniti tako, da bo imel ESV odgovornost za spremljanje plačil in da bo od prejemnikov državnih subvencij zahteval potrebne informacije v skladu s predpisi:
1.Uredba (2017:1319) [förordningen om statligt stöd till åtgärder som bidrar till till industrins klimatomställning],
2.Uredba (2015:517) [förordningen om stöd till lokala klimatinvesteringar],
3.Uredba (2019:525) [förordningen om statligt stöd för installation av laddningspunkter för elfordon],
4.Prihodnja uredba [förordning om stöd till energieffektivisering av bodshus (bereds för närvarande)],
5.Uredba (2020:266) [förordningen om statligt stöd för utbyggnad av bredbandsinfrastruktur],
6.Uredba (2016:881) [förordningen om statligt investeringsstöd för Hyresbostäder och bostäder för studerande],
7.Uredba (2016:937) [förordningen om statsbidrag för regional yrkesinriktad vuxenutbildning],
8.Uredba (2009:130) [förordningen om yrkeshögskolan],
9.prihodnje naloge za leti 2022 in 2023 o izplačilu državnih nepovratnih sredstev občinam zaradi pobude za oskrbo starejših,
10.dodelitev/predpis za Agencijo za digitalno upravo,
11.Dodelitev organu na področju izobraževanja,
12.Dodelitev/predpis švedski agenciji za varstvo okolja,
13.Dodelitev/ureditev Nacionalnega odbora za zdravje in socialno varstvo ter
14.Dodelitev/predpis švedski prometni upravi,
Reforma naj bi se začela izvajati do 31. decembra 2021.
C.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
Glej preglednico v nadaljevanju. Izhodiščni datum za vse kazalnike je 1. februar 2020, razen če je v opisu ukrepa navedeno drugače. Zneski v preglednici ne vključujejo DDV.
|
Številka |
Ukrep |
Mejnik/cilj |
Ime |
Kvalitativni kazalniki
|
Kvantitativni kazalniki
|
Čas |
Opis vsakega mejnika in cilja |
|||
|
Enota |
Izhodišče |
Cilj |
Q |
leto |
||||||
|
34 |
Pobuda za oskrbo starejših |
Cilj |
1 500 udeležencev je začelo izobraževanje v okviru pobude za oskrbo starejših. |
Število udeležencev |
0 |
1,500 |
Q4 |
2021 |
Najmanj 1 500 članov osebja za oskrbo starejših (iz treh funkcionalnih skupin: negovalci, medicinske sestre, vodje enot) morajo začeti izobraževanje v obdobju 2020–2021. |
|
|
35 |
Pobuda za oskrbo starejših |
Cilj |
8 000 udeležencev je začelo izobraževanje v okviru pobude za oskrbo starejših. |
Število udeležencev |
1,500 |
8,000 |
Q4 |
2023 |
Vsaj 8 000 članov osebja za oskrbo starejših (iz treh funkcionalnih skupin: negovalci, medicinske sestre, vodje enot) so začeli izobraževanje v obdobju 2020–2023. |
|
|
36 |
Zaščiten poklicni naziv poklica asistenta medicinske sestre |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakona, ki ureja poklicni naziv pomočnika zdravstvene nege |
Določba zakona o začetku veljavnosti zakona, ki določa zahteve glede kvalifikacij za naziv asistenta medicinske sestre, je objavljena v uradnem listu in začne veljati na dan objave. |
Q3 |
2023 |
Po sprejetju v švedskem parlamentu začne veljati zakonodajni akt v zvezi z izobraževanjem, ki se zahteva za drugo stopnjo medicinske sestre. Z zakonom se določijo zahteve glede kvalifikacij in desetletno prehodno obdobje, da se delavcem, ki trenutno opravljajo poklic, omogoči, da zaprosijo za potrdilo o priznanju in ga prejmejo. |
|||
|
37 |
Prilagojene starostne meje |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb za prilagoditev starostnih omejitev v sistemih socialne varnosti in davčnih sistemih |
Določba zakona o začetku veljavnosti zakona, ki določa prilagojene starostne meje v sistemih socialne varnosti in davčnih sistemih, je objavljena v uradnem listu in začne veljati na dan objave. |
Q4 |
2023 |
Začetek veljavnosti, potem ko je švedski parlament sprejel zakonodajne spremembe, s katerimi se za eno leto zvišajo starostne meje v sistemih socialne varnosti in davčnih sistemih. |
|||
|
38 |
Prilagojene starostne meje |
Mejnik |
Začetek veljavnosti samodejnega prilagajanja starostnih omejitev v sistemih socialne varnosti in davčnih sistemih v skladu z razvojem preostale življenjske dobe 65 let |
Zakonska določba o začetku veljavnosti zakona, ki določa povezavo med upokojitveno starostjo in referenčno starostjo v skladu s povprečno pričakovano življenjsko dobo, je objavljena v uradnem listu in začne veljati na dan objave. |
Q2 |
2026 |
Začetek veljavnosti, potem ko je švedski parlament sprejel zakonodajne spremembe, ki povezujejo upokojitveno starost z referenčno starostjo, usklajeno s povprečno pričakovano življenjsko dobo. |
|||
|
39 |
Krepitev ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb o strožjih ukrepih proti pranju denarja in financiranju terorizma |
Zakonska določba o začetku veljavnosti zakonodajnih določb, ki uvajajo učinkovitejše ukrepe proti pranju denarja in financiranju terorizma |
Q4 |
2023 |
Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb za učinkovitejše preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma, potem ko jih je sprejel švedski parlament. |
|||
|
40 |
Nov sistem bančnega računa in sefov |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakona o novem bančnem računu in sistemu sefov |
Na dan objave (10. septembra 2020) je začela veljati določba v zakonu o začetku veljavnosti zakona, ki zadevnim organom omogoča dostop do podatkov v zvezi z identiteto imetnikov bančnih računov in imetnikov sefov. |
Q3 |
2020 |
