OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Geografske označbe (GO) označujejo proizvode, ki imajo kakovost, značilnosti ali sloves zaradi naravnih in človeških dejavnikov, povezanih z njihovim krajem porekla. Gre za pravico intelektualne lastnine, katere namen je spodbujati pošteno konkurenco med proizvajalci s preprečevanjem uporabe imena v slabi veri ter goljufivih in zavajajočih praks. GO potrošnikom jamčijo za pristnost in razlikujejo proizvod na trgu, kar prinaša prodajo in izvoz višje vrednosti. GO so mednarodno priznani od leta 1883 1 , Unija pa jih je postopoma uvedla zaščito med sedemdesetimi leti prejšnjega stoletja (vino) in letom 1992 (kmetijski proizvodi in živila), vključno z dokončanjem registrov 2 leta 2020. Register geografskih označb EU danes vsebuje skoraj 3 500 imen vin, žganih pijač, kmetijskih proizvodov in živil.

Sistem geografskih označb Unije je dober, vendar sta ocena politike in postopek ocene učinka pokazala možnosti za izboljšave, zlasti za okrepitev sistema geografskih označb kot ključnega dejavnika za ponudbo visokokakovostne hrane ter zaščito kulturne, gastronomske in lokalne dediščine po vsej Uniji. To zadeva predvsem:

•kako čim bolje uveljaviti temeljno pravico proizvajalcev do zaščite pravic intelektualne lastnine v njihovih geografskih označbah. Proizvajalci, ki imajo neopredmeteno sredstvo geografske označbe, imajo pravico do njene zaščite, Unija pa si to prizadeva doseči čim učinkoviteje in uspešneje, tudi v času večje uporabe interneta;

•kako preprečiti, da imena proizvodov v slabi veri izkoriščajo gospodarski subjekti, ki nimajo pravic ali niso povezani s pristnim proizvodom. Ponovno je treba pregledati tudi izvrševanje, zlasti na spletu, in preverjanje skladnosti s predpisi;

•kako povečati trajnostno proizvodnjo proizvodov z GO. GO se kot instrument za ovrednotenje proizvodov, ki so neločljivo povezani z naravnimi dejavniki in znanjem proizvajalcev na lokalnem območju, premalo uporabljajo za ta namen;

•kako je mogoče potrošnike bolje obveščati o pristnih proizvodih, da bi bili kos asimetričnim informacijam. Potrošniki zelo slabo prepoznajo posebne simbole Unije, kar kaže na težave pri sporočanju;

•kako zagotoviti, da proizvajalci prejmejo pravičen dohodek za svoj proizvod z lastnostmi, povezanimi s proizvodnjo, in kako lahko okrepijo svoj položaj v živilski verigi.

Shema zajamčenih tradicionalnih posebnosti (ZTP) po 30 letih obstoja ni prinesla pričakovanih koristi za proizvajalce in potrošnike. Za boljšo prepoznavnost in promocijo tradicionalnih kmetijskih proizvodov v Uniji bi bilo treba shemo ZTP poenostaviti in pojasniti.

Predlog prispeva k ciljem skupne kmetijske politike (SKP), zlasti k izboljšanju odziva kmetijstva Unije na družbene zahteve po gospodarskih, družbenih in okoljskih trajnostnih koristih kmetijske proizvodnje. Z njim se bo okrepil sedanji sistem GO kot pravic intelektualne lastnine. S predlogom se bodo povečale gospodarske, družbene in okoljske koristi proizvodov z GO, proizvajalci bodo dobili več pooblastil in odgovornosti, zmanjšale se bodo nove oblike kršitev (internet), izboljšala uspešnost izvrševanja in pregledov, ki jamčijo za pristnost proizvodov, odpravile zakonodajne vrzeli in povečala učinkovitost postopkov registracije. Poleg GO predlog obravnava tudi pravila za ZTP, zlasti z razjasnitvijo njihove opredelitve. Po drugi strani pa se s predlogom ne spreminjajo pravila za neobvezne izraze kakovosti; ti so bili uvedeni šele leta 2012, države članice pa morajo najprej v celoti preučiti njihov potencial. Nazadnje, predlog ne obravnava nekmetijskih GO; Komisija namerava v ta namen predlagati ločen zakonodajni akt.

Splošni cilj revizije GO je olajšati njihovo uporabo po vsej Uniji kot instrument intelektualne lastnine, ki je dostopen vsem kmetom in proizvajalcem proizvodov, ki so po značilnostih ali slovesu povezani s krajem proizvodnje. Nobena sprememba ni predlagana pri temeljni strukturi sistemov GO, s tem se ohrani vloga držav članic v postopku pri zahtevkih za GO in ZTP; pri visoki ravni varstva pravic intelektualne lastnine; posebnostih GO v sektorjih vina in žganih pijač ter nacionalnem izvrševanju v okviru tako uredbe o uradnem nadzoru kot orodij intelektualne lastnine.

Medtem ko je proizvodnja kakovostnih kmetijskih proizvodov prednost evropskega kmetijstva, obstajajo geografska neravnotežja v številu registriranih GO po vsej Uniji. To odraža različna izhodišča in izkušnje pri ohranjanju gastronomske in kulturne dediščine držav članic. Pri reviziji GO bi bilo treba posebno pozornost nameniti spodbujanju njihove uporabe v tistih državah članicah, v katerih je uporaba GO premalo izkoriščena. GO nagrajuje proizvajalce za njihova prizadevanja za proizvodnjo raznovrstnih kakovostnih proizvodov, kar lahko posledično koristi podeželskemu gospodarstvu. To velja zlasti za območja z omejenimi možnostmi, gorska območja in oddaljene regije, v katerih je kmetijski sektor pomemben del gospodarstva ter v katerih so proizvodni stroški visoki in ovire velike. Cilj je tudi povečati število registriranih GO za vsako državo članico, katere uporaba je pod povprečjem Unije.

Predlog zato obravnava naslednje splošne cilje:

1.zagotavljanje učinkovite zaščite pravic intelektualne lastnine v Uniji, vključno z učinkovitimi postopki registracije, za pravično nagrajevanje proizvajalcev za njihova prizadevanja;

2.povečanje uporabe GO po vsej Uniji v korist podeželskega gospodarstva.

Ta splošna cilja sta podrobno opisana v šestih posebnih ciljih:

1.izboljšati izvrševanje pravil o GO za boljšo zaščito pravic intelektualne lastnine, boljšo zaščito GO na internetu, tudi pred registracijami v slabi veri, goljufivimi in zavajajočimi praksami ter uporabami v sistemu domenskih imen, in za boj proti ponarejanju;

2.racionalizirati in razjasniti pravni okvir, da se poenostavijo in uskladijo postopki pri zahtevkih za registracijo novih imen in spremembah specifikacij proizvodov;

3.prispevati k večji trajnostnosti prehranskega sistema Unije z vključitvijo posebnih trajnostnih meril;

4.opolnomočiti proizvajalce in skupine proizvajalcev za boljše upravljanje dediščine GO ter spodbujanje razvoja struktur in partnerstev v živilski verigi;

5.povečati pravilno dojemanje trga in ozaveščenost potrošnikov o politiki GO in simbolih Unije, da bi jim omogočili ozaveščeno izbiro pri nakupu;

6.skrbeti za zaščito tradicionalnih imen živil, da se tradicionalni proizvodi in metode proizvodnje bolje ovrednotijo in ohranijo.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Zakonodaja Unije določa zaščito označb porekla in geografskih označb za vino od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja, za žgane pijače od leta 1989 ter kmetijske proizvode in živila od leta 1992. Ta proizvajalcem s priznanim znanjem in izkušnjami omogoča, da registrirajo cenjena imena proizvodov, ki se proizvajajo v skladu s specifikacijo proizvoda na posebnem geografskem območju. Predlog je skladen z obstoječimi določbami politike na področju GO. Njegov cilj je izboljšati obstoječe določbe ter določiti poenostavljen in racionaliziran sklop pravil, hkrati pa se z njim okrepijo nekateri elementi zaščite GO, zlasti z opolnomočenjem skupin proizvajalcev in povišanjem ravni zaščite na internetu. Skupine proizvajalcev geografskih označb so spodbujene, naj v specifikacijo proizvoda prostovoljno vključijo višje gospodarske, družbene in okoljske trajnostne koristi. Za izboljšanje kakovosti registracij in obravnavo zahtevkov dobi Komisija pooblastila, da uporabi tehnično pomoč agencije za pregled zahtevkov, hkrati pa Komisiji ostane odgovornost za registracijo GO in splošna odgovornost za politiko GO.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog je skladen s splošnim pravnim okvirom za SKP. Predlog dopolnjuje druge ukrepe za zagotavljanje kakovosti in raznovrstnosti proizvodnje kmetijskih proizvodov, vina in žganih pijač v Uniji, pravično nagrajevanje proizvajalcev za njihova prizadevanja, varstvo temeljnih pravic proizvajalcev na področju intelektualne lastnine ter obveščanje državljanov in potrošnikov o prepoznavnih posebnih značilnostih proizvodov iz navedenih sektorjev, zlasti tistih, ki so povezane z njihovim geografskim poreklom.

Komisija se je v strategiji „od vil do vilic“ 3 zavezala, da bo prispevala k prehodu v trajnostni prehranski sistem, s tem da bo okrepila zakonodajni okvir GO in po potrebi vključila posebna trajnostna merila. GO so omenjene tudi pri izboljšanih pravilih za krepitev položaja kmetov in skupin proizvajalcev v vrednostni verigi. Akcijski načrt „od vil do vilic“ napoveduje druge pobude, ki vplivajo na proizvode z GO, zlasti predlog zakonodajnega okvira za trajnostne prehranske sisteme, ki naj bi se predložil leta 2023. Ta pobuda za GO je bila vključena v delovni program Komisije za leto 2021 4 v pobudah REFIT 5 , povezana z evropskim zelenim dogovorom 6 .

Kar zadeva cilj podnebne nevtralnosti ter podnebne cilje Unije za leti 2030 in 2040, ta predlog ne bo negativno vplival na podnebje.

Poleg tega je Komisija v sporočilu o akcijskem načrtu za intelektualno lastnino 7 napovedala, da bo okrepila sistem zaščite GO, da bo učinkovitejši, vključno z bojem proti kršitvam pravic intelektualne lastnine.

Svet je v sklepih o strategiji „od vil do vilic“ 8 pozdravil boljšo vključitev trajnostnega razvoja v evropsko politiko kakovosti, Komisijo pa pozval, naj potrdi ustreznost in pomen evropskih shem kakovosti ter okrepi zakonodajni okvir GO.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlog spada na področje uporabe SKP (člen 43 PDEU 9 ) in pravic intelektualne lastnine (člen 118 PDEU).

Kar zadeva SKP, so zahteve in pravila za dajanje kmetijskih proizvodov, živil, vin, aromatiziranih vinskih proizvodov in žganih pijač na notranji trg ter skrb za celovitost notranjega trga prvenstveno v pristojnosti Unije.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Z Uredbo (EU) št. 1308/2013, Uredbo (EU) 2019/787 in Uredbo (EU) št. 1151/2012 je Unija vzpostavila celosten sistem za zaščito imen posebnih proizvodov za promocijo njihovih edinstvenih značilnosti, ki so povezane tako z njihovim geografskim poreklom kot s tradicionalnim znanjem in izkušnjami na področju kmetijskih proizvodov, vina in žganih pijač. Države članice torej ne smejo same ukrepati za dosego cilja te politike. Okrepitev sedanjega sistema GO se lahko doseže samo z ukrepanjem na ravni Unije, tj. z revizijo teh uredb.

•Sorazmernost

Predlog vsebuje omejene in ciljno usmerjene spremembe sedanjega zakonodajnega okvira GO, ki ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje cilja krepitve sistema GO. Z njim se ohranijo posebnosti sektorjev, hkrati pa se harmonizirajo pravila, ki so skupna vsem sektorjem, zlasti postopki za registracijo imena ali spremembo specifikacije proizvoda, zaščito imen ter preglede in izvrševanje.

•Izbira instrumenta

Politika GO zahteva neposredno uporabo v državah članicah. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta je ustrezen instrument za revizijo sistema GO, pri tem se upošteva, da trenutno veljavno zakonodajo sestavljajo:

•GO za kmetijske proizvode in živila – Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil 10 ;

•GO za vino – Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 11 ;

•GO za žgane pijače – Uredba (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil, zaščiti geografskih označb žganih pijač, uporabi etanola in destilatov kmetijskega porekla v alkoholnih pijačah ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 110/2008 12 .

S predlogom se bo prva uredba razveljavila in naslednji dve pa spremenili.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJA Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Opravljena je bila ocena politike Unije o GO in ZTP, ki so zaščitene v Uniji. Ugotovitve iz ocene so bile 21. decembra 2021 objavljene v delovnem dokumentu služb Komisije 13 . Ta je zajemal skupno skoraj 3 400 GO in 64 ZTP s poreklom iz držav članic. Namen ocene je bil oceniti, v kolikšnem obsegu je politika GO in ZTP dosegla svoje cilje. Pri oceni so bile preučene uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodana vrednost okvira za GO in ZTP na ravni Unije.

Cilji GO in ZTP so na splošno uspešno doseženi. S politiko so povezane številne možne koristi za zainteresirane strani, kot je omogočanje pravičnega dohodka in konkurence za proizvajalce. Vendar te niso sistematične v vseh državah članicah. Glavne omejitve so slaba ozaveščenost in razumevanje politike med potrošniki v nekaterih državah članicah ter nekatere pomanjkljivosti pri nadzoru v poznejših fazah vrednostne verige. Drugi glavni cilji politike – uveljavitev spoštovanja GO kot pravic intelektualne lastnine in uresničitev celovitosti notranjega trga, za ZTP pa pomoč proizvajalcem tradicionalnih proizvodov pri zaščiti tradicionalnih načinov proizvodnje in receptov – so na splošno doseženi.

Ocenjuje se, da je okvir za GO/ZTP učinkovit. GO in ZTP prinašajo več koristi za proizvajalce 14 , medtem ko so stroški za javne organe (na ravni Unije in nacionalni ravni) nizki in ocenjeni na 0,12 % skupne vrednosti prodaje GO/ZTP. Vendar je mogoče upravno breme poenostaviti in zmanjšati, zlasti pri dolgotrajnih postopkih registracije in sprememb, tako na nacionalni ravni kot na ravni Unije.

Ocenjuje se, da je politika ustrezna tako za zasebne deležnike kot za javne organe. Cilji GO in ZTP so odgovor na dejanske potrebe različnih deležnikov. GO in ZTP veljajo za močan gospodarski vir podeželskih območij in pomembno orodje za promocijo regionalne identitete. Krepitev GO in ZTP s podporo za razvoj podeželja se odziva predvsem na potrebo po krepitvi povezovanja. Čeprav varstvo okolja in dobrobit živali nista glavna cilja proizvodnje GO/ZTP, so anketirane skupine proizvajalcev izjavile, da nekatere specifikacije proizvodov vključujejo okoljska vprašanja in vprašanja dobrobiti živali.

Glede skladnosti ni bila ugotovljena večja nezdružljivost med GO in blagovnimi znamkami Unije, GO/ZTP in nacionalnimi/regionalnimi shemami ter GO/ZTP in drugimi politikami Unije.

Poleg tega obstaja jasna dodana vrednost Unije, saj GO in ZTP na primer prispevajo k celovitosti notranjega trga in pravični trgovini s tretjimi državami.

Kar zadeva pridobljene izkušnje, je poleg navedenih pomanjkljivosti na področju nadzora in izvrševanja (nižje v prodajni verigi) ter slabe ozaveščenosti in razumevanja potrošnikov mogoče izpostaviti naslednje točke:

•razlike v izvajanju povzročajo težave pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine proizvajalcev zunaj države članice proizvodnje. Poleg tega GO zajemajo širok razpon proizvodov in se prodajajo na različnih prodajnih mestih (vključno s spletno prodajo), kar dodatno ovira njihovo učinkovito izvrševanje,

•drugo vprašanje je tesno povezano z novimi političnimi cilji Komisije, zlasti z evropskim zelenim dogovorom in strategijo „od vil do vilic“. Ker se je pozornost za trajnostne vidike povečala v zadnjih letih, jih proizvodnja GO in ZTP ne upošteva ali jih ne upošteva sistematično,

•skupine proizvajalcev imajo ključno vlogo pri izvajanju GO in ZTP. Vendar je bilo v oceni ugotovljeno, da se naloge, ki jih lahko izvajajo, zelo razlikujejo med različnimi sektorji in med državami članicami, saj so opredeljene le na ravni Unije za agroživilski sektor, ne pa tudi za vina in žgane pijače,

•dolgotrajni in zapleteni postopki za registracijo in spremembe na nacionalni in evropski ravni so nadležni za proizvajalce in vir upravnega bremena,

•omejeno število proizvodov, registriranih kot ZTP, ki niso pravice intelektualne lastnine, kaže na pomanjkanje zanimanja za to shemo in na težave pri zaščiti tradicionalnih načinov proizvodnje po vsej Uniji.

•Posvetovanje z deležniki

Strategija posvetovanja, pripravljena za to pobudo, je zajela vse vidike pobude za krepitev sistema GO. Obravnavala je različne kategorije deležnikov: javne organe, organizacije kmetijskega sektorja, organizacije iz predelovalnega sektorja, evropska, nacionalna in sektorska združenja ter zasebna podjetja, potrošniške organizacije, organizacije iz trgovinskega sektorja in maloprodajne sektorje; tretje države, akademske in raziskovalne inštitute, splošno javnost in druge.