Začetek veljavnosti zakonodajnega akta, ki ustreznim pristojnim organom, vključno z državnimi tožilci, omogoča dostop do podatkov v zvezi z identiteto imetnikov bančnih računov in varnih depozitov. |
|||
|
41 |
Odločitve vlade za zagotovitev uspešnega in učinkovitega izvajanja |
Mejnik |
M1 Vladni sklepi, ki zagotavljajo uspešno in učinkovito izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno z vzpostavitvijo revizije in nadzora |
Začetek veljavnosti mandatov in dodelitev |
Q4 |
2021 |
Vlada sprejme odločitve o mandatih/dodelitvi ustreznih organov, kot je določeno v opisu ukrepa, dodeljenih za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter drugih potrebnih odločitev, potrebnih za učinkovito in uspešno izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, ki izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2021/241. |
|||
|
42 |
Odločitve vlade za zagotovitev uspešnega in učinkovitega izvajanja |
Mejnik |
M2 Vladni sklepi, ki zagotavljajo uspešno in učinkovito izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno z vzpostavitvijo revizije in nadzora |
Začetek veljavnosti mandatov in dodelitev |
|
|
|
Q4 |
2021 |
Vlada švedskemu nacionalnemu organu za finančno upravljanje (ESV) podeli ustrezna pooblastila/naloge za upravljanje informacij v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost (zbiranje podatkov o doseganju mejnikov in ciljev) in poročanjem, ne glede na njihov mandat revizijskega organa. |
|
43 |
Odločitve vlade za zagotovitev uspešnega in učinkovitega izvajanja |
Mejnik |
M3 Vladni sklepi, ki zagotavljajo uspešno in učinkovito izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno z vzpostavitvijo revizije in nadzora |
Začetek veljavnosti mandatov in dodelitev |
|
|
|
Q4 |
2021 |
Vlada sprejme odločitve o ustreznih mandatih/dodelitvah švedskemu nacionalnemu organu za finančno poslovodenje (ESV) v zvezi z revizijo. |
D. KOMPONENTA 4: Širitev širokopasovnih povezav in digitalizacija javne uprave
Ta element švedskega načrta za okrevanje in odpornost vsebuje naložbe, katerih cilj je razširiti švedsko digitalno infrastrukturo ter povečati učinkovitost njene javne uprave, ki ustreza svojemu namenu, z izkoriščanjem priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija.
Švedska širokopasovna infrastruktura je na splošno dobro napredovala. Vendar je treba za dosego cilja vlade, da bi morala imeti do leta 2025 dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav za vso Švedsko, povečati razpoložljivost, zlasti na redko poseljenih območjih, kjer tržni mehanizmi sami ne zagotavljajo zagotavljanja takih storitev. Povečanje hitrosti in razpoložljivosti širokopasovnih povezav podpira gospodinjstva in podjetja, da izkoristijo prednosti hitrega digitalnega prehoda.
Ta komponenta vključuje tudi naložbe v upravno digitalno infrastrukturo. Trenutno se pomanjkanje take infrastrukture odraža v heterogenem sklopu različnih okvirov in standardov, kar ovira interoperabilnost in s tem povečuje tveganja za učinkovitost in varnost. Naložbe, vključene v to komponento, so namenjene reševanju teh vprašanj z vzpostavitvijo skupne digitalne infrastrukture.
Komponenta naj bi prispevala k priporočilom za posamezne države, naslovljenim na Švedsko, zlasti k „osredotočenju naložb na zeleni in digitalni prehod, zlasti na [...] visokotehnološke in inovativne sektorje“ (priporočilo za posamezno državo št. 1, 2020).
D.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
Naložba 1: Skupna digitalna infrastruktura javne uprave
Naložba, ki jo usklajuje švedska agencija za digitalno vlado v sodelovanju z različnimi švedskimi agencijami, zajema razvoj novih digitalnih storitev ter nadgradnjo in posodobitev obstoječih, zlasti storitev, ki omogočajo standardizirane digitalne storitve javnega sektorja za podjetja in državljane, kot so digitalna pošta in podporne storitve, ki omogočajo izmenjavo informacij in ravnanje z njimi, kot so okviri identitete in zaupanja. Cilj je doseči večjo učinkovitost in varnost pri obdelavi javnih podatkov, hkrati pa državljanom in podjetjem ponuditi standardizirane rešitve v celotni javni upravi. Sredstva se dodelijo za skupna sredstva, iz katerih se sodelujočim organom izplačajo nepovratna sredstva, da bi jim pomagali pri razvoju in vzpostavitvi standardizirane digitalne infrastrukture in skupno razvitih rešitev. Naložba obsega zlasti nacionalni okvir za primarne podatke, nove in izboljšane digitalne storitve, podporne storitve za izmenjavo informacij in ravnanje z njimi ter skupni okvir zaupanja in varnosti.
Naložba se izvede do 31. decembra 2023.
Naložba 2: Širitev širokopasovnih povezav
Z ukrepom se financira podpora za širitev širokopasovne povezljivosti, kadar se tržni operaterji ne morejo širiti na komercialni podlagi. Centralno vladno podporo upravlja švedski organ za pošto in telekomunikacije, ki preverja upravičenost, odloča o nepovratnih sredstvih, izvršuje plačila ter nadzoruje in spremlja izvajanje. Podpora se zagotovi do priključne točke, na primer optičnih vlaken („prevzete hiše“) in za infrastrukturo z zmogljivostjo vsaj 1 Gbit/sek. Sklep o nepovratnih sredstvih vključuje določbe o operativni sigurnosti in zanesljivosti ter obveznost prejemnika podpore, da končnim uporabnikom na njihovo zahtevo zagotovi širokopasovno povezavo v treh letih po zaključku projekta (v nadaljnjem besedilu: priključene hiše). Podpora je tehnološko nevtralna, če so projekti skladni z zahtevano hitrostjo.