Vse dejavnosti, napovedane v komunikacijski strategiji, so bile izvedene tako, kot so bile načrtovane: časovni načrt – povratne informacije o začetni oceni učinka, konferenca deležnikov, seje skupine za civilni dialog in vprašalnik, srečanja držav članic in vprašalnik ter ciljno usmerjeno posvetovanje s strokovnjaki iz nevladnega sektorja.

Časovni načrt – povratne informacije o začetni oceni učinka

Deležniki so na splošno naklonjeno sprejeli usmeritve iz časovnega načrta – začetne ocene učinka 15 , ki je bila objavljena za povratne informacije 28. oktobra 2020. O časovnem načrtu je prišlo 51 odgovorov s povratnimi informacijami.

Velika večina anketirancev je ugodno sprejela pobudo Komisije za okrepitev sistema Unije za GO. Povratne informacije so se nanašale predvsem na trajnostne vidike, ki naj bi postali del specifikacije proizvoda, ter na potrebo po boljši zaščiti in razjasnitvah v zakonodajnih besedilih. Tisti, ki so komentirali prihodnost sheme ZTP, so menili, da bi jo bilo treba nadaljevati, pojasniti in poenostaviti. Manjše število anketirancev je omenilo vprašanja o poenostavitvi, nadzoru in izvrševanju, krepitvi vloge skupin proizvajalcev GO ter vprašanja o uporabi simbola Unije pri označevanju.

Konferenca o krepitvi geografskih označb, 25.–26. november 2020

Komisija in Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) sta skupaj organizirala konferenco na visoki ravni, ki je bila kontaktna točka za deležnike, da bi izrazili svoja stališča do vrste vprašanj, obravnavanih med revizijo GO. Dogodka se je udeležilo veliko občinstvo, ki so ga sestavljali proizvajalci GO, deležniki v celotni prehranski vrednostni verigi, uradniki držav članic, mednarodne organizacije in organizacije civilne družbe, uradniki EU ter študenti in zainteresirana javnost.

Poleg otvoritvene in zaključne seje je bilo organiziranih petnajst okroglih miz za razpravo o različnih vprašanjih ponovnega pregleda GO. V razpravi so bila tudi trajnostna vprašanja in opolnomočenje proizvajalcev kot ukrep pri pobudi „od vil do vilic“ ter načini za povečanje privlačnosti GO ter posodobitev in boljše izvrševanje GO po akcijskem načrtu za intelektualno lastnino.

Posneta konferenca in vse gradivo (ppt./video/zvočni posnetek/galerija slik) je na voljo na spletni strani EUROPA do novembra 2022 16 .

Javno posvetovanje

Komisija je od 15. januarja 2021 do 9. aprila 2021 prek EU-SURVEY izvedla odprto javno posvetovanje v vseh uradnih jezikih EU. Njegov cilj je bil zbrati mnenja javnih organov, deležnikov in javnosti. Prejeta sta bila 302 prispevka anketirancev iz 21 držav članic.

Anketiranci so opredelili glavne izzive pri reviziji GO:

•zaradi večjega izrabljanja slovesa GO na internetu je treba preprečiti goljufije in ponarejanje proizvodov z GO,

•skupine proizvajalce proizvodov z GO bi morale imeti večja pooblastila in odgovornosti za upravljanje, promocijo in uveljavljanje svojih GO. Zaenkrat ne morejo sprejemati zavezujočih odločitev za svoje člane,

•siceršnja neozaveščenost o logotipu je posledica pomanjkanja informacij in oglaševanja koristi GO.

Posvetovanje s skupino za civilni dialog o kakovosti in promociji

Člani skupine za civilni dialog zastopajo interese proizvajalcev, predelovalcev, trgovcev na drobno, potrošnikov, okoljevarstvenikov in drugih. Komisija se je s skupino za civilni dialog o kakovosti in promociji posvetovala na sejah o naslednjem:

•5. novembra 2020: informacije o poteku; prva razprava o reviziji GO,

•9. marca 2021: razprava o glavnih potrebah za revizijo GO s poudarkom na nekaterih elementih, vključno s trajnostnostjo,

•1. julija 2021: rezultati javnega posvetovanja in ciljno usmerjenega posvetovanja s skupino za civilni dialog, razprava o ciljih in možnostih;

•30. novembra 2021: predstavitev izsledkov pri postopku ocene učinka.

Na podoben način se je Komisija na sejah 5. maja in 8. novembra 2021 posvetovala tudi s skupino za civilni dialog o vinu, 9. marca in 29. oktobra 2021 pa s skupino za civilni dialog za žgane pijače.

Komisija se je posvetovala tudi s člani skupine za civilni dialog o kakovosti in promociji prek pisnega vprašalnika o trajnostnosti GO, označevanju in ZTP.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija se je v strokovni skupini za kakovost in trajnostnost kmetijstva in razvoja podeželja posvetovala s strokovnjaki iz držav članic. Na sejah te strokovne skupine so obravnavali:

•23. februarja 2021: kontekst, izzive in cilje ter povratne informacije o časovnem načrtu,

•22. aprila 2021: rezultate javnega posvetovanja in ciljno usmerjenega posvetovanja s strokovno skupino; splošni pristop;

•23. septembra 2021: odločitve o politikah.

Pred temi sejami je Komisija na seji Odbora za kakovost kmetijske politike 19. oktobra 2020 zbrala tudi izkušnje z izvajanjem sheme ZTP, vključno z vprašalnikom.

Komisija se je posvetovala tudi s člani strokovne skupine s pisnim vprašalnikom o trajnostnosti GO, poenostavitvi sistema GO s poudarkom na nacionalnih postopkih, povezavi s politiko razvoja podeželja in shemi ZTP.

Kar zadeva trajnostnost, je bilo glavno mnenje, da je proizvajalcem GO ne bi smeli vsiljevati, temveč bi jih morali k njej spodbujati in pri tem spremljati. Obstoječe trajnostne prakse je treba priznati in pospeševati. Strokovnjaki držav članic so poudarili zlasti pomen postopnega vključevanja trajnostnih zahtev. Obstaja potreba po večji podpori (npr. pri trajnostnem certificiranju, ustreznih naložbah) in drugih oblikah spodbud (npr. prednost pri financiranju) ter po informacijskih in promocijskih ukrepih. Kar zadeva pomisleke glede hranljive hrane in zdrave prehrane je bilo glavno mnenje, da poudarek na hranilnih vrednostih in prehranskih potrebah ne bi smel oslabiti pojma porekla v GO, tj. kakovosti, ki izhaja iz povezave med človeškimi in naravnimi dejavniki na posebnem geografskem območju.

Čeprav so strokovnjaki podprli nadaljnjo poenostavitev postopkov in zmanjšanje upravnega bremena, so navedli tudi, da ima temeljita in natančna preučitev zahtevkov za GO prednost pred hitrostjo. Več strokovnjakov se je zavzelo za boljšo harmonizacijo postopkovnih pravil za vse sektorje ter zagovarjalo boljše smernice in izmenjavo informacij, da bi olajšali kroženje najboljših praks ob učinkovitejšem vlaganju IT zahtevkov.

Med glavnimi težavami v nacionalnem postopku izstopata dva glavna elementa. Prvič, združevanje proizvajalcev v dejavno organizacijo se zdi težavno zaradi omejenega časa in virov. Proizvajalci kažejo nepripravljenost na sodelovanje v zgodnji fazi registracije GO in se lahko razhajajo pri opredelitvi proizvodnega postopka v specifikaciji proizvoda. Druga težava, s katero se srečujejo proizvajalci, je priprava specifikacije proizvoda: težave pri zbiranju dokazov, da proizvod izpolnjuje zahteve za GO, nejasen opis posebnosti proizvoda, neznanje, katere informacije so potrebne, itn.

Kar zadeva zvezo z intervencijami za razvoj podeželja, je večina strokovnjakov navedla, da cilj ne bi smel biti le ozaveščanje potrošnikov in promocija politike GO, temveč tudi povečanje konkurenčnosti proizvajalcev, spodbujanje, da vložijo zahtevek za zaščito, ter izboljšanje trajnostnosti.

Strokovnjaki so pojasnili, da postopek registracije ZTP velja za zapletenega in obremenjujočega, zato bi lahko razmislili o jasnejših merilih. Vztrajali so pri tem, da omogočanje svobodne proizvodnje ZTP zunaj države porekla odvrača proizvajalce, da bi sodelovali v shemi, saj ne vidijo koristi prevzema bremena registracije.

•Ocena učinka

Delo pri oceni učinka je potekalo od oktobra 2020 do septembra 2021, med katerim se je štirikrat sestala medresorska usmerjevalna skupina. V skupini so sodelovali predstavniki dvanajstih generalnih direktoratov in služb Komisije ter urada EUIPO. Vsebina poročila o oceni učinka je bila oblikovana in izboljšana s prispevki in pripombami služb, ki so dejavno sodelovale v tej skupini.

Odbor za regulativni nadzor je po seji z dne 30. junija 2021 izdal negativno mnenje o osnutku poročila o oceni učinka. Glavne ugotovitve Odbora so vključevale:

•poročilo ne vsebuje jasne utemeljitve in zadostnih dokazov v podporo potrebi po ukrepanju na področjih trajnostnosti, zdrave prehrane, uporabe logotipov in neravnovesij v dobavni verigi,

•poročilo ne navaja dovolj jasno razpoložljivih odločitev o politikah. V njem niso dovolj preučene alternativne kombinacije ukrepov politik, ki bi lahko pomenile boljši izbor ali so politično najustreznejše,

•poročilo ni dovolj jasno glede sodelovanja agencije in s tem povezanih stroškov,

•v poročilu ni dovolj razlik med stališči različnih deležnikov o ključnih vprašanjih.

Po pripombah Odbora za regulativni nadzor je bilo v obdobju od 10. do 15. septembra 2021 opravljeno pisno posvetovanje z medresorsko usmerjevalno skupino o revidirani različici poročila o oceni učinka. Pripombe so bile ustrezno upoštevane v revidirani različici.

Zahtevana pojasnila in dopolnila so bila dodana v poročilo o oceni učinka in njegove priloge ter Odboru ponovno predložena 25. septembra 2021. Odbor je 24. oktobra 2021 izdal pozitivno mnenje s pridržki 17 . Odbor je sicer priznal izboljšave v poročilu, vendar je zahteval dodatna pojasnila o naslednjih vprašanjih:

•izbira prednostnega sklopa ukrepov politike ni usklajena s preostalim delom poročila. Poročilo ne daje jasne opredelitve ter dosledne ocene in primerjave alternativnih svežnjev ukrepov politik,

•poročilo ne upravičuje dovolj prednostnega ukrepa politike o pritegnitvi agencije,

•stališča različnih kategorij deležnikov se v glavnem poročilu ne odražajo dovolj.

Vse pripombe Odbora so bile obravnavane v končni različici poročila o oceni učinka in njegovem povzetku 18 .

V postopku ocene učinka so bile preskušene tri možnosti politik za revizijo GO.

Prva možnost: izboljšati in podpreti – je namenjena izboljšanju že vzpostavljenih instrumentov in nadaljnji podpori proizvajalcem, organom držav članic in drugim deležnikom. Glavni poudarek je na smernicah (npr. povezanih z izvrševanjem, oceno dosjejev in pravno razlago/razjasnitvijo), okrepljenem sodelovanju med državami članicami in dejavnostih za krepitev zmogljivosti, vključno s trajnostnimi vprašanji. Postopki se izboljšajo z uskladitvijo med sektorji. Prožnejši pristop k logotipom Unije je usmerjen v njihovo večjo uporabo med proizvajalci.

Shema ZTP se nadomesti z uradnim priznanjem tradicionalnih kmetijskih proizvodov in živil s strani organov držav članic, na ravni Unije se določi omejen seznam meril, medtem ko države članice Komisijo uradno obvestijo o imenih tradicionalnih proizvodov, da se objavijo.

Druga možnost: bolje opredeliti in okrepiti – krepi zaščito GO in izboljšuje enakost konkurenčnih pogojev za gospodarske subjekte z enotnim sklopom nadzornih postopkov za vse sektorje in razvojem podrobnih pravil o spoštovanju GO v spletni prodaji. Opredeljuje tudi vlogo, ki jo lahko prostovoljno imajo skupine proizvajalcev proizvodov z GO, ko izpolnjujejo družbene zahteve po trajnostnosti z vključitvijo trajnostnih meril v specifikacije proizvodov ter krepijo upravljanje in izvrševanje svojih virov z GO. Posebne vloge skupin proizvajalcev proizvodov z GO, ki jih priznavajo organi držav članic, bi se razširile na vse sektorje. Uporaba logotipa pri označevanju proizvoda ni obvezna, proizvajalci pa se lahko odločijo za njegovo velikost in mesto na etiketi. Predpisom bo koristila razjasnitev pravne terminologije, vgrajena prožnost pri proizvodnem postopku in oblikovanje enotnega sklopa poenostavljenih postopkovnih pravil.

Kot del te možnosti je treba upravljavske strukture Unije za ocenjevanje GO okrepiti z vključitvijo ene od obstoječih agencij v postopek registracije. Medtem ko bi bila ocena na nacionalni ravni še naprej v pristojnosti držav članic, bi agencija skrbela za tehnično pomoč Komisiji med pregledom zahtevkov in ugovorov na ravni EU. Čeprav se v poročilu o oceni učinka predpostavijo tudi odločitve, ki jih sprejme agencija, zaradi ohranjanja strogega zakonodajnega nadzora Komisija sprejme vse pravne odločitve.

Tretja možnost: harmonizirati in nadgraditi – omogoča popolno harmonizacijo z oblikovanjem enotne uredbe, ki vsebuje enotna pravila za izvrševanje in nadzor. Podobno so določbe o zaščiti in postopkovna pravila združeni v en sam temeljni akt. Uporaba predpisanih logotipov je obvezna v vseh sektorjih. Vendar harmonizacija ne vpliva na opredelitve GO in ohrani posebnosti posameznih sektorjev. Trajnostna merila za proizvodnjo GO bi bila opredeljena v zakonodaji Unije in bi se izvrševala z njihovo vključitvijo v specifikacijo proizvoda, s čimer bi se zanje izvajal uradni nadzor. Poleg ukrepov iz prejšnje možnosti politike posebne smernice o delovanju skupin proizvajalcev proizvodov z GO krepijo njihov položaj v vrednostnih verigah GO in omogočajo boljše upravljanje njihovih virov z GO.

Ta možnost predvideva, da se postopek registracije v celoti prenese na obstoječo agencijo, in določa možnost pritožbe pri pritožbenem organu. Omogoča različne stopnje vključenosti držav članic: začetna ocena na nacionalni ravni, kakor po trenutnih pravilih, posvetovanje z državami članicami ali nevključenost držav članic.

Shema ZTP bi se opustila. Tradicionalna imena živil, ki lahko izpolnjujejo merila za ZOP ali ZGO, bi se lahko registrirala kot taka, druga tradicionalna imena pa bi se lahko registrirala kot blagovna znamka.

V oceni učinka je bilo ugotovljeno, da ima druga možnost največ prednosti. Ta možnost se odreže najbolje v primerjavi stroškov in koristi za proizvajalce proizvodov z GO. Medtem ko imajo proizvajalci koristi od hitrejše in boljše zaščite, se stroški zaradi trajanja postopka registracije in potrebnih virov zmanjšajo. Če bi skupina proizvajalcev proizvodov z GO prostovoljno vključila trajnostna merila v specifikacijo proizvoda, bi to pomenilo dodatne stroške za zagotavljanje skladnosti s predpisi in certificiranje, ki bi se lahko delno izravnali s podpornimi ukrepi v okviru politike razvoja podeželja; to bi izpolnilo pričakovanja potrošnikov do proizvodov, ki so trajnostno odločneje zastavljeni.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Predlog temelji na preverjanju primernosti predpisov in analizi možnosti za poenostavitev.

S predlagano uredbo se poenostavlja upravljanje GO z določitvijo enotnega sklopa postopkovnih in nadzornih pravil za vse sektorje. Harmonizirajo se tudi zaščitne določbe za vse sektorje. Predlog s tem prinaša medsebojno skladnost in deležnikom omogoča lažje razumevanje sistema GO.

Glavni elementi poenostavitve so:

•enoten sklop pravil za postopke vložitve zahtevka in nadzora, ki koristi skladnosti med sektorskimi pravili, s čimer se odpravijo sedanje razlike v postopkih;

•dodane so razjasnitve, zlasti pri pravicah intelektualne lastnine;

•uvedeni so enostavnejši pojmi, zlasti v shemi ZTP, da bi jih proizvajalci in potrošniki lahko bolje razumeli.

Kar zadeva zmanjšanje upravnega bremena, predlog določa tehnično pomoč pri postopku registracije v obstoječi agenciji EU in polno izrabo digitalnih orodij. Ocena učinka kaže, da bo tehnična pomoč izboljšala trajanje, kakovost zahtevkov (zaradi povratne zanke v postopku), kakovost ocen ter zmanjšala breme za proizvajalce in države članice. To bo zahtevalo manj javnoupravnih zmogljivosti in virov ter skrajšalo čas registracije.

Z novim sistemom obveščanja in opozarjanja o domenskih imenih, ki ga bo vzpostavil urad EUIPO, dobijo vložniki zahtevkov za GO dodatno digitalno orodje kot del postopka vlaganja zahtevka, da lahko bolje zaščitijo in izvršujejo svoje pravice pri GO.