Naložba se izvede do 31. decembra 2025.
D.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
Glej preglednico v nadaljevanju. Izhodiščni datum za vse kazalnike je 1. februar 2020, razen če je v opisu ukrepa navedeno drugače. Zneski v preglednici ne vključujejo DDV.
|
Številka |
Ukrep |
Mejnik/cilj |
Ime |
Kvalitativni kazalniki
|
Kvantitativni kazalniki
|
Čas |
Opis vsakega mejnika in cilja |
|||
|
Enota |
Izhodišče |
Cilj |
Q |
leto |
||||||
|
44 |
Skupna digitalna infrastruktura javne uprave |
Mejnik |
Vzpostavljen in operativen je nacionalni okvir za osnovne podatke in skupno javno digitalno infrastrukturo. |
Nacionalni okvir in skupna javna digitalna infrastruktura sta vzpostavljena in delujeta za varno in učinkovito elektronsko izmenjavo informacij ter dostop do osnovnih podatkov v javnem sektorju. |
Q4 |
2023 |
Vzpostavljen in operativen je nacionalni okvir za osnovne podatke (ki prvotno zajema osebne, poslovne, premoženjske in geografske informacije) ter skupna javna digitalna infrastruktura, vključno z gradniki za izmenjavo in obdelavo informacij, novimi digitalnimi storitvami ter okviri zaupanja in varnosti za varno in učinkovito izmenjavo informacij v javnem sektorju. |
|||
|
45 |
Širitev širokopasovnih povezav |
Cilj |
T1 Dodatno število stavb s širokopasovnim dostopom (Homes Passed) |
|
Nov širokopasovni dostop do stavb |
0 |
23 500 |
Q4 |
2021 |
Vsaj 23 500 dodatnih stavb v popolni bližini omrežja z zmogljivostjo vsaj 1 Gbit/sek (Homes Passed) v odobrenih projektih. Absolutna bližina se nanaša na stavbe, ki niso povezane z zelo visokozmogljivim omrežjem (npr. vlakna), vendar je takšno omrežje (npr. optični kabel) v bližini stavbe. |
|
46 |
Širitev širokopasovnih povezav |
Cilj |
T2 Dodatno število stavb s širokopasovnim dostopom (Homes Passed) |
|
Nov širokopasovni dostop do stavb |
23500 |
41 900 |
Q4 |
2022 |
Vsaj 18 400 dodatnih stavb v popolni bližini omrežja z zmogljivostjo vsaj 1 Gbit/sek (Homes Passed) v odobrenih projektih. Absolutna bližina se nanaša na stavbe, ki niso povezane z zelo visokozmogljivim omrežjem (npr. vlakna), vendar je takšno omrežje (npr. optični kabel) v bližini stavbe. |
|
47 |
Širitev širokopasovnih povezav |
Cilj |
T3 Dodatno število stavb s širokopasovnim dostopom (Homes Passed) |
|
Nov širokopasovni dostop do stavb |
41 900 |
50 900 |
Q4 |
2023 |
Vsaj 9000 dodatnih stavb v popolni bližini omrežja z zmogljivostjo vsaj 1 Gbit/sek (Homes Passed) v odobrenih projektih. Absolutna bližina se nanaša na stavbe, ki niso povezane z zelo visokozmogljivim omrežjem (npr. vlakna), vendar je takšno omrežje (npr. optični kabel) v bližini stavbe. |
|
48 |
Širitev širokopasovnih povezav |
Cilj |
T4 Dodatno število stavb s širokopasovnim dostopom (Homes Passed) |
Nov širokopasovni dostop do stavb |
50 900 |
59 400 |
Q4 |
2024 |
Vsaj 8500 dodatnih stavb v popolni bližini omrežja z zmogljivostjo vsaj 1 Gbit/sek (Homes Passed) v odobrenih projektih. Absolutna bližina se nanaša na stavbe, ki niso povezane z zelo visokozmogljivim omrežjem (npr. vlakna), vendar je takšno omrežje (npr. optični kabel) v bližini stavbe. |
|
|
49 |
Širitev širokopasovnih povezav |
Cilj |
T5 Dodatno število stavb s širokopasovnim dostopom (Homes Passed) |
Nov širokopasovni dostop do stavb |
59 400 |
66 100 |
Q4 |
2025 |
Vsaj 6700 dodatnih stavb v neposredni bližini omrežja z zmogljivostjo vsaj 1 Gbit/sek (Homes Passed) v odobrenih projektih. Absolutna bližina se nanaša na stavbe, ki niso povezane z zelo visokozmogljivim omrežjem (npr. vlakna), vendar je takšno omrežje (npr. optični kabel) v bližini stavbe. |
|
E. KOMPONENTA 5: Naložbe za rast in stanovanja
Ta komponenta vključuje reforme in naložbe, namenjene zmanjšanju trenj in spodbujanju naložb na stanovanjskem trgu.
Visoke cene stanovanj in s tem povezana visoka zadolženost gospodinjstev so od začetka postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji v švedskem gospodarstvu opredeljena kot makroekonomska neravnotežja, zaradi česar so bila pripravljena posebna priporočila za posamezne države.
Cilj reform in naložb, povezanih s stanovanjskim trgom, je povečati ponudbo stanovanj na najemniškem trgu in študentskih stanovanjih s subvencijami za stavbe, izboljšati predpogoje za gradnjo stanovanj, zmanjšati ozka grla v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja in zmanjšati davek na kapitalski dobiček od stanovanj.
Glede na navedeno je cilj te komponente švedskega načrta za okrevanje in odpornost prispevati k večji gradnji stanovanj in izboljšati učinkovitost stanovanjskega trga. Komponenta vsebuje eno naložbo in pet reformnih ukrepov.
Reformni ukrepi, povezani s stanovanjskim trgom, (1) omogočajo zainteresiranim stranem, da sodelujejo v procesu načrtovanja gradnje, (2) poenostavijo in povečajo učinkovitost regulativnega okvira za gradbena dovoljenja, (3) izboljšajo predpogoje za gradnjo stanovanj, (4) zvišajo zgornjo mejo odloženih kapitalskih dobičkov in (5) odpravijo obdavčljivi izračunani dohodek od odloženih kapitalskih dobičkov.
Pričakuje se, da bo komponenta prispevala k priporočilom za posamezne države, naslovljenim na Švedsko, zlasti „obravnavanju tveganj, povezanih z visoko zadolženostjo gospodinjstev, s postopnim zmanjševanjem davčne olajšave za plačila hipotekarnih obresti ali povečanjem periodičnih davkov na nepremičnine. Spodbujala naložbe v gradnjo stanovanjskih objektov, kjer je pomanjkanje najbolj pereče, zlasti z odpravo strukturnih ovir za gradnjo; Izboljšanje učinkovitosti stanovanjskega trga in revizija zasnove davka na kapitalski dobiček“ (priporočilo za posamezno državo št. 1, 2019).
E.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
Naložba 1: Pomoč za naložbe v najem in študentska stanovanja
Cilj naložbenega ukrepa je odpraviti pomanjkanje stanovanj s povečanjem ponudbe novih najemniških stanovanj z nižjo najemnino v primerjavi z novimi nesubvencioniranimi stanovanji. Skupaj z omejitvami glede dohodkovnih zahtev so ta stanovanja gospodarsko dostopna večjemu številu gospodinjstev, kar olajša položaj tudi posameznikom v nižji polovici porazdelitve dohodka, študentom ali ljudem, ki postanejo aktivni na trgu dela. Subvencije za gradnjo se izplačajo hišam, ki naj bi bile dokončane v letih 2022 in 2023. Za zagotovitev doseganja ciljne skupine je določenih več pogojev, in sicer je pomoč za naložbe pogojena z najvišjo najemnino, medtem ko najemodajalec potencialnemu najemniku ne sme zavrniti najema subvencioniranega stanovanja z utemeljitvijo, da je dohodek prenizek, dokler lahko oseba ali gospodinjstvo plača najemnino. Program podpore podpira naložbe, s katerimi se doseže vsaj 20-odstotno zmanjšanje povpraševanja po primarni energiji na ravni stavbe. Pričakuje se, da se bo to zmanjšalo v skladu z zgodovinskimi izkušnjami.
Naložba se izvede do 31. decembra 2023.
Reforma 1: Zasebna pravica do pobude – vključevanje zainteresiranih strani na področju načrtovanja v določanje območij
Cilj ukrepa reforme je skrajšati načrtovalna obdobja za določanje območij na območjih, kjer je gradnja dovoljena. Ko bo reforma začela veljati, bodo imele zainteresirane strani, kot so lastniki nepremičnin, razvijalci in graditelji, več priložnosti, da začnejo in delno izvedejo delo v zvezi z razvojem podrobnih prostorskih načrtov. Občina zainteresirane strani, ki jih zahteva, obvesti o dokumentaciji za načrtovanje, ki je potrebna za podrobno načrtovanje, vključno z dokumenti, povezanimi z nacionalnimi interesi, varovanjem plaže ter zdravjem in varnostjo. Zakon o prostorskem načrtovanju in gradnji je treba revidirati, da se pojasni, da lahko ne glede na končno odgovornost občine predlog podrobnega prostorskega načrta pripravijo lastniki nepremičnin ali drugi, ki dajo pobudo za predlog gradbenega načrta.
Reforma naj bi se začela izvajati do 31. decembra 2021.
Reforma 2: Poenostavljen in učinkovit regulativni okvir za gradbena dovoljenja
Cilj ukrepa reforme je povečati uspešnost in učinkovitost regulativnega okvira za gradbena dovoljenja. Z reformnim ukrepom se določi (i) kdaj naj bi za različne vrste gradbenih ukrepov nastala obveznost pridobitve dovoljenja ali uradnega obvestila, (ii) katere predpise je treba upoštevati za pridobitev dovoljenja, pri čemer se zagotovi, da obveznosti licenc niso obsežnejše, kot je potrebno za zagotovitev interesov družbe in sosedov, (iii) potrebne spremembe postopkovnih pravil in (iv) tudi druge predloge v predpisih o načrtovanju in gradnji ter drugih predpisih, ki se štejejo za utemeljene na podlagi analiz in zahtev preiskovalca.
Reforma se izvede do 31. decembra 2022.
Reforma 3: Boljši predpogoji za gradnjo stanovanj
Da bi omogočili večjo predvidljivost in učinkovitost gradbenega procesa ter olajšali ponovljive procese, je vlada 16. septembra 2021 predložila zakonodajni predlog o certificiranih gradbenih podjetjih – predvidljivejšem postopku gradnje. Reforma bo spremenila zakon o načrtovanju in gradnji (SCS 2010:900) z uvedbo novega akterja v Zakonu o načrtovanju in gradnji, certificiranem gradbenem podjetju („Certifierade byggprojekteringsföretag – en mer förutsägbar byggprocess“).