•Temeljne pravice

Unija mora v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah 19 (člen 17(2)) varovati intelektualno lastnino. Predvideni ukrepi bodo ustvarili boljše pogoje za zaščito GO in zmanjšali tveganje zlorabe, posnemanja in namigovanja na imena GO ter tako prispevali k varnejšim prihodkom proizvajalcev. Bolj harmoniziran pristop k postopkovnim pravilom bi moral privesti do učinkovitejšega postopka in krajšega časa registracije, manjšega bremena za proizvajalce in boljše kakovosti postopkov registracije, kar bi izpolnilo obveznost Komisije, da zahtevke za GO obravnava nepristransko, pravično in v razumnem roku.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog nima proračunskih posledic.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Izvajanje ukrepov se bo spremljalo in se o njem poročalo na podlagi glavnih kazalnikov spremljanja glavnih operativnih ciljev, navedenih v poročilu o oceni učinka.

Za spremljanje prispevka GO k trajnostnemu razvoju in zaradi preglednosti spletišča GIview vključuje oddelek za vsako registrirano geografsko označbo, v katerem bodo organi držav članic objavili izjavo o trajnostnosti.

Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje iz leta 2016 določa, da se vse tri institucije strinjajo, da bodo sistematično pretehtale uporabo klavzule o ponovnem pregledu v zakonodaji in upoštevale čas, ki je potreben za izvajanje ter za zbiranje podatkov o rezultatih in učinkih. Na podlagi tega Komisija izvede vrednotenje ne prej kot pet let po datumu začetka uporabe Uredbe. Vrednotenje se bo izvedlo v skladu s smernicami Komisije za boljše pravno urejanje.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlog je sestavljen iz sklopa pravil, zasnovanih za vzpostavitev skladnega sistema GO, katerega namen je pomagati proizvajalcem bolje sporočati kakovost, značilnosti in lastnosti proizvodov z GO ter potrošnikom priskrbeti ustrezne informacije. Poleg tega predlog razjasnjuje in izboljšuje shemo ZTP, ne da bi hkrati spreminjal shemo za neobvezne izraze kakovosti.

Predlog vključuje naslednje določbe:

Naslov I: Splošne določbe

V splošnih določbah so opredeljene GO, ki ščitijo imena vin, žganih pijač in kmetijskih proizvodov. Vsebujejo tudi opredelitve pojmov, ki se izrecno uporabljajo v Uredbi, in pravila o varstvu podatkov.

Naslov II: Geografske označbe

Poglavje 1: Splošne določbe

V splošnih določbah je pojasnjeno, da je cilj sistema GO vzpostaviti enoten in izključen sistem za zaščito imen vin, žganih pijač in kmetijskih proizvodov, ki imajo značilnosti, lastnosti in sloves, povezane z njihovim krajem proizvodnje. [LS: Določena je razvrstitev zajetih proizvodov. Poleg tega so opredeljeni izrazi, ki se izrecno uporabljajo v tem naslovu.

Poglavje 2: Registracija geografskih označb

To poglavje določa zlasti enotna pravila za registracijo tako na nacionalni ravni kot na ravni Unije, vključno s postopkom ugovora; določa vložnika in navaja zahteve zanj; določa vsebino dokumentacije zahtevka in vlogo registra. Določa prehodno zaščito in prehodne ukrepe. Vključuje tudi določbe o spremembah specifikacije proizvoda in preklicu registrirane GO.

Poglavje 3: Zaščita geografskih označb

V tem poglavju je določena raven zaščite GO. Poglavje določa tudi pravila za GO, kadar se uporabljajo kot sestavine, in razjasnjuje generične izraze, registracijo homonimnih GO ter povezavo z blagovnimi znamkami. Določa pravila za priznane skupine proizvajalcev. V njem je opredeljena povezava z uporabo izrazov v internetnih domenskih imenih. Nazadnje to poglavje vključuje tudi pravila za uporabo simbolov, označb in kratic Unije pri označevanju in v oglaševalskem gradivu zadevnega proizvoda.

Poglavje 4: Pregledi in izvrševanje

V tem poglavju so določena pravila o pregledih, vključno s preverjanjem, ali je bil proizvod z GO proizveden v skladu z zadevno specifikacijo proizvoda; ter o spremljanju uporabe GO na trgu. Določa tudi medsebojno pomoč med organi držav članic. Nazadnje zahteva, da izvršilni organi na zahtevo proizvajalca predložijo dokazilo o certificiranju.

Poglavje 5: Dodatni elementi v postopku registracije

V tem poglavju so določena merila za spremljanje delovanja Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), ki bo Komisiji zagotavljal tehnično pomoč pri pregledu zahtevkov.

Poglavje 6: Geografske označbe za kmetijske proizvode

To poglavje določa opredelitev zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe za kmetijske proizvode. Predpisuje vsebino specifikacije proizvoda in enotnega dokumenta za GO kmetijskih proizvodov. Poleg tega vključuje pravila, ki so specifična za ta sektor, zlasti o rastlinskih sortah in živalskih pasmah ter o izvoru krme in surovin.

Poglavje 7: Postopkovne določbe

To poglavje določa, da Komisiji pomaga Odbor za geografske označbe.

Poglavje 8: Prehodne in končne določbe (geografske označbe)

To poglavje določa, da Komisiji pomaga Odbor za geografske označbe. Določa tudi kontinuiteto registrov in razjasnjuje pravila za zahtevke, vložene pred začetkom veljavnosti te uredbe.

Naslov III: Sheme kakovosti

Poglavje 1: Zajamčene tradicionalne posebnosti

To poglavje določa pravila za shemo ZTP. V primerjavi z obstoječimi pravili razjasnjuje merila za registracijo ZTP; zlasti ne zahteva več, da morajo imeti posebne lastnosti. Razjasnjena in racionalizirana so tudi postopkovna pravila.

Poglavje 2: Neobvezni izrazi kakovosti

To poglavje določa pravila za neobvezne izraze kakovosti. Obstoječa zakonodaja na tem področju ni bila spremenjena.

Poglavje 3: Postopkovne določbe

To poglavje določa, da Komisiji pomaga Odbor za kmetijsko kakovost.

Naslov IV: Spremembe uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2019/787 in (EU) 2017/1001[BT: vrstni red uredb]

Ta naslov vključuje določbe o spremembi Uredbe (EU) št. 1308/2013 in Uredbe (EU) 2019/787, zlasti zaradi novega harmoniziranega sklopa pravil za zaščito, postopek registracije, nadzor ter izvrševanje iz prejšnjih poglavij te uredbe. Spreminja Uredbo (EU) 2017/1001, da EUIPO dobi nalogo upravljanja geografskih označb.

Naslov V: Prehodne in končne določbe

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tej uredbi. V tem poglavju so pojasnjena tudi prehodna pravila, zlasti to, da morajo zahtevki, ki so bili vloženi pred začetkom veljavnosti te uredbe, upoštevati pravila, ki so se uporabljala pred začetkom njene veljavnosti. Začetek veljavnosti Uredbe se določi na [...] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2022/0089 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o geografskih označbah Evropske unije za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode, shemah kakovosti za kmetijske proizvode, spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2017/1001 in (EU) 2019/787 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43(2) in prvega odstavka člena 118 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 20 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 21 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Z evropskim zelenim dogovorom 22 je bilo med politike za preoblikovanje gospodarstva Unije za trajnostno prihodnost vključeno oblikovanje pravičnega, zdravega in okolju prijaznega prehranskega sistema („od vil do vilic“) .

(2)Sporočilo Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija „od vil do vilic“ – za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem, poleg poziva k prehodu na trajnostne prehranske sisteme vsebuje tudi poziv h krepitvi zakonodajnega okvira o geografskih označbah in po potrebi vključitvi posebnih trajnostnih meril. Komisija se je v sporočilu zavezala, da bo med drugimi akterji okrepila položaj proizvajalcev proizvodov z geografsko označbo, njihovih zadrug in organizacij proizvajalcev v živilski verigi.

(3)Komisija se je v svojem sporočilu z dne 25. novembra 2020 z naslovom Čim boljše izkoriščanje inovacijskega potenciala EU – Akcijski načrt za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU zavezala, da bo preučila načine za okrepitev, posodobitev, racionalizacijo in boljše izvrševanje geografskih označb za kmetijske proizvode, vino in žgane pijače.

(4)Kakovost in raznovrstnost proizvodnje vina, žganih pijač in kmetijskih proizvodov v Uniji sta ena od njenih pomembnih prednosti, ki proizvajalcem Unije dajeta konkurenčno prednost in pomembno prispevata k njeni živi kulturni in gastronomski dediščini. To je posledica spretnosti in odločnosti proizvajalcev Unije, ki ohranjajo tradicije ter hkrati upoštevajo razvoj novih proizvodnih metod in materialov.

(5)Povpraševanje državljanov in potrošnikov v Uniji po kakovostnih in tradicionalnih proizvodih je vse večje. Poleg tega se zanimajo za ohranitev raznovrstnosti kmetijske proizvodnje v Uniji. S tem se ustvarja povpraševanje po vinu, žganih pijačah in kmetijskih proizvodih z določljivimi posebnimi značilnostmi, zlasti takimi, ki so povezane z njihovim geografskim poreklom.

(6)Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov je temeljna pravica. Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 23 določa pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije ter o prostem pretoku takih podatkov. Vloge Komisije in držav članic pri obdelavi osebnih podatkov v postopkih, za katere so pristojne, je treba jasno opredeliti, da se zagotovi visoka raven varstva. Obdelava osebnih podatkov je zakonita, kadar je potrebna za opravljanje nalog, ki se izvajajo v javnem interesu. Postopke za registracijo, spremembo ali preklic geografskih označb in zajamčenih tradicionalnih posebnosti, ki se izvajajo v skladu s to uredbo, Uredbo (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 24 ter Uredbo (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta 25 , bi bilo treba ustrezno izvajati. Za pravilno upravljanje teh postopkov je v postopkih registracije, spremembe ali preklica geografskih označb in zajamčenih tradicionalnih posebnosti potrebna obdelava podatkov o vložnikih zahtevkov za registracijo, spremembo ali preklic, vložnikih ugovorov, upravičencih do prehodnih obdobij ter organih in fizičnih osebah, pooblaščenih za nekatere naloge uradnega nadzora. Poleg tega so ti postopki javne narave. Preglednost je potrebna, da se omogoči poštena konkurenca med gospodarskimi subjekti in se javno opredelijo zasebni in javni gospodarski interesi, povezani s temi postopki. Za čim manjše razkrivanje osebnih podatkov bi bilo treba v dokumentih, ki jih je treba predložiti med ustreznimi postopki, zahtevati čim manj osebnih podatkov. Kljub temu bodo Komisija in države članice morda morale obdelovati informacije, ki vsebujejo osebne podatke, kot so osebna imena in kontaktni podatki. V tem okviru bi bilo treba zaradi javnega interesa in v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Komisiji in državam članicam omogočiti, da take osebne podatke obdelujejo, razkrijejo ali objavijo, kadar je to potrebno za identifikacijo vložnikov v postopku registracije, spremembe ali preklica, vložnikov ugovora v postopku ugovora, upravičencev do prehodnega obdobja, odobrenega za odstopanje od zaščite registriranega imena, in organov, pooblaščenih za preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda.

(7)Za namene uporabe Uredbe (EU) 2018/1725 je Komisija organ, pri katerem lahko imetniki osebnih podatkov uveljavljajo povezane pravice, tako da pošljejo pripombe, vprašanja ali pomisleke ali vložijo pritožbo v zvezi z zbiranjem in uporabo osebnih podatkov. Zato bi bilo treba pojasniti, da se Komisija šteje za upravljavca v smislu Uredbe (EU) 2018/1725 pri obdelavi osebnih podatkov v postopkih, za katere je odgovorna v skladu s to uredbo, Uredbo (EU) št. 1308/2013, Uredbo (EU) 2019/787 in določbami, sprejetimi na njihovi podlagi.

(8)Za obdelavo osebnih podatkov, ki jo med temi postopki izvajajo države članice, se uporablja Uredba (EU) 2016/679 26 Evropskega parlamenta in Sveta. Za namene uporabe navedene uredbe so pristojni organi države članice organi, pri katerih lahko imetniki osebnih podatkov uveljavljajo povezane pravice, tako da pošljejo pripombe, vprašanja ali pomisleke ali vložijo pritožbo v zvezi z zbiranjem in uporabo osebnih podatkov. Zato bi bilo treba pojasniti, da se države članice štejejo za upravljavce v smislu Uredbe (EU) 2016/679 pri obdelavi osebnih podatkov v postopkih, za katere so odgovorne v skladu s to uredbo, Uredbo (EU) št. 1308/2013, Uredbo (EU) 2019/787 in določbami, sprejetimi na njihovi podlagi.

(9)Skrb za to, da se v celotni Uniji enotno priznavajo in varujejo pravice intelektualne lastnine, povezane z imeni, ki so zaščitena v Uniji, je prednostna naloga, ki jo je mogoče uspešno doseči samo na ravni Unije. Geografske označbe, ki ščitijo imena vin, žganih pijač in kmetijskih proizvodov z značilnostmi, lastnostmi ali slovesom, povezanimi z njihovim krajem proizvodnje, so v izključni pristojnosti Unije. Zato bi bilo treba poskrbeti za enoten in izključen sistem geografskih označb. Geografske označbe so kolektivna pravica vseh upravičenih proizvajalcev na določenem območju, ki so pripravljeni upoštevati specifikacijo proizvoda. Proizvajalci, ki delujejo skupaj, imajo več moči kot posamezni proizvajalci in prevzemajo skupno odgovornost za upravljanje svojih geografskih označb, vključno z odzivanjem na družbeno povpraševanje po proizvodih, ki izhajajo iz trajnostne proizvodnje. Upravljanje geografskih označb dobro nagrajuje proizvajalce pri prizadevanjih za proizvodnjo raznovrstnih kakovostnih proizvodov. Hkrati lahko to koristi podeželskemu gospodarstvu, zlasti na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, kot so gorska območja in najbolj oddaljene regije, kjer je kmetijski sektor pomemben del gospodarstva in so proizvodni stroški visoki. Na ta način lahko sheme kakovosti prispevajo k politiki razvoja podeželja ter politikam tržne in dohodkovne podpore SKP ter jih dopolnjujejo. Zlasti lahko prispevajo k razvoju v kmetijskem sektorju in še bolj na območjih z omejenimi možnostmi. Okvir Unije, ki ščiti geografske označbe z vpisom v register na ravni Unije, olajšuje razvoj kmetijskega sektorja, saj enotnejši pristop posledično omogoča pošteno konkurenco med proizvajalci proizvodov s takimi označbami in izboljšuje verodostojnost takih proizvodov med potrošniki. Cilj sistema geografskih označb je potrošnikom omogočiti bolj ozaveščeno izbiro pri nakupu ter jim z označevanjem in oglaševanjem pomagati, da pravilno prepoznajo njihove proizvode na trgu. Geografske označbe, ki so vrsta pravice intelektualne lastnine, pomagajo gospodarskim subjektom in podjetjem ovrednotiti njihova neopredmetena sredstva. Da bi se izognili ustvarjanju nepoštenih konkurenčnih pogojev in podpirali notranji trg, bi vsak proizvajalec, vključno s proizvajalci iz tretje države, moral imeti možnost, da po vsej Uniji in v elektronskem trgovanju uporablja registrirano ime in trži proizvode, ki so označeni kot geografske označbe, če zadevni proizvodi izpolnjujejo zahteve iz ustrezne specifikacije proizvoda in je proizvajalec vključen v sistem nadzora. Po izkušnjah, pridobljenih pri izvajanju uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2019/787 in (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 27 , bi bilo treba obravnavati nekatera pravna vprašanja, razjasniti in poenostaviti nekatera pravila ter racionalizirati postopke.

(10)Za uskladitev z opredelitvijo kmetijskih proizvodov v mednarodnem okviru, tj. v Svetovni trgovinski organizaciji, bi bilo treba določiti uporabo kombinirane nomenklature za geografske označbe.

(11)Unija si že nekaj časa prizadeva za poenostavitev regulativnega okvira skupne kmetijske politike. Ta pristop bi bilo treba uporabiti tudi za predpise na področju geografskih označb, ne da bi postavili pod vprašaj posebne značilnosti vsakega sektorja. Za poenostavitev dolgotrajnih postopkov registracije in sprememb bi bilo treba harmonizirana postopkovna pravila za geografske označbe za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode določiti v enem samem pravnem instrumentu, pri tem pa ohraniti posebne določbe za proizvode za vino v Uredbi (EU) št. 1308/2013, za žgane pijače v Uredbi (EU) 2019/787 in za kmetijske proizvode v tej uredbi. Postopke za registracijo, spremembe specifikacije proizvoda in preklic registracije geografskih označb s poreklom iz Unije, vključno s postopki ugovora, bi morale izvajati države članice in Komisija. Države članice in Komisija bi morale biti odgovorne za posamezne faze postopka. Države članice bi morale biti odgovorne za prvo fazo postopka, ki vključuje prejem zahtevka od skupine proizvajalcev, njegovo oceno, vključno z izvajanjem nacionalnega postopka ugovora, in vložitev zahtevka pri Komisiji na podlagi rezultatov ocene. Komisija bi morala biti odgovorna za pregled zahtevka v drugi fazi postopka, vključno z vodenjem postopka ugovora na svetovni ravni, in odločitev o odobritvi zaščite za geografsko označbo ali ne. Geografske označbe bi bilo treba registrirati samo na ravni Unije. Vendar bi z učinkom od datuma, ko se pri Komisiji vloži zahtevek za registracijo na ravni Unije, moralo biti državam članicam omogočeno, da dodelijo prehodno zaščito na nacionalni ravni, ne da bi to vplivalo na trgovino znotraj Unije ali mednarodno trgovino. Zaščita po registraciji, ki jo določa ta uredba, bi morala biti prav tako na voljo za geografske označbe tretjih držav, ki izpolnjujejo ustrezna merila in so zaščitene v svoji državi porekla. Komisija bi morala izvajati tudi ustrezne postopke za geografske označbe s poreklom iz tretjih držav.