Certificirano gradbeno podjetje ima posebno strokovno znanje in izkušnje pri ocenjevanju zahtev glede učinkovitosti in dostopnosti ter tehničnih nepremičninskih zahtev za gradnjo stanovanjskih stavb, ki so določene v vladnih predpisih, in lahko to utemelji s potrdilom, ki ga izda organ, akreditiran v ta namen. Poleg tega reforma omogoča, da lahko nosilec projekta pri načrtovanju novih stanovanjskih stavb uporabi certificirano gradbeno podjetje. Če se uporablja takšno podjetje, komisija za gradnjo ne upošteva zahtev, ki jih zajema certificiranje, niti pred odločitvijo o gradbenih dovoljenjih niti pred obvestilom o ustanovitvi podjetja. Uporaba certificiranega gradbenega podjetja v postopku je za nosilca projekta neobvezna.
Reforma se izvede do 31. decembra 2022.
Reforma 4: Višja zgornja meja za odloženi znesek davka na kapitalski dobiček
Cilj ukrepa je znižati transakcijske stroške za nakupe nepremičnin s strani zasebnih lastnikov stanovanj ter s tem olajšati stanovanjsko in delovno mobilnost. Najvišji znesek odloženih kapitalskih dobičkov se je zvišal s 1 450 000 SEK na 3 000 000 SEK.
Reforma naj bi se začela izvajati do 1. julija 2020 in bo veljala za prodajo po 30. juniju 2020.
Reforma 5: Odprava izračunanih prihodkov iz odloženih kapitalskih dobičkov
Cilj ukrepa je znižati transakcijske stroške za transakcije z nepremičninami, ki jih izvajajo zasebni lastniki stanovanj, ter s tem olajšati stanovanjsko in delovno mobilnost. Ukrep odpravlja standardne prihodke od odloženih kapitalskih dobičkov. Prej so bili odloženi kapitalski dobički predmet standardnega prihodka, ki je temeljil na določeni obrestni meri. Ta standardni dohodek je bilo treba prišteti k obdavčljivemu dohodku in je bil obdavčen po 30-odstotni stopnji.
Reforma naj bi se začela izvajati do 1. januarja 2021 in se bo uporabljala za davčna leta po 31. decembru 2020.
E.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
Glej preglednico v nadaljevanju. Izhodiščni datum za vse kazalnike je 1. februar 2020, razen če je v opisu ukrepa navedeno drugače. Zneski v preglednici ne vključujejo DDV.
|
Številka |
Ukrep |
Mejnik/cilj |
Ime |
Kvalitativni kazalniki
|
Kvantitativni kazalniki
|
Čas |
Opis vsakega mejnika in cilja |
|||
|
Enota |
Izhodišče |
Cilj |
Q |
leto |
||||||
|
50 |
Naložbena podpora za najemna stanovanja in stanovanja za študente |
Cilj |
T1 Plačilo podpore za nova dokončana stanovanja |
Nova dokončana stanovanja |
0 |
1 500 |
Q4 |
2022 |
Statistični podatki o skupnih plačilih in številu dobavljenih stanovanj, ki izpolnjujejo pogoje za zagotovitev, da je ciljna skupina dosežena, in sicer je pomoč za naložbe pogojena z najvišjo najemnino, medtem ko najemodajalec potencialnemu najemniku ne sme zavrniti najema subvencioniranega stanovanja z utemeljitvijo, da je dohodek prenizek, dokler je oseba ali gospodinjstvo sposobna plačati najemnino. Podatki o najemninah se primerjajo z nesubvencioniranimi novimi stanovanji. |
|
|
51 |
Naložbena podpora za najemna stanovanja in stanovanja za študente |
Cilj |
T2 Plačilo podpore za nova dokončana stanovanja |
Novo dokončano stanovanje |
1 500 |
4 800 |
Q4 |
2023 |
Statistični podatki o skupnih plačilih in številu dobavljenih stanovanj, ki izpolnjujejo pogoje za zagotovitev, da je ciljna skupina dosežena, in sicer je pomoč za naložbe pogojena z najvišjo najemnino, medtem ko najemodajalec potencialnemu najemniku ne sme zavrniti najema subvencioniranega stanovanja z utemeljitvijo, da je dohodek prenizek, dokler je oseba ali gospodinjstvo sposobna plačati najemnino. Podatki o najemninah se primerjajo z nesubvencioniranimi novimi stanovanji. |
|
|
52 |
Zasebna pravica do pobude – sodelovanje zainteresiranih strani na področju načrtovanja pri podrobnem razvojnem načrtovanju |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakona o vzpostavitvi zasebne pravice do pobude |
Določba v zakonu o ustanovitvi zasebne pravice do pobude, ki navaja začetek veljavnosti |
Q4 |
2021 |
Začetek veljavnosti, potem ko je švedski parlament sprejel zakonodajne spremembe, ki vključujejo (1) obveznost občin, da zagotovijo informacije o zahtevani dokumentaciji načrtovanja za zasebne stranke, vključene v razvojno načrtovanje, (2) pravico zainteresiranih strani, da pridobijo seznam dokumentov, za katere državni upravni odbor meni, da so potrebni za presojo, ali se razvojno načrtovanje nanaša na interese, ki spadajo v pristojnost okrožnega upravnega odbora, kot so nacionalni interesi, varovanje obale ter zdravje in varnost, ter (3) pojasnila k zakonu o načrtovanju in gradnji, da lahko dokumentacijo o načrtovanju, ki se zahteva pri pripravi podrobnega razvojnega načrta, poleg občine pripravijo tudi drugi. |
|||
|
53 |
Poenostavljen in učinkovit regulativni okvir za gradbena dovoljenja in druge |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakona o vzpostavitvi poenostavljenega in učinkovitejšega regulativnega okvira za gradbena dovoljenja |
Določba v zakonu o vzpostavitvi poenostavljenega in učinkovitejšega regulativnega okvira za gradbena dovoljenja z navedbo začetka veljavnosti |
Q4 |
2023 |
Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb za poenostavljen in učinkovit regulativni okvir za gradbena dovoljenja, potem ko jih je sprejel švedski parlament. Obveznost izdaje dovoljenj in zahteve, ki jih je treba izpolniti za pridobitev dovoljenja, ne smejo biti obsežnejše, kot je potrebno za zagotovitev interesov družbe in sosednjih držav. |
|||
|
54 |
Boljši predpogoji za gradnjo stanovanj |
Mejnik |
Začetek veljavnosti sprememb Zakona o načrtovanju in gradnji, s katerimi se ustanovi certificirano gradbeno projektno podjetje [Certifierade byggprojekteringsföretag – en mer förutsägbar byggprocess], ki vodi do boljših pogojev za gradnjo stanovanj |
Določba v zakonu, ki določa boljše pogoje za gradnjo stanovanj z navedbo začetka veljavnosti |
Q4 |
2022 |
Z začetkom veljavnosti zakonodajnih sprememb zakona o načrtovanju in gradnji (SCS 2010:900), ki jih sprejme švedski parlament, se uvede nov akter, in sicer certificirano podjetje za gradbeni projekt. Uporaba takega podjetja v postopku gradnje stanovanj nadomesti z občinskim zgodnjim preverjanjem, ali so gradbeni predpisi, ki jih zajema certifikacija, izpolnjeni. |
|||
|
55 |
Višja zgornja meja za odložene kapitalske dobičke |
Mejnik |
Začetek veljavnosti spremembe zadevne davčne zakonodaje, ki dvigne zgornjo mejo za odložene kapitalske dobičke [z 1 450 000 SEK na 3 000 000 SEK) |
Zakonska določba o začetku veljavnosti zakona o zvišanju zgornje meje za odložene kapitalske dobičke |
Q3 |
2020 |
Z ukrepom reforme se najvišji odloženi znesek za obdavčitev kapitalskih dobičkov poveča z 1 450 000 SEK na 3 000 000 SEK. |
|||
|
56 |
Odpravljeni standardni prihodki od odloženih kapitalskih dobičkov |
Mejnik |
Začetek veljavnosti spremembe ustrezne davčne zakonodaje, ki odpravlja standardne prihodke od odloženih kapitalskih dobičkov |
Zakonska določba o začetku veljavnosti zakona o odpravi standardnih prihodkov od odloženih kapitalskih dobičkov |
Q1 |
2021 |
Z ukrepom reforme se odpravi standardni prihodek od odloženih kapitalskih dobičkov za davek od dohodkov. |
|||
2.Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost
Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost Švedske znašajo 33 304 030 000 SEK, kar znaša 3 289 286 914 EUR na podlagi referenčne obrestne mere ECB v EUR SEK z dne 28. maja 2021.
ODDELEK 2: FINANČNA PODPORA
1.Finančni prispevek
Obroki iz člena 2(2) se razporedijo na naslednji način:
1.1.Prvi obrok (nepovratna podpora):
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
|
1 |
Lokalne in regionalne naložbe v podnebje |
Cilj |
T1 Dodelitev projektov za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za pričakovano 300 000 ton |
|
7 |
Energetska učinkovitost v večstanovanjskih stavbah |
Mejnik |
Začetek veljavnosti odloka o vzpostavitvi programa podpore za naložbe za izboljšanje energetske učinkovitosti v večstanovanjskih stavbah |
|
9 |
Okrepljena podpora železnicam |
Cilj |
60 km železnic je bilo izboljšanih ali nadgrajenih |
|
13 |
Prilagoditve obveznosti zmanjšanja |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakona o določitvi povečanih kvot za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz bencina in dizelskega goriva z zahtevo, da dobavitelji goriva postopno mešajo z biogorivi |
|
14 |
Prilagoditve obveznosti zmanjšanja |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakona o določitvi obveznosti zmanjšanja za reaktivno letalsko gorivo |
|
15 |
Odprava znižanja davka na energijo na gorivo v nekaterih sektorjih |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakona, ki delno odpravlja znižanje davka na energijo na gorivo v nekaterih sektorjih |
|
17 |
Prilagojene stopnje obdavčljivih ugodnosti za službena vozila |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakona za prilagoditev davčne stopnje za službena vozila |
|
19 |
Več študijskih mest v regionalnem poklicnem izobraževanju odraslih |
Cilj |
T1 Nova študijska mesta na področju poklicnega usposabljanja in izobraževanja odraslih |
|
20 |
Več študijskih mest v regionalnem poklicnem izobraževanju odraslih |
Cilj |
T2 Nova študijska mesta na področju poklicnega usposabljanja in izobraževanja odraslih |
|
23 |
Višja raven nadomestila za poklicno usposabljanje v kombinaciji s švedščino za priseljence in švedščino kot drugim jezikom |
Mejnik |
Začetek veljavnosti višje ravni nadomestila za poklicno usposabljanje v kombinaciji s švedščino za priseljence in švedščino kot drugim jezikom |
|
24 |
Več letnih študijskih mest v visokošolskem poklicnem izobraževanju |
Cilj |
T1 Nova študijska mesta v posrednješolskem poklicnem izobraževanju |
|
25 |
Več letnih študijskih mest v visokošolskem poklicnem izobraževanju |
Cilj |
T2 Nova študijska mesta v posrednješolskem poklicnem izobraževanju |
|
28 |
Sredstva za izpolnjevanje zahtev po izobraževanju na univerzah in drugih visokošolskih ustanovah |
Cilj |
T1 Dodatno registrirani študenti v visokošolskem izobraževanju |
|
34 |
Pobuda za oskrbo starejših |
Cilj |
1 500 udeležencev je začelo izobraževanje v okviru pobude za oskrbo starejših. |
|
40 |
Nov sistem bančnega računa in sefov |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakona o novem bančnem računu in sistemu sefov |
|
41 |
Odločitve vlade za zagotovitev uspešnega in učinkovitega izvajanja |
Mejnik |