(12)Da bi prispevali k prehodu v trajnosten prehranski sistem in se odzvali na družbene zahteve po proizvodnih metodah, ki so trajnostne, okolju in podnebju prijazne, zagotavljajo dobrobit živali, so gospodarne z viri ter družbeno in etično odgovorne, bi bilo treba proizvajalce geografskih označb spodbujati k upoštevanju trajnostnih standardov, ki so strožji od obveznih in presegajo dobro prakso. Take posebne zahteve bi se lahko določile v specifikaciji proizvoda.

(13)Za zagotovitev usklajenega odločanja o zahtevkih za zaščito in pravnih sredstvih zoper nje, vloženih v nacionalnem postopku, bi morala biti Komisija pravočasno in redno obveščena o začetku postopkov pred nacionalnimi sodišči ali drugimi organi v zvezi z zahtevkom za registracijo, ki ga je država članica poslala Komisiji, in o njihovih končnih izidih. Iz istega razloga bi morala država članica, kadar meni, da bo nacionalna odločitev, na kateri temelji zahtevek za zaščito, verjetno razveljavljena zaradi nacionalnega sodnega postopka, o tem obvestiti Komisijo. Če država članica zahteva odložitev pregleda zahtevka na ravni Unije, bi Komisija morala biti oproščena obveznosti, da upošteva rok za pregled, ki je v njem določen. Da bi se vložnik zaščitil pred zlonamernimi pravnimi postopki in bi se ohranila pravica vložnika do zaščite imena v razumnem roku, bi bilo treba oprostitev omejiti na primere, ko je bil zahtevek za registracijo na nacionalni ravni razveljavljen s sodno odločbo, ki se takoj uporablja, čeprav še ni pravnomočna, ali primere, ko država članica meni, da tožba za izpodbijanje veljavnosti zahtevka temelji na tehtnih razlogih.

(14)Da se gospodarskim subjektom, na katerih interese vpliva registracija imena, omogoči, da še naprej uporabljajo navedeno ime za omejeno časovno obdobje kljub zaščiti iz člena 27, bi bilo treba odobriti posebna odstopanja za uporabo imen s prehodnimi obdobji. Taka obdobja se lahko dovolijo tudi za premagovanje začasnih težav, pri čemer je dolgoročni cilj zagotoviti, da vsi proizvajalci upoštevajo specifikacijo proizvoda.

(15)Za zagotovitev preglednosti in enotnosti v državah članicah je treba vzpostaviti in voditi elektronski register Unije za geografske označbe, ki so registrirane kot zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe. Z registrom bi morali imeti na voljo informacije potrošniki in tisti, ki so vključeni v trgovanje. Register bi moral biti elektronska podatkovna zbirka, shranjena v informacijskem sistemu, in bi moral biti dostopen javnosti.

(16)Unija se o mednarodnih sporazumih, vključno s tistimi o zaščiti označb porekla in geografskih označb, pogaja s svojimi trgovinskimi partnerji. Zaradi lažjega obveščanja javnosti o imenih, zaščitenih s takimi mednarodnimi sporazumi, ter zlasti za zagotovitev zaščite njihove uporabe in nadzora nad njo, se imena lahko vpišejo v register Unije za geografske označbe. Imena bi bilo treba v register vpisati kot zaščitene geografske označbe, razen če so v takih mednarodnih sporazumih posebej opredeljena kot označbe porekla.

(17)Za čim boljše delovanje notranjega trga je pomembno, da proizvajalci in drugi zadevni gospodarski subjekti, organi in potrošniki lahko imajo hiter in enostaven dostop do ustreznih informacij o registrirani zaščiteni označbi porekla ali zaščiteni geografski označbi. Te informacije bi morale po potrebi vključevati informacije o identiteti skupine proizvajalcev, priznane na nacionalni ravni.

(18)Imena v registru Unije za geografske označbe bi bilo treba zaščititi, da bi zagotovili njihovo pošteno uporabo in preprečili prakse, ki bi lahko zavajale potrošnike. Da bi okrepili zaščito geografskih označb in se učinkoviteje borili proti ponarejanju, bi zaščita označb porekla in geografskih označb morala veljati tudi za internetna domenska imena.

(19)Pri ugotavljanju, ali so proizvodi primerljivi s proizvodi, registriranimi kot geografska označba, je treba upoštevati vse ustrezne dejavnike. Ti bi morali vključevati to, ali imajo proizvodi skupne objektivne značilnosti, kot so metoda proizvodnje, fizični videz ali uporaba iste surovine; v katerih okoliščinah se proizvodi uporabljajo z vidika upoštevne javnosti; ali se pogosto distribuirajo po istih kanalih in ali zanje veljajo podobna tržna pravila.

(20)Za poslovne prakse in sodno prakso Unije je potrebna jasnost glede uporabe geografske označbe v prodajnem imenu predelanega proizvoda, katerega sestavina je proizvod z geografsko označbo. Zagotoviti bi bilo treba, da je taka uporaba v skladu s poštenimi poslovnimi praksami in ne slabi, zmanjšuje ali kvari slovesa proizvoda z geografsko označbo. Da se taka uporaba lahko dovoli, bi moralo biti potrebno soglasje velike večine proizvajalcev zadevnih proizvodov z geografsko označbo.

(21)Pravila za nadaljnjo uporabo generičnih imen bi bilo treba razjasniti tako, da bi morala generična imena, ki so podobna zaščitenemu imenu ali izrazu ali so del takega imena ali izraza, ohraniti svoj generični status.

(22)Razjasniti bi bilo treba področje uporabe zaščite, ki izhaja iz te uredbe, zlasti pri omejitvah registracije novih blagovnih znamk iz Direktive (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta 28 , ki so v nasprotju z registracijo geografskih označb. Taka razjasnitev je potrebna tudi za imetnike prednostnih pravic intelektualne lastnine, zlasti tistih za blagovne znamke in homonimna imena, ki so registrirani kot geografske označbe.

(23)Skupine proizvajalcev imajo bistveno vlogo v postopku vložitve zahtevka za registracijo geografskih označb ter pri spremembah specifikacij in zahtevkih za preklic. Na voljo bi morali imeti načine za boljšo opredelitev in trženje posebnih značilnosti svojih proizvodov. Zato bi bilo treba razjasniti vlogo skupine proizvajalcev.

(24)Ker so proizvajalci proizvodov z geografskimi označbami večinoma mala ali srednja podjetja, se srečujejo s konkurenco drugih gospodarskih subjektov v živilski verigi, kar lahko povzroči nelojalno konkurenco med lokalnimi proizvajalci in proizvajalci, ki delujejo v večjem obsegu. Pri tem je v interesu vseh zadevnih proizvajalcev treba omogočiti, da ena sama skupina proizvajalcev izvaja posebne ukrepe v imenu proizvajalcev. V ta namen bi bilo treba določiti kategorijo priznane skupine proizvajalcev, skupaj z merili, ki jih priznana skupina proizvajalcev mora izpolniti, in povezanimi posebnimi dodatnimi pravicami, zlasti da bi priznane skupine proizvajalcev dobile prava orodja za boljše uveljavljanje pravic intelektualne lastnine pred nepoštenimi praksami.

(25)Razjasniti bi bilo treba razmerje med internetnimi domenskimi imeni in zaščito geografskih označb za področje uporabe popravnih ukrepov, priznavanje geografskih označb pri reševanju sporov in pošteno uporabo domenskih imen. Osebe s pravnim interesom za geografsko označbo, ki so vložile zahtevek za registracijo pred registracijo domenskega imena, bi morale biti pooblaščene, da v primeru spora zahtevajo preklic ali prenos domenskega imena.

(26)Razjasniti bi bilo treba razmerje med blagovnimi znamkami in geografskimi označbami pri merilih za zavrnitev zahtevkov za blagovne znamke, razveljavitev blagovnih znamk ter soobstoj blagovnih znamk in geografskih označb.

(27)Da ne bi ustvarjali nepoštenih konkurenčnih pogojev, bi vsakemu proizvajalcu, vključno s proizvajalci iz tretjih držav, moralo biti omogočeno, da uporabi registrirano geografsko označbo, če zadevni proizvod izpolnjuje zahteve iz ustrezne specifikacije proizvoda ali enotnega dokumenta ali enakovrednega dokumenta, tj. popolnega povzetka specifikacije proizvoda. Sistem, ki ga določijo države članice, bi moral tudi zagotoviti, da so proizvajalci, ki izpolnjujejo pravila, upravičeni do preverjanja skladnosti s specifikacijo proizvoda.

(28)Simboli, označbe in kratice, ki opredeljujejo registrirano geografsko označbo, ter pravice pri tem, ki zadevajo Unijo, bi morale biti zaščitene v Uniji in tretjih državah, da se zagotovi njihova uporaba na pristnih proizvodih in prepreči zavajanje potrošnikov glede kakovosti proizvodov.

(29)Za označevanje vina, žganih pijač in kmetijskih proizvodov bi morala veljati splošna pravila iz Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 29 , zlasti za določbe o preprečevanju označevanja, ki bi lahko zmedlo ali zavajalo potrošnike.

(30)Uporaba simbolov ali označb Unije na embalaži proizvodov z geografsko označbo bi morala postati obvezna, da bi lahko potrošnike bolje seznanili s to kategorijo proizvodov in z njimi povezanimi jamstvi ter omogočili lažjo prepoznavnost teh proizvodov na trgu, s čimer bi olajšali preverjanje. Vendar bi bilo zaradi posebne narave proizvodov, ki jih zajema ta uredba, treba ohraniti posebne določbe o označevanju za vino in žgane pijače. Uporaba takih simbolov ali označb bi morala ostati prostovoljna za geografske označbe in označbe porekla tretjih držav.

(31)Dodana vrednost geografskih označb temelji na zaupanju potrošnikov. Sistem geografskih označb se znatno opira na samonadzor, potrebno skrbnost in individualno odgovornost proizvajalcev, pristojni organi držav članic pa morajo sprejeti potrebne ukrepe za preprečevanje ali ustavitev uporabe imen proizvodov, ki kršijo pravila o geografskih označbah. Vloga Komisije je, da posreduje v primeru sistemske neuporabe prava Unije. Za geografske označbe bi moral veljati sistem uradnega nadzora po načelih iz Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta 30 , ki bi moral vključevati sistem nadzora v vseh fazah pridelave, predelave in distribucije. Vsak gospodarski subjekt bi moral biti vključen v sistem nadzora, s katerim se preverja skladnost s specifikacijo proizvoda. Ob upoštevanju, da za vino velja posebni nadzor, opredeljen v sektorski zakonodaji, bi bilo treba v tej uredbi določiti nadzor samo za žgane pijače in kmetijske proizvode.

(32)Da bi zagotovili nepristranskost in učinkovitost pristojnih organov, imenovanih za preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda, bi ti morali izpolnjevati številna operativna merila. Predvideti bi bilo treba določbe o prenosu nekaterih pristojnosti za izvajanje posebnih nadzornih nalog na organe za certificiranje proizvodov, da bi bila naloga nadzornih organov lažja in učinkovitost sistema večja.

(33)Informacije o pristojnih organih in organih za certificiranje proizvodov bi bilo treba objaviti, da se zagotovi preglednost in zainteresiranim stranem omogoči stik z njimi.

(34)Pri akreditaciji izvajalcev nadzora in pri delovanju teh izvajalcev bi se morali uporabljati evropski standardi, ki jih je oblikoval Evropski odbor za standardizacijo, in mednarodni standardi, ki jih je oblikovala Mednarodna organizacija za standardizacijo. Akreditacija teh izvajalcev nadzora bi morala potekati v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 31 .

(35)Uveljavljanje geografskih označb na trgu je pomembno za preprečevanje goljufivih in zavajajočih praks, s čimer se zagotovi, da so proizvajalci ustrezno nagrajeni za dodano vrednost svojih proizvodov z geografsko označbo in se nezakonitim uporabnikom geografskih označb prepreči prodaja njihovih proizvodov. Nadzor bi bilo treba izvajati na podlagi ocene tveganja ali obvestil gospodarskih subjektov, sprejeti pa bi bilo treba tudi ustrezne upravne in sodne ukrepe za preprečevanje ali ustavitev uporabe imen na proizvodih ali storitvah, ki so v nasprotju z zaščitenimi geografskimi označbami.

(36)Spletne platforme se vse pogosteje uporabljajo za prodajo proizvodov, vključno s proizvodi z geografskimi označbami, in v nekaterih primerih so lahko pomemben prostor za preprečevanje goljufij. Glede tega bi bilo treba v tej uredbi določiti pravila, s katerimi bi zagotovili ustrezno označevanje proizvodov, ki se prodajajo prek spletnih platform, in državam članicam omogočili, da preprečijo dostop do vsebin, ki so v nasprotju s pravili. Ta pravila bi morala biti tesno povezana z Uredbo (EU) 2022/XX Evropskega parlamenta in Sveta 32 .

(37)Ker se proizvod, ki je označen z geografsko označbo in je proizveden v eni državi članici, lahko prodaja v drugi državi članici, bi bilo treba poskrbeti za upravno pomoč med državami članicami, ki bi omogočila učinkovit nadzor, in določiti praktične vidike pri tem.

(38)Za optimalno delovanje notranjega trga je pomembno, da proizvajalci v več okoliščinah hitro in enostavno dokažejo, da imajo dovoljenje za uporabo zaščitenega imena, na primer pri carinskih kontrolah, ki jih izvajajo carinski uradniki, tržnih pregledih ali na zahtevo trgovcev. V ta namen bi bilo proizvajalcu treba dati na voljo uradno potrdilo ali drugo dokazilo o certificiranju za upravičenost do proizvodnje proizvoda z geografsko označbo.

(39)Postopke za registracijo, spremembo in preklic geografskih označb, vključno s pregledom in postopkom ugovora, bi bilo treba izvajati čim učinkoviteje. To je mogoče doseči ob pomoči Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) pri pregledu zahtevkov. Čeprav se upošteva možnost delnega zunanjega izvajanja v uradu EUIPO, bi Komisija ostala odgovorna za registracijo, spremembo in preklic zaradi močne povezave s skupno kmetijsko politiko in strokovnega znanja, ki je potrebno, da se posebnosti vina, žganih pijač in kmetijskih proizvodov ustrezno ocenijo.

(40)Določiti bi bilo treba merila za ocenjevanje uspešnosti urada EUIPO. Ta merila bi morala zagotoviti kakovost, usklajenost in učinkovitost pomoči. Komisija bi morala pripraviti poročilo za Parlament in Svet o rezultatih in izkušnjah pri izvajanju teh nalog v uradu EUIPO.

(41)Ob upoštevanju obstoječe prakse bi bilo treba ohraniti dva različna instrumenta za opredelitev povezave med proizvodom in njegovim geografskim poreklom, torej označbo porekla in geografsko označbo. Pravila in opredelitve za rastlinske sorte in živalske pasme bi bilo treba razjasniti, da bi bolje razumeli njihovo povezanost z geografskimi označbami v primeru spora. Pravila o izvoru krme in surovin bi morala ostati nespremenjena.

(42)Proizvod z geografsko označbo bi moral izpolnjevati nekatere pogoje iz specifikacije proizvoda. Da bi bile take informacije lahko razumljive tudi zainteresiranim stranem, bi bilo treba specifikacijo proizvoda povzeti v enotnem dokumentu.

(43)Komisiji bi moral pri izvajanju pravil za geografske označbe pomagati odbor, ki ga sestavljajo delegati držav članic.

(44)Poseben cilj sheme zajamčenih tradicionalnih posebnosti je proizvajalcem tradicionalnih proizvodov pomagati pri obveščanju potrošnikov o lastnostih proizvoda, ki imajo dodano vrednost. Da ne bi ustvarjali pogojev nepoštene konkurence, bi bilo treba vsakemu proizvajalcu, vključno s proizvajalci iz tretjih držav, omogočiti uporabo registriranega imena zajamčene tradicionalne posebnosti, če zadevni proizvod ustreza zahtevam iz ustrezne specifikacije proizvoda in je bil proizvajalec vključen v sistem nadzora.

(45)Ker je bilo registriranih le nekaj imen, sedanja shema zajamčenih tradicionalnih posebnosti ni uresničila svojega potenciala. Sedanje določbe bi bilo torej treba izboljšati, razjasniti in okrepiti, da bi bila shema razumljivejša, uporabnejša in privlačnejša za morebitne vložnike. Za zagotovitev, da se imena pristnih tradicionalnih proizvodov registrirajo, bi bilo treba prilagoditi merila in pogoje za registracijo imen, zlasti z odpravo pogoja, da morajo imeti zajamčene tradicionalne posebnosti posebne lastnosti.

(46)Za zagotovitev skladnosti zajamčenih tradicionalnih posebnosti s specifikacijami proizvodov in njihove ustaljenosti, bi proizvode morali opredeliti sami proizvajalci, ki se organizirajo v skupino. Proizvajalcem iz tretjih držav bi morala biti na voljo možnost registracije imena kot zajamčene tradicionalne posebnosti.

(47)Za zagotovitev preglednosti bi bilo treba zajamčene tradicionalne posebnosti vpisati v register.

(48)Da ne bi ustvarjali pogojev nepoštene konkurence, bi bilo treba vsakemu proizvajalcu, vključno s proizvajalci iz tretjih držav, omogočiti uporabo registriranega imena zajamčene tradicionalne posebnosti, če zadevni proizvod ustreza zahtevam iz ustrezne specifikacije proizvoda in je bil proizvajalec vključen v sistem nadzora. Pri označevanju proizvodov zajamčene tradicionalne posebnosti, proizvedenih v Uniji, bi bilo treba navesti simbol Unije, ki bi ga moralo biti mogoče povezati z označbo „zajamčena tradicionalna posebnost“. Uporabo imen, simbola Unije in označbe bi bilo treba urediti, da se zagotovi enoten pristop na celotnem notranjem trgu.

(49)Zajamčene tradicionalne posebnosti je treba učinkovito zaščititi na trgu, tako da so njihovi proizvajalci ustrezno nagrajeni za njihovo dodano vrednost in da se nezakonitim uporabnikom zajamčenih tradicionalnih posebnosti prepreči prodaja njihovih proizvodov.

(50)Da ne bi zavajali potrošnikov, bi bilo treba registrirane zajamčene tradicionalne posebnosti zaščititi pred kakršno koli zlorabo ali posnemanjem, vključno s proizvodi, ki se uporabljajo kot sestavine, ali pred kakršno koli drugo prakso, ki bi lahko zavajala potrošnika. Za dosego istega cilja bi bilo treba določiti pravila za posebne uporabe zajamčenih tradicionalnih posebnosti, zlasti glede uporabe izrazov, ki so generični v Uniji, označevanja, ki vsebuje poimenovanje rastlinske sorte ali živalske pasme ali sestoji iz njega, in blagovnih znamk.

(51)Sodelovanje v shemi zajamčenih tradicionalnih posebnosti bi moralo zagotoviti, da je vsak gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pravila te sheme, upravičen do vključitve v preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda.

(52)Postopke za registracijo, spremembe specifikacije proizvoda in preklic registracije zajamčenih tradicionalnih posebnosti s poreklom iz Unije, vključno s postopki ugovora, bi morale izvajati države članice in Komisija. Države članice in Komisija bi morale biti odgovorne za posamezne faze postopka. Države članice bi morale biti odgovorne za prvo fazo postopka, ki vključuje prejem zahtevka od skupine proizvajalcev, njeno oceno, vključno z izvajanjem nacionalnega postopka ugovora, in vložitev zahtevka na ravni Unije pri Komisiji na podlagi rezultatov ocene. Komisija bi morala biti odgovorna za pregled zahtevka, vključno z vodenjem postopka ugovora na svetovni ravni, in odločitev o odobritvi zaščite za zajamčeno tradicionalno posebnost ali ne. Zaščita po registraciji, ki jo določa ta uredba, bi morala biti prav tako na voljo za zajamčene tradicionalne posebnosti tretjih držav, ki izpolnjujejo ustrezna merila in so zaščitene v njihovi državi porekla. Komisija izvaja tudi ustrezne postopke za zajamčene tradicionalne posebnosti s poreklom iz tretjih držav.

(53)Shema neobveznih izrazov kakovosti je bila uvedena z Uredbo (EU) št. 1151/2012. Ta se nanaša na posebne horizontalne značilnosti ene ali več kategorij proizvodov, načinov kmetovanja ali lastnosti predelave, ki se uporabljajo na posameznih območjih. Neobvezni izraz kakovosti „gorski proizvod“ izpolnjuje pogoje za neobvezne izraze kakovosti in je bil določen z navedeno uredbo. Z njim so gorski proizvajalci dobili učinkovito orodje za boljše trženje svojih proizvodov in zmanjšanje dejanskega tveganja za zmedo med potrošniki glede gorskega porekla proizvodov na trgu. Ohraniti bi bilo treba možnost, da proizvajalci uporabijo neobvezne izraze kakovosti, saj shema zaradi kratkega obdobja uporabe še ni v celoti izkoristila svojega potenciala v državah članicah.

(54)Komisiji bi moral pri izvajanju pravil za zajamčene tradicionalne posebnosti in neobvezne izraze kakovosti iz te uredbe pomagati odbor, ki ga sestavljajo delegati držav članic.

(55)Določbe o geografskih označbah iz uredb (EU) št. 1308/2013, ki se nanašajo na vinski sektor, in (EU) 2019/787, ki se nanašajo na sektor žganih pijač, bi bilo treba spremeniti, da se uskladijo s skupnimi pravili o registraciji, spremembi, ugovoru, preklicu, zaščiti in nadzoru pri geografskih označbah iz te uredbe. Zlasti za vino so potrebne dodatne spremembe opredelitve zaščitenih geografskih označb v skladu s trgovinskim sporazumom o intelektualni lastnini. Zaradi neusklajenosti s to uredbo bi bilo treba spremeniti tudi določbo o nalogah urada EUIPO iz Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta 33 .

(56)Za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z opredelitvijo trajnostnih standardov in določitvijo meril za priznavanje obstoječih trajnostnih standardov; pojasnitvijo ali dodajanjem podatkov, ki jih je treba navesti v spremni dokumentaciji; pooblastitvijo urada EUIPO za naloge, povezane s pregledom ugovora in postopkom ugovora, vodenjem registra, objavo standardnih sprememb specifikacije proizvoda, posvetovanjem pri postopku preklica, vzpostavitvijo in upravljanjem sistema opozarjanja, ki vložnike obvešča o razpoložljivosti domenskega imena za njihove geografske označbe, pregledom geografskih označb tretjih držav, ki niso geografske označbe po Ženevskem aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah 34 in so bile predlagane za zaščito v skladu z mednarodnimi pogajanji ali mednarodnimi sporazumi; določitvijo ustreznih meril za spremljanje delovanja urada EUIPO pri izvajanju nalog, ki so mu zaupane; določitvijo dodatnih pravil o uporabi geografskih označb za opredelitev sestavin v predelanih proizvodih; določitvijo dodatnih pravil za določanje generičnega statusa izrazov; določitvijo omejitev in odstopanj glede izvora krme v primeru označbe porekla; določitvijo omejitev in odstopanj glede zakola živih živali ali izvora surovin; določitvijo pravil za opredelitev uporabe poimenovanj rastlinske sorte ali živalske pasme; določitvijo pravil, ki omejujejo informacije v specifikaciji proizvoda za geografske označbe in zajamčene tradicionalne posebnosti; določitvijo dodatnih podrobnih pravil o merilih za zajamčene tradicionalne posebnosti; določitvijo dodatnih pravil za ustrezne postopke certificiranja in akreditacije, ki se uporabljajo pri organih za certificiranje proizvodov; določitvijo dodatnih pravil za nadaljnjo podrobno zaščito zajamčenih tradicionalnih posebnosti; določitvijo dodatnih pravil pri zajamčenih tradicionalnih posebnostih za določanje generičnega statusa izrazov, pogojev za uporabo poimenovanj rastlinskih sort in živalskih pasem ter povezave s pravicami intelektualne lastnine za zajamčene tradicionalne posebnosti; opredelitev dodatnih pravil za skupne zahtevke, ki se nanašajo na več kot eno nacionalno ozemlje, in dopolnitev pravil za postopek pri vložitvi zahtevka za zajamčene tradicionalne posebnosti; dopolnitev pravil za postopek ugovora pri zajamčenih tradicionalnih posebnosti, da se določijo podrobni postopki in roki; dopolnitev pravil za postopek pri vložitvi zahtevka za spremembo zajamčenih tradicionalnih posebnosti; dopolnitev pravil za postopek preklica zajamčenih tradicionalnih posebnosti; določitvijo podrobnih pravil za merila za neobvezne izraze kakovosti; rezerviranjem dodatnega neobveznega izraza kakovosti, pri čemer se določijo pogoji njegove uporabe; določitvijo odstopanj od uporabe izraza „gorski proizvod“ ter uvedbo metod proizvodnje in drugih meril, ki so pomembna za uporabo neobveznega izraza kakovosti, zlasti določitvijo pogojev, pod katerimi lahko surovine ali krma izvirajo zunaj gorskih območij. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede po načelih iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 35 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(57)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z opredelitvijo po kombinirani nomenklaturi tako tehnične predstavitve klasifikacije proizvodov z geografskimi označbami kot dostopa do nje; opredelitvijo harmonizirane predstavitve trajnostnih zavez; opredelitvijo oblike in spletne predstavitve spremne dokumentacije ter določitvijo izločitve ali anonimizacije varovanih osebnih podatkov; določitvijo podrobnih pravil za postopke, predlogo in predstavitev pri zahtevkih za registracijo na ravni Unije, vključno z zahtevki, ki se nanašajo na več kot eno nacionalno ozemlje; določitev oblike in spletne predstavitve ugovorov in uradnih pripomb ter določitev izločitve ali anonimizacije varovanih osebnih podatkov; odobritvijo prehodnega obdobja, da se omogoči uporaba registriranega imena skupaj z drugimi imeni, ki bi bila sicer v nasprotju z registriranim imenom, in podaljšanjem takega prehodnega obdobja; zavrnitvijo zahtevka; odločitvijo o registraciji geografske označbe, če dogovor ni bil dosežen; registracijo geografske označbe proizvodov iz tretjih držav, ki so zaščitene v Uniji z mednarodnim sporazumom, katerega pogodbenica je Unija; opredelitvijo vsebine in predstavitve registra Unije za geografske označbe; določitvijo oblike in spletne predstavitve izpiskov iz registra Unije za geografske označbe ter določitvijo izločitve ali anonimizacije varovanih osebnih podatkov; določitvijo podrobnih pravil za postopke, predlogo in predstavitev pri zahtevkih za spremembo na ravni Unije ter za postopke, predlogo in sporočilo Komisiji pri standardni spremembi; preklicem zahtevka za registracijo geografske označbe; določitvijo podrobnih pravil za postopke in predlogo pri preklicu registracije ter predstavitvi zahtevkov za preklic; določitvijo simbolov Unije za geografske označbe, tehničnih značilnosti simbolov in označb Unije ter pravil za njihovo uporabo na proizvodih, ki se tržijo z registrirano geografsko označbo, vključno s pravili o uporabi ustreznih jezikovnih različic; podrobno opredelitvijo narave in vrste informacij, ki se izmenjujejo, ter načinov za izmenjavo informacij pri medsebojni pomoči za namene nadzora in izvrševanja; določitvijo pravil o predlogi specifikacije proizvoda za geografske označbe kmetijskih proizvodov; opredelitvijo oblike in spletne predstavitve enotnega dokumenta za geografske označbe kmetijskih proizvodov ter določitvijo izločitve ali anonimizacije varovanih osebnih podatkov; pri zajamčenih tradicionalnih posebnostih: določitvijo pravil o predlogi specifikacije proizvoda; določitvijo podrobnih pravil o predlogi in vsebini registra Unije za zajamčene tradicionalne posebnosti; določitvijo simbola Unije za zajamčene tradicionalne posebnosti; določitvijo pravil za enotno zaščito označb, kratic in simbola Unije ter pravil o njihovi uporabi in tehničnih značilnostih simbola Unije; določitvijo postopkovnih in formalnih zahtev za zaščito zajamčenih tradicionalnih posebnosti; določitvijo podrobnih pravil o postopkih, predlogi in predstavitvi pri zahtevkih za registracijo, vključno z zahtevki, ki se nanašajo na več kot eno nacionalno ozemlje, ugovori, zahtevki za spremembo specifikacije proizvoda ter zahtevki za preklic registracije; prehodnimi obdobji za uporabo zajamčenih tradicionalnih posebnosti; zavrnitvijo zahtevka za registracijo; odločitvijo o registraciji zajamčene tradicionalne posebnosti, če dogovor ni bil dosežen; preklicem zahtevka za zajamčene tradicionalne posebnosti; pri neobveznih izrazih in shemah kakovosti: določitvijo tehničnih podrobnosti, potrebnih za priglasitev neobveznih izrazov in shem kakovosti; določitvijo pravil o predlogah, postopkih ali drugih tehničnih podrobnostih; določitvijo pravil o uporabi neobveznih izrazov kakovosti. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 36 .

(58)Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov brez uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011 v zvezi z: registracijo imena, če ni dopustnega ugovora ali če je bil ob dopustnem ugovoru dosežen dogovor o geografskih označbah in zajamčenih tradicionalnih posebnostih, in po potrebi spremembo objavljenih informacij, če spremembe niso bistvene; vzpostavitvijo in vodenjem javno dostopnega elektronskega registra geografskih označb in elektronskega registra zajamčenih tradicionalnih posebnosti; odobritvijo prehodnega obdobja za uporabo geografskih označb po ugovoru, vloženem v nacionalnem postopku; preklicem geografskih označb, registriranih v nasprotju s popolno ali delno homonimno geografsko označbo, za katero je že bil že vložen zahtevek ali je bila registrirana; opredelitvijo načinov za objavo imena in naslova pristojnih organov in organov za certificiranje proizvodov za zajamčene tradicionalne posebnosti.

(59)Uredbe (EU) št. 1308/2013, (EU) 2017/1001 in (EU) 2019/787 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti, Uredbo (EU) št. 1151/2012 pa razveljaviti.

(60)Zaščitene označbe porekla, zaščitene geografske označbe in zajamčene tradicionalne posebnosti, ki so že registrirane na podlagi Uredbe (EU) št. 1151/2012, zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe, ki so že registrirane na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, ter geografske označbe, ki so že registrirane na podlagi Uredbe (EU) 2019/787, bi morale biti še naprej zaščitene na podlagi te uredbe in bi jih bilo treba samodejno vključiti v zadevni register.

(61)Določiti bi bilo treba ustrezno ureditev za olajšanje nemotenega prehoda s pravil iz Uredb (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 1308/2013 in (EU) 2019/787 na pravila iz te uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Naslov I
Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila o:

(a) geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode;

(b) zajamčenih tradicionalnih posebnostih in neobveznih izrazih kakovosti za kmetijske proizvode.

Člen 2

Opredelitve pojmov

1.Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)„skupina proizvajalcev“ pomeni vsako združenje, ne glede na njegovo pravno obliko, sestavljeno predvsem iz proizvajalcev ali predelovalcev istega proizvoda;

(b)„tradicionalen“ in „tradicija“, povezana s proizvodom s poreklom z geografskega območja, pomenita dokazano zgodovinsko uporabo s strani proizvajalcev v skupnosti v obdobju, ki omogoča prenos iz generacije v generacijo; to obdobje je najmanj 30 let, navedena uporaba pa lahko vključuje spremembe, potrebne zaradi spremenjenih praks v higieni in varnosti;

(c)opredelitev pojma „označevanje“ iz člena 2(2), točka (j), Uredbe (EU) št. 1169/2011;

(d)„proizvodna faza“ pomeni katero koli stopnjo proizvodnje, predelave, priprave ali staranja do točke, ko je proizvod v obliki za dajanje na notranji trg;

(e)„predelani proizvodi“ pomenijo živila, pridobljena s predelavo nepredelanih proizvodov v smislu člena 2(m) in (o) Uredbe (ES) št. 852/2004;

(f)„organi za certificiranje proizvodov“ pomenijo telesa v smislu naslova II, poglavje III, Uredbe (EU) 2017/625, ki potrdijo, da so proizvodi, označeni z geografskimi označbami ali zajamčenimi tradicionalnimi posebnostmi, skladni s specifikacijo proizvoda;

(g)„generični izraz“ pomeni:

(i) ime proizvoda, ki je postalo splošno ime proizvodov v Uniji, čeprav se navezuje na kraj, regijo ali državo, v kateri se je proizvod prvotno proizvajal ali tržil, in

(ii) splošni izraz, ki opisuje vrste proizvodov, njihove lastnosti ali druge izraze, ki se ne nanašajo na poseben proizvod;

(h)„poimenovanje rastlinske sorte“ pomeni ime posamezne sorte, ki je v splošni rabi ali uradno registrirano na podlagi direktiv Sveta 2002/53/ES 37 , 2002/55/ES 38 , 2008/90/ES 39 ali Uredbe Sveta (EU) št. 2100/94 40 v jeziku ali jezikih, v katerih se tako uporablja ali je navedeno, na dan vložitve zahtevka za registracijo zadevne geografske označbe;

(i)„poimenovanje živalske pasme“ pomeni imena pasem v smislu člena 2 Uredbe (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta 41 , ki so na dan vložitve zahtevka za registracijo zadevne geografske označbe vpisana v rodovniških knjigah ali registrih v jeziku ali jezikih, v katerih so vpisana.

Člen 3

Varstvo podatkov

1.Komisija in države članice osebne podatke, prejete v postopkih za registracijo, odobritev sprememb, preklic, ugovor, odobritev prehodnega obdobja in nadzor na podlagi te uredbe, Uredbe (EU) št. 1308/2013 in Uredbe (EU) 2019/787, obdelajo in objavijo v skladu z uredbama (EU) 2018/1725 in (EU) 2016/679.

2.Komisija je upravljavec v smislu Uredbe (EU) 2018/1725 pri obdelavi osebnih podatkov v postopku, za katerega je pristojna v skladu z Uredbo (EU) 2019/787, Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1235 42 in to uredbo.

3.Pristojni organi držav članic so upravljavci v smislu Uredbe (EU) 2016/679 pri obdelavi osebnih podatkov v postopkih, za katere so pristojni v skladu z Uredbo (EU) 2019/787, Delegirano uredbo (EU) 2021/1235 in to uredbo.