M1 Vladni sklepi, ki zagotavljajo uspešno in učinkovito izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno z vzpostavitvijo revizije in nadzora |
|
42 |
Odločitve vlade za zagotovitev uspešnega in učinkovitega izvajanja |
Mejnik |
M2 Vladni sklepi, ki zagotavljajo uspešno in učinkovito izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno z vzpostavitvijo revizije in nadzora |
|
43 |
Odločitve vlade za zagotovitev uspešnega in učinkovitega izvajanja |
Mejnik |
M3 Vladni sklepi, ki zagotavljajo uspešno in učinkovito izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno z vzpostavitvijo revizije in nadzora |
|
45 |
Širitev širokopasovnih povezav |
Cilj |
T1 Dodatno število stavb s širokopasovnim dostopom (Homes Passed) |
|
52 |
Zasebna pravica do pobude – sodelovanje zainteresiranih strani na področju načrtovanja pri podrobnem razvojnem načrtovanju |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakona o vzpostavitvi zasebne pravice do pobude |
|
55 |
Višja zgornja meja za odložene kapitalske dobičke |
Mejnik |
Začetek veljavnosti spremembe zadevne davčne zakonodaje, ki dvigne zgornjo mejo za odložene kapitalske dobičke s 1 450 000 SEK na 3 000 000 SEK |
|
56 |
Odpravljeni standardni prihodki od odloženih kapitalskih dobičkov |
Mejnik |
Začetek veljavnosti spremembe ustrezne davčne zakonodaje, ki odpravlja standardne prihodke od odloženih kapitalskih dobičkov |
|
Znesek obroka |
1 098 663 704 EUR |
1.2.Drugi obrok (nepovratna podpora):
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
|
2 |
Lokalne in regionalne naložbe v podnebje |
Cilj |
T2 Dodelitev projektov za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za pričakovano 240 000 ton |
|
10 |
Okrepljena podpora železnicam |
Cilj |
40 km železnic je bilo izboljšanih ali nadgrajenih |
|
16 |
Odprava znižanja davka na energijo na gorivo v nekaterih sektorjih |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakona za popolno odpravo znižanja davka na energijo na gorivo v nekaterih sektorjih |
|
21 |
Več študijskih mest v regionalnem poklicnem izobraževanju odraslih |
Cilj |
T3 Nova študijska mesta na področju poklicnega usposabljanja in izobraževanja odraslih |
|
26 |
Več letnih študijskih mest v visokošolskem poklicnem izobraževanju |
Cilj |
T3 Nova študijska mesta v posrednješolskem poklicnem izobraževanju |
|
29 |
Sredstva za izpolnjevanje zahtev po izobraževanju na univerzah in drugih visokošolskih ustanovah |
Cilj |
T2 Dodatno registrirani študenti v visokošolskem izobraževanju |
|
33 |
Zakon o zaščiti zaposlitve in večje možnosti prehoda |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb za posodobitev varstva zaposlitve in povečanje možnosti prehoda |
|
46 |
Širitev širokopasovnih povezav |
Cilj |
T2 Dodatno število stavb s širokopasovnim dostopom (Homes Passed) |
|
50 |
Naložbena podpora za najemna stanovanja in stanovanja za študente |
Cilj |
T1 Plačilo podpore za nova dokončana stanovanja |
|
54 |
Boljši predpogoji za gradnjo stanovanj |
Mejnik |
Začetek veljavnosti sprememb Zakona o načrtovanju in gradnji, s katerimi se ustanovi certificirano gradbeno projektno podjetje [Certifierade byggprojekteringsföretag – en mer förutsägbar byggprocess], ki vodi do boljših pogojev za gradnjo stanovanj |
|
Znesek obroka |
709 738 272 EUR |
1.3.Tretji obrok (nepovratna podpora):
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
|
3 |
Lokalne in regionalne naložbe v podnebje |
Cilj |
T3 Dodelitev projektov za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za pričakovano 140 500 ton |
|
11 |
Okrepljena podpora železnicam |
Cilj |
Izmenjava, nadgradnja in priključitev 160 objektov za zaščito cest |
|
18 |
Formalno varstvo dragocene narave |
Cilj |
Izplačana sredstva za varstvo narave z visoko naravno vrednostjo za biotsko raznovrstnost |
|
22 |
Več študijskih mest v regionalnem poklicnem izobraževanju odraslih |
Cilj |
T4 Nova študijska mesta na področju poklicnega usposabljanja in izobraževanja odraslih |
|
27 |
Več letnih študijskih mest v visokošolskem poklicnem izobraževanju |
Cilj |
T4 Nova študijska mesta v posrednješolskem poklicnem izobraževanju |
|
30 |
Sredstva za izpolnjevanje zahtev po izobraževanju na univerzah in drugih visokošolskih ustanovah |
Cilj |
T3 Dodatno registrirani študenti v visokošolskem izobraževanju |
|
35 |
Pobuda za oskrbo starejših |
Cilj |
8 000 udeležencev je začelo izobraževanje v okviru pobude za oskrbo starejših. |
|
36 |
Zaščiten poklicni naziv poklica asistenta medicinske sestre |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakona, ki ureja poklicni naziv pomočnika zdravstvene nege |
|
37 |
Prilagojene starostne meje |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb za prilagoditev starostnih omejitev v sistemih socialne varnosti in davčnih sistemih |
|
39 |
Krepitev ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb o strožjih ukrepih proti pranju denarja in financiranju terorizma |
|
44 |
Skupna digitalna infrastruktura javne uprave |
Mejnik |
Vzpostavljen in operativen je nacionalni okvir za osnovne podatke in skupno javno digitalno infrastrukturo. |
|
47 |
Širitev širokopasovnih povezav |
Cilj |
T3 Dodatno število stavb s širokopasovnim dostopom (Homes Passed) |
|
51 |