Naslov II
Geografske označbe

Poglavje 1
Splošne določbe

Člen 4

Cilji

1.Ta naslov določa enotni in izključni sistem geografskih označb, ki ščitijo imena vin, žganih pijač in kmetijskih proizvodov z značilnostmi, lastnostmi ali slovesom, vezanim na njihov kraj proizvodnje, s čimer se zagotovi naslednje:

(a)proizvajalci, ki delujejo skupaj, imajo potrebna pooblastila in odgovornosti za upravljanje svoje geografske označbe, vključno z odzivanjem na družbene zahteve po proizvodih iz trajnostne proizvodnje ob upoštevanju njene gospodarske, okoljske in družbene razsežnosti, ter za delovanje na trgu;

(b)poštena konkurenca za proizvajalce v tržni verigi;

(c)potrošniki imajo na voljo zanesljive informacije in jamstvo o pristnosti takih proizvodov ter jih lahko brez težav prepoznajo na trgu, tudi pri elektronskem trgovanju;

(d)učinkovita registracija geografskih označb ob upoštevanju ustreznega varstva pravic intelektualne lastnine in

(e)učinkovito izvrševanje in trženje po vsej Uniji ter pri elektronskem trgovanju, kar zagotavlja celovitost notranjega trga.

Člen 5

Področje uporabe

1.Ta naslov zadeva vino, žgane pijače in kmetijske proizvode, vključno z živili ter ribiškimi proizvodi in proizvodi iz akvakulture, iz poglavij 1 do 23 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 43 ter dodatne kmetijske proizvode pod tarifnimi številkami in oznakami kombinirane nomenklature iz Priloge I k tej uredbi.

2.Registracija in zaščita geografskih označb ne posegata v obveznost proizvajalcev, da upoštevajo druga pravila Unije, zlasti pravila o dajanju proizvodov na trg, sanitarne in fitosanitarne predpise, skupno ureditev trgov, pravila o konkurenci in zagotavljanje informacij o živilih potrošnikom.

3.Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta 44 se za sistem geografskih označb iz te uredbe ne uporablja.

Člen 6

Razvrstitev

1.Proizvodi, označeni z geografskimi označbami, se v skladu s kombinirano nomenklaturo razvrstijo na dvo-, štiri- ali šestštevilčno raven. Kadar geografska označba zajema proizvode iz več kot ene kategorije, se opredeli vsak vnos. Razvrstitev proizvodov se uporablja samo za namene registracije, statistike in vodenja evidenc. Navedena razvrstitev se ne uporablja za določitev primerljivih proizvodov za namene zaščite pred neposredno in posredno tržno rabo iz člena 27(1), točka (a).

2.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi opredeli tehnično predstavitev razvrstitve iz odstavka 1 in spletni dostop do nje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 53(2).

Člen 7

Opredelitve pojmov

1.V tem naslovu se uporabijo naslednje opredelitve pojmov:

(a)„geografska označba“, razen če je navedeno drugače, pomeni označbe porekla in geografske označbe vina, kot so opredeljene v členu 93 Uredbe (EU) št. 1308/2013, označbe porekla in geografske označbe kmetijskih proizvodov, kot so opredeljene v členu 48 te uredbe, ter geografske označbe žganih pijač, kot so opredeljene v členu 3(4) Uredbe (EU) 2019/787, za katere se vloži zahtevek za registracijo ali ki so vpisane v register Unije za geografske označbe iz člena 23;

(b)„vino“ pomeni proizvode iz dela II, točke 1, 3 do 6, 8, 9, 11, 15 in 16, Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013;

(c)„žgane pijače“, kot so opredeljene v členu 2 Uredbe (EU) 2019/787;

(d)„kmetijski proizvodi“ pomenijo proizvode iz člena 5(1), razen vina in žganih pijač;

(e)„kombinirana nomenklatura“ pomeni nomenklaturo blaga iz člena 1 Uredbe (EGS) št. 2658/87;

(f)„priznana skupina proizvajalcev“ pomeni formalno združenje, ki je pravna oseba in so jo pristojni nacionalni organi priznali kot edino skupino, ki lahko deluje v imenu vseh proizvajalcev;

(g)„proizvajalec“ pomeni gospodarski subjekt, ki opravlja katero koli proizvodno fazo proizvoda, zaščitenega z geografsko označbo, vključno z dejavnostmi predelave, ki so vključene v specifikacijo proizvoda.

Poglavje 2
Registracija geografskih označb

Člen 8

Vložnik

1.Zahtevke za registracijo geografskih označb lahko vloži le skupina proizvajalcev proizvoda (v nadaljnjem besedilu: skupina proizvajalcev vložnica), katerega ime se predlaga za registracijo. Regionalni ali lokalni javni organi lahko pomagajo pri pripravi zahtevka in pri povezanem postopku.

2.Organ, ki ga imenuje država članica, se lahko za namene tega naslova šteje za skupino proizvajalcev vložnico za geografsko označbo za žgano pijačo, če za zadevne proizvajalce zaradi števila, geografske lokacije ali organizacijskih značilnosti oblikovanje skupine ni izvedljivo. V tem primeru se ti razlogi navedejo v zahtevku iz člena 9(2).

3.En sam proizvajalec se lahko za namene tega naslova šteje za skupino proizvajalcev vložnico, če sta dokazano izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)zadevna oseba je edini proizvajalec, ki je pripravljen vložiti zahtevek za registracijo geografske označbe, in

(b)zadevno geografsko območje je opredeljeno z naravnimi značilnostmi brez sklicevanja na zemljiške meje in ima značilnosti, ki se znatno razlikujejo od značilnosti sosednjih območij, ali pa se značilnosti proizvoda razlikujejo od značilnosti proizvodov s sosednjih območij.

4.Pri geografski označbi, ki označuje čezmejno geografsko območje, lahko več skupin proizvajalcev iz različnih držav članic ali tretjih držav vloži skupni zahtevek za registracijo geografske označbe.

Člen 9

Nacionalna faza postopka registracije

1.Zahtevek za registracijo geografske označbe za proizvod s poreklom iz Unije se naslovi na pristojne organe države članice porekla proizvoda.

2.Zahtevek iz odstavka 1 vsebuje:

(a)specifikacijo proizvoda iz člena 11;

(b)enotni dokument iz člena 13;

(c)spremno dokumentacijo iz člena 14(1), točke (b), (c) in (d).

3.Država članica pregleda zahtevek za registracijo, da preveri, ali izpolnjuje pogoje za registracijo iz ustreznih določb za vino, žgane pijače oziroma kmetijske proizvode.

4.Država članica pri pregledu iz odstavka 3 izvede nacionalni postopek ugovora. Z nacionalnim postopkom ugovora se zagotovi objava zahtevka za registracijo in določi obdobje najmanj dveh mesecev od datuma objave, ko lahko vsaka fizična ali pravna oseba s pravnim interesom in sedežem ali prebivališčem na ozemlju države članice porekla zadevnega proizvoda vloži ugovor zoper zahtevek za registracijo v navedeni državi članici.

5.Država članica določi načine postopka ugovora. Ti načini lahko vključujejo merila za dopustnost ugovora, obdobje posvetovanja med skupino proizvajalcev vložnico in vsakim vložnikom ugovora ter predložitev poročila skupine proizvajalcev vložnice o izidu posvetovanja, vključno z vsemi spremembami, ki jih je skupina proizvajalcev vložnica vnesla v zahtevek za registracijo.

6.Če država članica po pregledu zahtevka za registracijo ter oceni izida prejetih ugovorov in vseh sprememb zahtevka, dogovorjenih s skupino proizvajalcev vložnico, meni, da so zahteve iz te uredbe izpolnjene, lahko sprejme pozitivno odločitev in vloži zahtevek na ravni Unije iz člena 15.

7.Država članica zagotovi, da se njena odločitev, pozitivna ali ne, objavi in da ima vsaka fizična ali pravna oseba s pravnim interesom možnost vložiti pritožbo. Država članica zagotovi tudi objavo specifikacije proizvoda, na podlagi katere je sprejela svojo pozitivno odločitev, in elektronski dostop do specifikacije proizvoda.

Člen 10

Prehodna nacionalna zaščita

1.Država članica lahko začasno odobri prehodno zaščito imena na nacionalni ravni z učinkom od datuma, ko se zahtevek za registracijo na ravni Unije vloži pri Komisiji.

2.Takšna nacionalna zaščita preneha veljati bodisi na datum začetka veljavnosti izvedbenega akta, s katerim se odloči o zahtevku za registracijo, sprejetega v skladu s členom 22, bodisi na datum umika zahtevka za registracijo.

3.Kadar ime ni registrirano na podlagi te uredbe, je za posledice prehodne nacionalne zaščite odgovorna le zadevna država članica.

4.Ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu s tem členom, imajo učinek le na nacionalni ravni in ne vplivajo na notranji trg ali mednarodno trgovino.

Člen 11

Specifikacija proizvoda

Za namene tega naslova je „specifikacija proizvoda“ geografske označbe dokument iz:

(a)člena 94 Uredbe (EU) št. 1308/2013 za vino;

(b)člena 22 Uredbe (EU) št. 2019/787 za žgane pijače;

(c)člena 51 te uredbe za kmetijske proizvode.

Člen 12

Trajnostne zaveze

1.Skupina proizvajalcev se lahko dogovori, da bo pri proizvodnji proizvoda z geografsko označbo upoštevala trajnostne zaveze. Cilj takih zavez je uporaba trajnostnega standarda, ki presega zahteve iz prava Unije ali nacionalnega prava in znatno presega dobro prakso pri socialnih, okoljskih ali gospodarskih zavezah. Take zaveze so specifične, upoštevajo obstoječe trajnostne prakse, ki se uporabljajo za proizvode z geografskimi označbami, in se lahko nanašajo na obstoječe sisteme trajnostnosti.

2.Trajnostne zaveze iz odstavka 1 se vključijo v specifikacijo proizvoda.

3.Trajnostne zaveze iz odstavka 1 ne posegajo v zahteve po skladnosti s higienskimi in varnostnimi standardi ter pravili konkurence.

4.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov o opredelitvi trajnostnih standardov v različnih sektorjih in določitvi meril za priznavanje obstoječih trajnostnih standardov, ki jih lahko upoštevajo proizvajalci proizvodov z geografsko označbo.

5.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi opredeli harmonizirano predstavitev trajnostnih zavez. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 53(2).

Člen 13

Enotni dokument

1.„Enotni dokument“ za geografsko označbo se nanaša na:

(a)dokument, ki povzema specifikacijo proizvoda iz člena 94 Uredbe (EU) št. 1308/2013 za vino;

(b)dokument iz člena 23 Uredbe (EU) št. 2019/787 za žgane pijače;

(c)dokument iz člena 52 te uredbe za kmetijske proizvode.

Člen 14

Spremna dokumentacija

1.Dokumentacija, priložena zahtevku za registracijo, vsebuje:

(a)informacije o vseh predlaganih omejitvah uporabe ali zaščite geografske označbe in po potrebi morebitnih prehodnih ukrepih, ki jih predlaga skupina proizvajalcev vložnica ali nacionalni organi, zlasti po nacionalnem postopku pregleda in ugovora;

(b)ime in kontaktne podatke skupine proizvajalcev vložnice;

(c)ime in kontaktne podatke pristojnega organa in/ali organa za certificiranje proizvodov, ki preverja skladnost z določbami specifikacije proizvoda na podlagi:

(i)člena 116a Uredbe (EU) št. 1308/2013 za vino;

(ii) člena 39 te uredbe za kmetijske proizvode in žgane pijače;

(d)katere koli druge informacije, za katere država članica ali po potrebi skupina proizvajalcev vložnica meni, da so primerne.

2.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev te uredbe z določbami, ki razjasnjujejo zahteve ali navajajo dodatne podatke, ki jih je treba navesti v spremni dokumentaciji.

3.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko in spletno predstavitev spremne dokumentacije iz odstavka (1) ter izločitev ali anonimizacijo varovanih osebnih podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 53(2).

Člen 15

Zahtevek za registracijo na ravni Unije

1.Za geografske označbe za proizvode s poreklom iz Unije zahtevek za registracijo na ravni Unije vsebuje:

(a)enotni dokument iz člena 13;

(b)spremno dokumentacijo iz člena 14;

(c)izjavo države članice, na katero je bil zahtevek prvotno naslovljen, ki potrjuje, da zahtevek izpolnjuje pogoje za registracijo, in

(d)sklic na elektronsko objavo specifikacije proizvoda, ki se posodablja.

2.Za geografske označbe za proizvode s poreklom zunaj Unije zahtevek za registracijo na ravni Unije vsebuje:

(a)specifikacijo proizvoda s sklicem na njeno objavo,

(b)enotni dokument iz člena 13;

(c)spremno dokumentacijo iz člena 14;

(d)pravno dokazilo o zaščiti geografske označbe v državi porekla in

(e)pooblastilo, kadar vložnika zastopa posrednik.

3.Skupni zahtevek za registracijo iz člena 8(4) vloži ena od zadevnih držav članic ali skupina proizvajalcev vložnica v tretji državi neposredno ali prek organov navedene tretje države.

4.Skupni zahtevek za registracijo iz člena 8(4) po potrebi vključuje dokumente iz odstavka 1 ali 2 iz vseh zadevnih držav članic ali tretjih držav. Povezani nacionalni postopki, vključno s fazo ugovora, se izvedejo v vseh zadevnih državah članicah.

5.Dokumenti iz tega člena se pripravijo v enem od uradnih jezikov Unije.

6.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov o opredelitvi postopkov in pogojev, ki se uporabljajo za pripravo in vložitev zahtevkov za registracijo na ravni Unije.

7.Komisija lahko z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o postopkih, predlogi in predstavitvi za zahtevek za registracijo na ravni Unije, tudi za zahtevke, ki se nanašajo na več kot eno nacionalno ozemlje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 53(2).

Člen 16

Vložitev zahtevka za registracijo na ravni Unije

1.Zahtevek Unije za registracijo geografske označbe se pri Komisiji vloži elektronsko prek digitalnega sistema. Digitalni sistem mora omogočiti vlaganje zahtevkov pri nacionalnem organu države članice, država članica pa ga lahko uporabi v svojem nacionalnem postopku.

2.Kadar se zahtevek za registracijo nanaša na geografsko območje zunaj Unije, se vloži neposredno pri Komisiji ali prek organov zadevne tretje države. Digitalni sistem iz odstavka 1 skupini proizvajalcev vložnici s sedežem zunaj Unije in nacionalnim organom v zadevni tretji državi omogoča vlaganje zahtevkov.

3.Komisija zahtevek za registracijo na ravni Unije objavi prek digitalnega sistema iz odstavka 1.

Člen 17

Pregled pri Komisiji in objava za ugovor

1.Komisija pregleda vsak zahtevek za registracijo, ki ga prejme na podlagi člena 16(1). Pri pregledu se preveri, da ni očitnih napak, da so informacije, predložene v skladu s členom 15, popolne ter da je enotni dokument iz člena 13 natančen in tehnične narave. Pregled upošteva izid nacionalnega postopka, ki ga je izvedla zadevna država članica. Zlasti se osredotoča na enotni dokument iz člena 13.

2.Pregled naj ne bi trajal več kot 6 mesecev. Če obdobje pregleda preseže ali bo verjetno preseglo 6 mesecev, Komisija vložnika pisno obvesti o razlogih za zamudo.

3.Komisija lahko od vložnika zahteva dodatne informacije.

4.Kadar Komisija na podlagi pregleda, izvedenega po odstavku 1, meni, da so pogoji iz te uredbe, Uredbe (EU) št. 1308/2013 oziroma Uredbe (EU) 2019/787 izpolnjeni, v Uradnem listu Evropske unije objavi enotni dokument in sklic na objavo specifikacije proizvoda.

5.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov o dopolnitvi te uredbe s pravili o pooblastitvi urada EUIPO za naloge iz tega člena.

Člen 18

Nacionalno izpodbijanje zahtevka za registracijo

1.Države članice Komisijo obveščajo o vseh nacionalnih upravnih ali sodnih postopkih, ki lahko vplivajo na registracijo geografske označbe.

2.Komisija je izvzeta iz obveznosti spoštovanja roka za izvedbo pregleda iz člena 17(2) in obveščanja vložnika o razlogih za zamudo, kadar za zahtevek za registracijo iz člena 9(6) prejme sporočilo države članice, s katerim:

(a) Komisijo obvesti, da je bila odločitev iz člena 9(6) na nacionalni ravni razveljavljena s sodno odločbo, ki se takoj uporablja, vendar ni pravnomočna, ali

(b) Komisijo pozove, naj začasno prekine pregled, ker se je začel nacionalni upravni ali sodni postopek za izpodbijanje veljavnosti zahtevka in država članica meni, da za ta postopek obstajajo tehtni razlogi.

3.Izvzetje velja, dokler država članica Komisije ne obvesti, da je bilo za prvotni zahtevek ugotovljeno, da je veljaven, ali da država članica umika svojo zahtevo za začasno prekinitev.

4.Če je bila zahtevek razveljavljen s pravnomočno odločbo nacionalnega sodišča, država članica po potrebi pretehta ustrezne ukrepe, kot je umik ali sprememba zahtevka za registracijo na ravni Unije.

Člen 19

Postopek ugovora na ravni Unije

1.V treh mesecih od datuma objave enotnega dokumenta in sklica na specifikacijo proizvoda v Uradnem listu Evropske unije na podlagi člena 17(4) lahko organi države članice ali tretje države oziroma fizične ali pravne osebe s pravnim interesom s sedežem ali prebivališčem v tretji državi vložijo ugovor ali obvestilo o pripombi pri Komisiji.

2.Vsaka fizična ali pravna oseba s pravnim interesom in s sedežem ali prebivališčem v državi članici, ki ni tista, iz katere je bil vložen zahtevek za registracijo na ravni Unije, lahko vloži ugovor pri državi članici, v kateri ima sedež ali prebivališče, v roku za vložitev ugovora ali obvestila o pripombi iz odstavka 1.

3.Ugovor mora navajati, da bi zahtevek lahko kršil pogoje iz te uredbe, Uredbe (EU) št. 1308/2013 oziroma Uredbe (EU) 2019/787, in navede razloge za to. Ugovor, ki tega ne navaja, je ničen.

4.Komisija preuči dopustnost ugovora. Če Komisija meni, da je ugovor dopusten, v petih mesecih od datuma objave v Uradnem listu Evropske unije organ ali osebo, ki je vložila ugovor, in organ ali skupino proizvajalcev vložnico, ki je vložila zahtevek, pozove k ustreznemu posvetovanju z razumnim trajanjem, ki ne sme biti daljše od treh mesecev. Komisija lahko kadar koli v tem obdobju na zahtevo organa ali skupine proizvajalcev vložnice podaljša rok za posvetovanje za največ tri mesece.

5.Organ ali oseba, ki je vložila ugovor, in organ ali skupina proizvajalcev vložnica, ki je vložila zahtevek, brez nepotrebnega odlašanja začneta ustrezno posvetovanje. Izmenjata si ustrezne informacije za oceno, ali je zahtevek za registracijo skladen s to uredbo, Uredbo (EU) št. 1308/2013 ali Uredbo (EU) 2019/787, kot je ustrezno.

6.V enem mesecu po koncu posvetovanja iz odstavka 4 skupina proizvajalcev vložnica s sedežem v tretji državi ali organi države članice ali tretje države, iz katere je bil vložen zahtevek za registracijo na ravni Unije, Komisijo uradno obvestijo o izidu posvetovanja, vključno z vsemi izmenjanimi informacijami, ali je bil dosežen dogovor z enim ali vsemi vložniki ugovora, in o vseh posledičnih spremembah zahtevka za registracijo. Organ ali oseba, ki je pri Komisiji vložila ugovor, lahko ob koncu posvetovanja tudi obvesti Komisijo o svojem stališču.

7.Kadar se po koncu posvetovanja iz odstavka 4 podatki, objavljeni v skladu s členom 17(4), spremenijo, Komisija ponovno pregleda zahtevek za registracijo, kakor je bil spremenjen. Če je bil zahtevek za registracijo bistveno spremenjen in Komisija meni, da spremenjeni zahtevek izpolnjuje pogoje za registracijo, zahtevek ponovno objavi v skladu z navedenim odstavkom.

8.Dokumenti iz tega člena se pripravijo v enem od uradnih jezikov Unije.

9.Komisija po dokončanju postopka ugovora zaključi svojo oceno zahtevka za registracijo na ravni Unije, pri čemer upošteva vse zahteve za prehodna obdobja, izid postopka ugovora, vsa prejeta obvestila o pripombah in vse druge zadeve, ki se pojavijo po njenem pregledu in bi lahko povzročile spremembo enotnega dokumenta.

10.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev te uredbe s podrobnimi postopki in roki za postopek ugovora, za uradno predložitev pripomb nacionalnih organov in oseb s pravnim interesom, ki ne sprožijo postopka ugovora, ter s pravili o prenosu svojih nalog iz tega člena na urad EUIPO.

11.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko in spletno predstavitev ugovorov in uradnih pripomb, če je to ustrezno, ter izločitev ali anonimizacijo varovanih osebnih podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 53(2).

Člen 20

Razlogi za ugovor

1.Ugovor, vložen v skladu s členom 19, je dopusten le, če vložnik ugovora dokaže, da:

(a)predlagana geografska označba ni skladna z opredelitvijo geografske označbe ali zahtevami iz te uredbe, Uredbe (EU) št. 1308/2013 oziroma Uredbe (EU) 2019/787;

(b)bi registracijo predlagane geografske označbe preprečila ena ali več okoliščin iz členov 29, 30, 31 ali člena 49(1);

(c)bi registracija predlagane geografske označbe ogrozila obstoj popolnoma ali delno identičnega imena ali blagovne znamke ali obstoj proizvodov, ki so bili zakonito na trgu že najmanj pet let pred datumom objave iz člena 17(4).

2.Dopustnost ugovora bo ocenjena glede na ozemlje Unije.

Člen 21

Prehodno obdobje za uporabo geografskih označb

1.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi odobri prehodno obdobje do petih let, da se za proizvode s poreklom iz države članice ali tretje države, katerih označba je sestavljena iz imena ali vsebuje ime, ki je v nasprotju s členom 27(1), omogoči nadaljnja uporaba navedene označbe, pod katero so se tržili, če dopustni ugovor iz člena 9(4) ali člena 19 zoper zahtevek za registracijo geografske označbe, katere zaščita je kršena, kaže, da:

(a)bi registracija zadevne geografske označbe ogrozila obstoj popolnoma ali delno identičnega imena v označbi proizvoda ali

(b)so se taki proizvodi zakonito tržili z navedenim imenom v označbi proizvoda na zadevnem ozemlju vsaj pet let pred objavo iz člena 17(4), točka (a).

2.Izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 53(2), kadar pa je na podlagi člena 9(4) vložen dopustni ugovor, se sprejmejo brez uporabe postopka pregleda.

3.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi podaljša prehodno obdobje iz odstavka 1 do 15 let ali dovoli nadaljnjo uporabo do 15 let, če se poleg tega izkaže, da:

(a)se je ime na označbi iz odstavka 1 tega člena stalno in pošteno zakonito uporabljalo že najmanj 25 let pred vložitvijo zahtevka za registracijo zadevne geografske označbe pri Komisiji;

(b)namen uporabe imena na označbi iz odstavka 1 v nobenem trenutku ni bil izkoriščati sloves imena proizvoda, registriranega kot geografska označba, in

(c)potrošniki niso bili ali niso mogli biti zavedeni glede pravega porekla proizvoda.

4.Izvedbeni akti iz odstavka 3 se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 53(2), kadar pa je na podlagi člena 9(4) vložen dopustni ugovor, se sprejmejo brez uporabe postopka pregleda.

5.Kadar se uporablja označba iz odstavkov 1 in 3, je država porekla pri označevanju jasno in vidno navedena.

6.Za premagovanje začasnih težav pri doseganju dolgoročnega cilja, s katerim se zagotovi, da vsi proizvajalci proizvoda z geografsko označbo na zadevnem območju upoštevajo zadevno specifikacijo proizvoda, lahko država članica odobri prehodno obdobje za uskladitev do 10 let z učinkom od datuma vložitve zahtevka pri Komisiji, če so zadevni gospodarski subjekti zakonito tržili zadevne proizvode z neprekinjeno uporabo zadevnih imen vsaj pet let pred vložitvijo zahtevka pri organih zadevne države članice in če so se na to sklicevali v nacionalnem postopku ugovora iz člena 9(4).

7.Odstavek 6 se smiselno uporablja za geografsko označbo, ki se nanaša na geografsko območje v tretji državi, razen v nacionalnem postopku ugovora.

Člen 22

Odločitev Komisije o zahtevku za registracijo

1.Kadar Komisija na podlagi razpoložljivih informacij po pregledu, izvedenem v skladu s členom 17, meni, da katera koli od tam navedenih zahtev ni izpolnjena, sprejme izvedbene akte o zavrnitvi zahtevka za registracijo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 53(2).

2.Kadar Komisija ne prejme nobenega dopustnega ugovora, brez uporabe postopka iz člena 53(2) sprejme izvedbeni akt o registraciji geografske označbe. Komisija lahko upošteva obvestila o pripombah, prejeta v skladu s členom 19(1).

3.Kadar Komisija prejme dopustni ugovor, po posvetovanju iz člena 19(4) in ob upoštevanju njegovega izida:

(a)sprejme izvedbeni akt o registraciji geografske označbe brez uporabe postopka iz člena 53(2), če je bil dosežen dogovor, potem ko preveri, da je dogovor skladen s pravom Unije, in po potrebi spremeni informacije, objavljene na podlagi člena 17(4), če te spremembe niso bistvene, ali

(b)sprejme izvedbene akte, s katerimi odloči o zahtevku za registracijo, če dogovor ni bil dosežen. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 53(2).

4.Akti o registraciji geografske označbe določajo vse pogoje, ki se uporabljajo za registracijo, in ponovno objavo informacij enotnega dokumenta, objavljenega za ugovor v Uradnem listu Evropske unije, če morebitne potrebne spremembe niso bistvene.

5.Uredbe o registraciji in sklepi o zavrnitvi se objavijo v seriji L Uradnega lista Evropske unije.

Člen 23

1.Komisija brez uporabe postopka iz člena 53(2) sprejme izvedbene akte, ki vsebujejo določbe o vzpostavitvi in vodenju javno dostopnega elektronskega registra geografskih označb, zaščitenih na podlagi te uredbe (v nadaljnjem besedilu: register Unije za geografske označbe). Register ima tri dele, in sicer za geografske označbe za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode.

2.Vsaka geografska označba za vino in kmetijske proizvode se v registru Unije za geografske označbe opredeli kot „zaščitena označba porekla“ oziroma „zaščitena geografska označba“, vsaka geografska označba za žgane pijače pa se opredeli kot „geografska označba“.

3.Geografske označbe za proizvode iz tretjih držav, ki so zaščitene v Uniji v skladu z mednarodnim sporazumom, katerega pogodbenica je Unija, se lahko vpišejo v register Unije za geografske označbe. Komisija take geografske označbe registrira z izvedbenimi akti, sprejetimi po postopku pregleda iz člena 53(2). Pri vinu in kmetijskih proizvodih se imena takih proizvodov, razen če niso v teh sporazumih izrecno opredeljena kot zaščitene označbe porekla, vnesejo v register Unije za geografske označbe kot zaščitene geografske označbe.

4.Vsaka geografska označba se vpiše v register Unije za geografske označbe v izvirni pisavi. Če izvirna pisava ni latinica, se geografska označba prečrkuje v latinico, obe različici geografske označbe pa se vpišeta v register Unije za geografske označbe in imata enak status.

5.Komisija javno objavi in redno posodablja seznam mednarodnih sporazumov iz odstavka 3 in seznam geografskih označb, zaščitenih na podlagi teh sporazumov.

6.Komisija dokumentacijo o registraciji geografske označbe hrani v digitalni ali papirni obliki v celotnem obdobju veljavnosti geografske označbe, pri preklicu pa še nadaljnjih deset let.

7.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev te uredbe s pravili o pooblastitvi urada EUIPO za upravljanje registra Unije za geografske označbe.

8.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi opredeli vsebino in predstavitev registra Unije za geografske označbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 53(2).

Člen 24

Izpiski iz registra Unije za geografske označbe

1.Vsaka oseba lahko prenese uradni izpisek iz registra Unije za geografske označbe, ki dokazuje registracijo geografske označbe, in ustrezne podatke, vključno z datumom vložitve zahtevka za registracijo geografske označbe ali drugim datumom začetka prednostne pravice. Ta uradni izpisek se lahko uporabi kot verodostojno potrdilo v sodnih postopkih na sodišču, arbitražnem sodišču ali pri podobnem organu.

2.Kadar nacionalni organi priznajo skupino proizvajalcev v skladu s členom 33, se ta skupina opredeli kot imetnik pravic do geografske označbe v registru Unije za geografske označbe in v uradnem izpisku iz odstavka 1.

3.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko in spletno predstavitev izpiskov iz registra Unije za geografske označbe ter izločitev ali anonimizacijo varovanih osebnih podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 53(2).

Člen 25

Spremembe specifikacije proizvoda

1.Skupina proizvajalcev s pravnim interesom lahko vloži zahtevek za odobritev spremembe specifikacije proizvoda registrirane geografske označbe.

2.Spremembe specifikacije proizvoda se razvrstijo v dve kategoriji:

(a)spremembe na ravni Unije, ki zahtevajo postopek ugovora na ravni Unije, in

(b)standardne spremembe, ki jih je treba obravnavati na ravni države članice ali tretje države.

3.Sprememba je sprememba na ravni Unije, če pomeni spremembo enotnega dokumenta in:

(a)vključuje spremembo imena, ali uporabe imena, ali (pri vinu in žganih pijačah) kategorije proizvoda ali proizvodov, označenih z geografsko označbo, ali (pri žganih pijačah) pravnega imena, ali

(b)predstavlja tveganje za izničenje povezave z geografskim območjem iz enotnega dokumenta ali

(c)vključuje dodatne omejitve za trženje proizvoda.

4.Vsaka druga sprememba specifikacije proizvoda za registrirano geografsko označbo, ki ni sprememba na ravni Unije v skladu z odstavkom 3, se šteje za standardno spremembo.

5.Standardna sprememba velja za začasno spremembo, če zadeva začasno spremembo specifikacije proizvoda zaradi uvedbe obveznih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov s strani javnih organov ali začasno spremembo, potrebno zaradi naravne nesreče ali slabih vremenskih razmer, ki jih uradno priznajo pristojni organi.

6.Spremembe na ravni Unije odobri Komisija. Za postopek odobritve se smiselno uporablja postopek iz členov 8 do 22.

7.Zahtevki za spremembo na ravni Unije, ki jih vloži tretja država ali proizvajalci iz tretje države, morajo vsebovati dokaz, da je zahtevana sprememba skladna z veljavnimi zakoni o zaščiti geografskih označb v zadevni tretji državi.

8.Če zahtevek za spremembo specifikacije proizvoda za registrirano geografsko označbo na ravni Unije vključuje tudi standardne ali začasne spremembe, Komisija pregleda samo spremembo na ravni Unije. Za standardne in začasne spremembe se šteje, da niso bile predložene. Pregled teh zahtevkov se osredotoča na predlagane spremembe na ravni Unije. Po potrebi lahko Komisija ali zadevna država članica vložnika pozove k spremembi drugih elementov v specifikaciji proizvoda.

9.Standardne spremembe odobrijo države članice ali tretje države, na ozemlju katerih leži geografsko območje zadevnega proizvoda, ter jih sporočijo Komisiji. Komisija poskrbi za objavo teh sprememb.

10.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov o dopolnitvi te uredbe z določbami o pooblastitvi urada EUIPO za objavo standardnih sprememb iz odstavka 9.

11.Komisija lahko sprejme izvedbene akte o določitvi podrobnih pravil o postopkih, predlogi in predstavitvi za zahtevke za spremembo na ravni Unije ter o postopkih, predlogi in sporočanju standardnih sprememb Komisiji. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 53(2).

Člen 26

Preklic registracije

1.Komisija lahko na lastno pobudo ali na ustrezno utemeljeno zahtevo države članice, tretje države ali katere koli fizične ali pravne osebe s pravnim interesom sprejme izvedbene akte za preklic registracije geografske označbe v naslednjih primerih:

(a)kadar ni več mogoče zagotoviti upoštevanja zahtev iz specifikacije proizvoda ali

(b)kadar vsaj sedem zaporednih let na trg ni bil dan noben proizvod z geografsko označbo.

2.Komisija lahko sprejme tudi izvedbene akte o preklicu registracije na zahtevo proizvajalcev proizvoda, ki se trži pod registriranim imenom.

3.Izvedbeni akti iz odstavkov 1 in 2 se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 53(2).

4.Za postopek preklica se smiselno uporabljajo členi 9, 15, 20 in 22.

5.Komisija se pred sprejetjem izvedbenega akta iz odstavkov 1 in 2 posvetuje z organi države članice, organi tretje države, ali kadar je mogoče, s proizvajalcem iz tretje države, ki je prvotno vložil zahtevek za registracijo zadevne geografske označbe, razen če preklic neposredno zahtevajo navedeni prvotni vložniki.

6.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov o dopolnitvi te uredbe s pravili o pooblastitvi urada EUIPO za naloge iz odstavka 5.

7.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna pravila o postopkih in predlogi preklica registracije ter predstavitvi zahtev iz odstavkov 1 in 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 53(2).

Poglavje 3
Zaščita geografskih označb

Člen 27

Zaščita geografskih označb

1.Geografske označbe, vpisane v register Unije za geografske označbe, so zaščitene pred:

(a)vsako neposredno ali posredno tržno rabo geografske označbe za proizvode, ki jih registracija ne zajema, kadar so ti proizvodi primerljivi s proizvodi, registriranimi pod navedenim imenom, ali kadar uporaba imena izkorišča, slabi, zmanjšuje ali kvari sloves zaščitenega imena;

(b)vsako zlorabo, posnemanjem ali namigovanjem na geografsko označbo, tudi če je resnično poreklo proizvodov ali storitev navedeno ali je zaščiteno ime prevedeno ali so mu dodani izrazi, kot so „vrsta“, „tip“, „metoda“, „kot se proizvaja v“, „približek“, „okus“, „kot“ ali podobno;

(c)vsako drugo napačno ali zavajajočo navedbo izvora, porekla, značaja ali bistvenih lastnosti proizvoda, ki se uporablja na notranji ali zunanji strani embalaže, v oglaševalskem gradivu ali kot informacija na spletnih straneh o zadevnem proizvodu, in pred pakiranjem proizvoda v posodo, ki lahko ustvari napačen vtis o njegovem poreklu;

(d)vsako drugo prakso, ki lahko potrošnike zavede glede pravega porekla proizvoda.

2.Za namene odstavka 1, točka (b), do namigovanja na geografske označbe pride zlasti, kadar izraz, znak ali drugo označevanje ali embalaža po mnenju razumno preudarnega potrošnika predstavlja neposredno in jasno povezavo s proizvodom z registrirano geografsko označbo, s čimer izkorišča, slabi, zmanjšuje ali kvari sloves registriranega imena.

3.Odstavek 1 se uporablja tudi za domensko ime, ki vsebuje registrirano geografsko označbo ali je sestavljeno iz nje.