Naložbena podpora za najemna stanovanja in stanovanja za študente |
Cilj |
T2 Plačilo podpore za nova dokončana stanovanja |
|
53 |
Poenostavljen in učinkovit regulativni okvir za gradbena dovoljenja in druge |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakona o vzpostavitvi poenostavljenega in učinkovitejšega regulativnega okvira za gradbena dovoljenja |
|
Znesek obroka |
956 989 630 EUR |
1.4.Četrti obrok (nepovratna podpora):
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
|
4 |
Lokalne in regionalne naložbe v podnebje |
Cilj |
T4 Dodelitev projektov za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za pričakovano 89 500 ton |
|
31 |
Sredstva za izpolnjevanje zahtev po izobraževanju na univerzah in drugih visokošolskih ustanovah |
Cilj |
T4 Dodatno registrirani študenti v visokošolskem izobraževanju |
|
48 |
Širitev širokopasovnih povezav |
Cilj |
T4 Dodatno število stavb s širokopasovnim dostopom (Homes Passed) |
|
Znesek obroka |
223 562 469 EUR |
1.5.Peti obrok (nepovratna podpora):
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
|
5 |
Lokalne in regionalne naložbe v podnebje |
Cilj |
T5 Dodelitev projektov za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za pričakovano 15 000 ton |
|
6 |
Podnebne naložbe v industrijski sektor |
Cilj |
Dodelitev projektov, ki bi lahko prispevali k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida |
|
8 |
Energetska učinkovitost v večstanovanjskih stavbah |
Cilj |
Obnovljenih je bilo 600 000 kvadratnih metrov stavb. |
|
12 |
Okrepljena podpora železnicam |
Mejnik |
Nadgradnja mostu v Vänersborgu |
|
32 |
Sredstva za izpolnjevanje zahtev po izobraževanju na univerzah in drugih visokošolskih ustanovah |
Cilj |
T5 Dodatno registrirani študenti v visokošolskem izobraževanju |
|
38 |
Prilagojena starostna meja |
Mejnik |
Začetek veljavnosti samodejnega prilagajanja starostnih omejitev v sistemih socialne varnosti in davčnih sistemih v skladu z razvojem preostale življenjske dobe 65 let |
|
49 |
Širitev širokopasovnih povezav |
Cilj |
T5 Dodatno število stavb s širokopasovnim dostopom (Homes Passed) |
|
Znesek obroka |
299 562 314 EUR |
ODDELEK 3: DODATNE UREDITVE
1.Ureditve za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost
Spremljanje in izvajanje načrta Švedske za okrevanje in odpornost poteka v skladu z naslednjimi ureditvami:
·Mednarodno in gospodarsko ministrstvo za finance je usklajevalni organ in je v celoti odgovorno za spremljanje in izvajanje načrta kot celote. Odgovorni javni organ spremlja, preverja in potrjuje doseganje mejnikov in ciljev. Usklajevalni organ pripravi in podpiše izjavo o upravljanju ter je odgovoren tudi za pripravo in predložitev zahtevkov za plačilo Evropski komisiji in za plačila na nacionalni ravni.
·Javni organi (myndigheter) so odgovorni za izvajanje posameznih ukrepov švedskega načrta za okrevanje in odpornost. Usklajevalnemu organu poročajo o napredku pri izvajanju ter doseganju mejnikov in ciljev.
·Glavni revizijski organ je švedski nacionalni organ za finančno poslovodenje (ESV). Nacionalni revizijski urad redno izvaja redne revizije učinkovitosti, uspešnosti in zanesljivosti računovodskih izkazov.
2.Ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do osnovnih podatkov
Da se Komisiji zagotovi popoln dostop do ustreznih osnovnih podatkov, Švedska vzpostavi naslednje ureditve:
·Ministrstvo za finance je v celoti odgovorno za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter je v imenu vseh subjektov javnega sektorja odgovorno za operativne in upravne vidike načrta za okrevanje in odpornost. Za zagotovitev skladnosti pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost je krovni revizijski organ švedski nacionalni organ za finančno poslovodenje, ki ministrstvu za finance pomaga pri njegovih splošnih usklajevalnih nalogah. ESV je odgovoren tudi za zbiranje podatkov za spremljanje doseganja mejnikov in ciljev s strani ministrstva za finance. Ministrstvo za finance (usklajevalni organ) je odgovorno za obravnavo in zagotavljanje centralnega odgovora na zahteve po informacijah ter za dostop do podatkov o končnih prejemnikih. Zbiranje in shranjevanje takih podatkov zagotavljajo organi, pristojni za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost.
·V skladu s členom 24(2) Uredbe (EU) 2021/241 Estonija po izpolnitvi ustreznih dogovorjenih mejnikov in ciljev iz oddelka 2.1 te priloge Komisiji predloži ustrezno utemeljen zahtevek za plačilo finančnega prispevka. Estonija zagotovi, da ima Komisija na zahtevo popoln dostop do zadevnih osnovnih podatkov, ki podpirajo ustrezno utemeljitev zahtevka za plačilo, tako za oceno zahtevka za plačilo v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) 2021/241 kot za namene revizije in kontrole.
- (1) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.
- (2) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).
-
(3)
Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
- (4) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
- (5) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.
- (6) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).
-
(7)
Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
- (8) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.