4.Zaščita iz odstavka 1 se uporablja tudi za:

(a)blago, ki vstopa na carinsko območje Unije, ne da bi bilo sproščeno v prosti promet na navedenem območju, in

(b)blago, prodano na daljavo, na primer z elektronskim trgovanjem.

5.Priznana skupina proizvajalcev ali kateri koli gospodarski subjekt, ki je upravičen do uporabe zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe, ima pravico, da vsem tretjim osebam prepreči vnos blaga v Unijo s trgovino, ne da bi bilo tam sproščeno v prosti promet, kadar tako blago, vključno z embalažo, prihaja iz tretjih držav in krši odstavek 1.

6.Geografske označbe, zaščitene s to uredbo, v Uniji ne morejo postati generične.

7.Kadar je geografska označba sestavljeno ime, ki vsebuje izraz, ki se šteje za generičnega, uporaba tega izraza ne pomeni ravnanja iz odstavka 1, točki (a) in (b) .

Člen 28

Sestavine v predelanih proizvodih

1.Člen 27 ne posega v uporabo geografske označbe s strani gospodarskih subjektov iz člena 36 za navajanje, da predelani proizvod kot sestavino vsebuje proizvod z geografsko označbo, če je taka uporaba skladna z dobrimi poslovnimi običaji in ne slabi, zmanjšuje ali kvari slovesa zaščitenega imena.

2.Geografska označba, ki označuje sestavino proizvoda, se ne uporablja v imenu živila povezanega predelanega proizvoda, razen ob dogovoru s skupino proizvajalcev, ki predstavlja dve tretjini proizvajalcev.

3.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov o dopolnitvi te uredbe z dodatnimi pravili o uporabi geografskih označb za opredelitev sestavin v predelanih proizvodih iz odstavka 1 tega člena.

Člen 29

Generični izrazi

1.Generični izrazi se ne registrirajo kot geografske označbe.

2.Pri določanju, ali je izraz postal generičen ali ne, se upoštevajo vsi ustrezni dejavniki, zlasti:

(a) obstoječe stanje na območjih potrošnje;

(b) zadevni nacionalni predpisi ali predpisi Unije.

3.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov o dopolnitvi te uredbe z dodatnimi pravili za določitev generičnosti izraza iz odstavka 1 tega člena.

Člen 30

Homonimne geografske označbe

1.Geografska označba, za katero je bil vložen zahtevek, potem ko je bil vložen zahtevek za popolnoma ali delno homonimno geografsko označbo ali je bila v Uniji taka označba zaščitena, se ne registrira, razen če v praksi obstaja dovolj velika razlika med pogoji lokalne in tradicionalne rabe in predstavitvijo dveh homonimnih označb, pri čemer je treba zagotoviti enako obravnavo zadevnih proizvajalcev in preprečiti zavajanje potrošnikov glede prave identitete ali geografskega porekla proizvodov.

2.Popolnoma ali deloma homonimno ime, zaradi katerega potrošnik napačno meni, da proizvodi prihajajo z drugega območja, se ne registrira, čeprav je ime dejanskega območja, regije ali kraja porekla zadevnih proizvodov pravilno.

3.Za namene tega člena se homonimna geografska označba, za katero se vloži zahtevek ali je zaščitena v Uniji, nanaša na:

(a)geografske označbe, ki so vpisane v register Unije za geografske označbe;

(b)geografske označbe, za katere je bil vložen zahtevek, pod pogojem, da se naknadno vpišejo v register Unije za geografske označbe;

(c)označbe porekla in geografske označbe, zaščitene v Uniji na podlagi Uredbe (EU) 2019/1753 Evropskega parlamenta in Sveta 45 , ter

(d)geografske označbe, imena porekla in enakovredne izraze, zaščitene na podlagi mednarodnega sporazuma med Unijo in eno ali več tretjimi državami.

4.Komisija prekliče geografske označbe, katerih registracija krši odstavka 1 in 2.

5.Izvedbeni akti iz odstavka 4 se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 53(2).

Člen 31

Blagovne znamke

Ime se ne registrira kot geografska označba, če bi zaradi slovesa in ugleda blagovne znamke registracija predlaganega imena kot geografske označbe lahko zavedla potrošnika glede resnične identitete proizvoda.

Člen 32

Skupine proizvajalcev

1.Skupina proizvajalcev se ustanovi na pobudo zainteresiranih deležnikov, vključno s kmeti, kmetijskimi dobavitelji, vmesnimi in končnimi predelovalci, kot določijo nacionalni organi in glede na naravo zadevnega proizvoda. Države članice preverijo, da je delovanje skupine proizvajalcev pregledno in demokratično ter da imajo vsi proizvajalci proizvoda z geografsko označbo pravico do članstva v skupini. Države članice lahko določijo, da pri delu skupine proizvajalcev sodelujejo tudi javni uslužbenci in drugi deležniki, kot so skupine potrošnikov, trgovci na drobno in dobavitelji.

2.Skupina proizvajalcev ima lahko zlasti naslednja pooblastila in odgovornosti:

(a)izdelati specifikacijo proizvoda in izvajati notranji nadzor za zagotovitev, da so proizvodne faze proizvoda z geografsko označbo skladne z navedeno specifikacijo;

(b)začeti sodni postopek za zaščito geografske označbe in pravic intelektualne lastnine, ki so nanjo neposredno vezane;

(c)dogovoriti se o trajnostnih zavezah, ki so lahko ali ne vključene v specifikacijo proizvoda oziroma predstavljajo ločeno pobudo, vključno z ukrepi za preverjanje skladnosti s temi zavezami in skrbjo za ustrezno obveščanje javnosti, zlasti prek informacijskega sistema, ki ga da na voljo Komisija;

(d)sprejeti ukrepe za izboljšanje učinkovitosti geografske označbe, vključno z:

(i)oblikovanjem, organizacijo in izvajanjem skupnih trženjskih in oglaševalskih akcij;

(ii)razširjanjem informacij in promocijskimi dejavnostmi za obveščanje potrošnikov o lastnostih proizvoda z geografsko označbo;

(iii)analizo gospodarske uspešnosti, trajnostnosti proizvodnje ter prehranskega in organoleptičnega profila proizvoda z geografsko označbo;

(iv)razširjanjem informacij o geografski označbi in zadevnem simbolu Unije, ter

(v)svetovanjem sedanjim in prihodnjim proizvajalcem ter njihovim usposabljanjem, tudi z vključevanjem vidika spola in načela enakosti spolov;

(e)boriti se proti ponarejanju in domnevni goljufivi uporabi geografske označbe za označevanje proizvodov, ki niso v skladu s specifikacijo proizvoda, na notranjem trgu, in sicer s spremljanjem uporabe geografske označbe na notranjem trgu in na trgih tretjih držav, v katerih so geografske označbe zaščitene, tudi na spletu, ter po potrebi obveščati izvršilne organe z uporabo zaupnih sistemov, ki so na voljo.

Člen 33

Priznane skupine proizvajalcev

1.Države članice na zahtevo skupin proizvajalcev, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 3, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo eno skupino proizvajalcev imenujejo za priznano skupino proizvajalcev za vsako geografsko označbo s poreklom s svojega ozemlja, ki je registrirana ali je predmet zahtevka za registracijo, ali za imena proizvodov, za katera bi se lahko vložil zahtevek za registracijo.

2.Skupina proizvajalcev se lahko imenuje za priznano skupino proizvajalcev na podlagi predhodnega sporazuma, sklenjenega med vsaj dvema tretjinama proizvajalcev proizvoda z geografsko označbo, ki predstavljajo vsaj dve tretjini proizvodnje tega proizvoda na geografskem območju iz specifikacije proizvoda. Izjemoma se organ iz člena 8(2) oziroma en sam proizvajalec iz člena 8(3) šteje za priznano skupino proizvajalcev.

3.Poleg pooblastil in odgovornosti iz člena 32(2) ima lahko priznana skupina proizvajalcev naslednja pooblastila in odgovornosti:

(a)povezovati se z organi za izvrševanje pravic intelektualne lastnine in organi za boj proti ponarejanju ter sodelovati v mrežah za izvrševanje pravic intelektualne lastnine kot imetnica pravice do geografske označbe;

(b)sprejemanje izvršilnih ukrepov, vključno z vlaganjem zahtev za ukrepanje pri carinskih organih, da se preprečijo ali izničijo vsi ukrepi, ki kvarijo ali bi lahko kvarili sloves njenih proizvodov;

(c)nacionalnim organom priporočiti zavezujoča pravila, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 166a Uredbe (EU) št. 1308/2013 za upravljanje ponudbe proizvodov z geografsko označbo;

(d)z namenom zaščite geografske označbe v sistemih internetnih domenskih imen zunaj pristojnosti Unije registrirati, kot je ustrezno v zadevnem sistemu blagovnih znamk, individualno, kolektivno ali certifikacijsko blagovno znamko, ki kot enega od svojih vidnih elementov vsebuje geografsko označbo in je omejena na proizvod, ki je v skladu z ustrezno specifikacijo proizvoda.

4.Pooblastila in odgovornosti iz odstavka 2 so predmet predhodnega sporazuma, sklenjenega med vsaj dvema tretjinama proizvajalcev proizvoda z geografsko označbo, ki predstavljajo vsaj dve tretjini proizvodnje tega proizvoda na geografskem območju iz specifikacije proizvoda.

5.Države članice izvajajo preglede za zagotovitev izpolnjevanja pogojev iz odstavka 2. Če pristojni nacionalni organi ugotovijo, da ti pogoji niso izpolnjeni, države članice razveljavijo odločitev o priznanju skupine proizvajalcev.

Člen 34

Zaščita pravic do geografskih označb pri domenskih imenih

1.Registri domenskih imen najvišje ravni z državno kodo, vzpostavljeni v Uniji, lahko na zahtevo fizične ali pravne osebe s pravnim interesom ali pravicami prekličejo ali prenesejo domensko ime, registrirano pod tako domeno najvišje ravni z državno kodo, na priznano skupino proizvajalcev proizvodov z zadevno geografsko označbo po ustreznem postopku alternativnega reševanja sporov ali sodnem postopku, če je imetnik takšno domensko ime registriral brez pravic ali pravnega interesa za geografsko označbo ali če je bilo ime registrirano ali se uporablja v slabi veri in je njegova uporaba v nasprotju s členom 27.

2.Registri domenskih imen najvišje ravni z državno kodo, vzpostavljeni v Uniji, zagotovijo, da je v vseh postopkih alternativnega reševanja sporov za reševanje sporov o registraciji domenskih imen iz odstavka 1 geografska označba priznana kot pravica, ki lahko prepreči registracijo ali uporabo domenskega imena v slabi veri.

3.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev te uredbe z določbami o pooblastitvi urada EUIPO za vzpostavitev in upravljanje sistema obveščanja in opozarjanja za domenska imena, s katerim bi vložnik ob vložitvi zahtevka za geografsko označbo dobil na voljo informacije o razpoložljivosti geografske označbe kot domenskega imena in neobvezno o registraciji domenskega imena, ki je enako njegovi geografski označbi. Navedeni delegirani akt vključuje tudi obveznost registrov domenskih imen najvišje ravni z državno kodo, vzpostavljenih v Uniji, da uradu EUIPO sporočijo ustrezne informacije in podatke.

Člen 35

Nasprotujoče si blagovne znamke

1.Registracija blagovne znamke, katere uporaba bi bila v nasprotju s členom 27, se zavrne, če je zahtevek za registracijo blagovne znamke vložen po datumu vložitve zahtevka za registracijo geografske označbe pri Komisiji.

2.Blagovne znamke, katerih registracija krši odstavek 1, razveljavi urad EUIPO in po potrebi pristojni nacionalni organi.

3.Blagovna znamka, katere uporaba je v nasprotju s členom 27 in za katero je bil vložen zahtevek, je bila registrirana ali z dobroverno uporabo potrjena na ozemlju Unije, če to omogoča zadevna zakonodaja, pred datumom vložitve zahtevka za registracijo geografske označbe pri Komisiji, se lahko še naprej uporablja in podaljšuje ne glede na registracijo geografske označbe, če na podlagi Direktive (EU) 2015/2436 ali Uredbe (EU) 2017/1001 ne obstajajo razlogi za neveljavnost ali razveljavitev blagovne znamke. V takih primerih je dovoljena uporaba geografske označbe, če je bila takrat registrirana, in ustrezne blagovne znamke.

4.Za geografske označbe, registrirane v Uniji brez vložitve zahtevka za registracijo na ravni Unije, se za datum prvega dne zaščite šteje datum vložitve zahtevka za registracijo geografske označbe pri Komisiji za namene odstavkov 1 in 3.

5.Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 1169/2011 se lahko garancijske ali certifikacijske znamke iz člena 28(4) Direktive (EU) 2015/2436 in kolektivne znamke iz člena 29(3) navedene direktive pri označevanju uporabljajo skupaj z geografsko označbo.

Člen 36

Pravica do uporabe

Registrirano geografsko označbo lahko uporablja vsak gospodarski subjekt, ki trži proizvod, skladen z ustrezno specifikacijo proizvoda ali enotnim dokumentom ali njemu enakovrednim dokumentom.

Države članice zagotovijo, da je vsak gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pravila iz tega naslova, vključen v preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda v skladu s členom 39 . Države članice lahko zaračunajo pristojbino za kritje stroškov upravljanja nadzornega sistema.

Dejstvo, da je geografska označba sestavljena iz imena posestva enega samega proizvajalca vložnika ali vsebuje tako ime, drugim proizvajalcem in gospodarskim subjektom ne preprečuje uporabe registrirane geografske označbe, če se uporablja za označevanje proizvoda, skladnega s specifikacijo proizvoda.

Člen 37

Simboli Unije, označbe in kratice

1.Določijo se naslednji simboli Unije za označevanje geografskih označb in obveščanje javnosti o njih:

(a)simbol, ki označuje zaščitene označbe porekla vina in kmetijskih proizvodov, ter

(b)simbol, ki označuje zaščitene geografske označbe vina in kmetijskih proizvodov ter geografske označbe žganih pijač.

2.Pri označevanju in v oglaševalskem gradivu proizvodov s poreklom iz Unije, ki se tržijo pod geografsko označbo, se prikaže simbol Unije, povezan z njo. Geografska označba je v istem vidnem polju kot simbol Unije. Za geografsko označbo se uporabljajo zahteve za označevanje iz člena 13(1) Uredbe (EU) št. 1169/2011 za predstavitev obveznih podatkov.

3.Z odstopanjem od odstavka 2 se pri vinu in žganih pijačah s poreklom iz Unije, ki se tržijo pod geografsko označbo, simboli Unije pri označevanju in v oglaševalskem gradivu zadevnega proizvoda lahko izpustijo.

4.Simbol Unije za zaščitene geografske označbe, določen z odstavkom 1, se lahko uporablja pri opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, katerih imena so geografske označbe.

5.Kadar so vino, kmetijski proizvodi ali žgane pijače označeni z geografsko označbo, se pri označevanju vina navedeta označbi „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“, pri označevanju kmetijskih proizvodov se lahko navedeta označbi „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“, pri označevanju žganih pijač pa se lahko navede označba „geografska označba“.

Pri označevanju vina in kmetijskih proizvodov z geografsko označbo se lahko navedeta kratici „ZOP“ oziroma „ZGO“, ki ustrezata označbama „zaščitena označba porekla“ oziroma „zaščitena geografska označba“.

6.Označbe, kratice in simboli Unije se lahko uporabljajo pri označevanju in v oglaševalskem gradivu predelanih proizvodov, kadar se geografska označba nanaša na njihovo sestavino. V tem primeru je označba, kratica ali simbol Unije poleg imena sestavine, ki je jasno navedena kot sestavina. Simbol Unije se ne navede v povezavi z imenom živila v smislu člena 17 Uredbe (EU) št. 1169/2011 ali na način, iz katerega bi potrošnik sklepal, da je registriran predelani proizvod in ne njegova sestavina.

7.Po vložitvi zahtevka za registracijo na ravni Unije geografske označbe lahko proizvajalci pri označevanju in predstavitvi proizvoda navedejo, da je bil zahtevek za registracijo vložen v skladu s pravom Unije.

8.Simboli Unije, ki predstavljajo zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, označbe Unije „zaščitena označba porekla“, „zaščitena geografska označba“ in „geografska označba“ ter kratici „ZOP“ in „ZGO“ se lahko pri označevanju navedejo šele po objavi akta o registraciji navedene geografske označbe.

9.Kadar se zahtevek zavrne, se lahko vsi proizvodi, označeni v skladu z odstavkom 6, tržijo do porabe zalog.

10.Pri označevanju se lahko prikaže tudi naslednje:

(a)upodobitev geografskega območja porekla iz specifikacije proizvoda in

(b)besedilo, grafike ali simboli, ki se nanašajo na državo članico in regijo, v kateri je to geografsko območje porekla.

11.Simboli Unije, povezani z geografskimi označbami, vnesenimi v register Unije za geografske označbe, ki označujejo proizvode s poreklom iz tretjih držav, so lahko prikazani pri označevanju proizvodov in v oglaševalskem gradivu; v tem primeru se simboli uporabljajo v skladu z odstavkoma 2 in 4.

12.Komisija lahko sprejme izvedbene akte o določitvi simbolov Unije za geografske označbe, s katerimi opredeli tehnične značilnosti simbolov Unije za geografske označbe ter pravila za njihovo uporabo in uporabo označb in kratic na proizvodih, ki se tržijo pod registrirano geografsko označbo, vključno s pravili o ustreznih jezikovnih različicah, ki se uporabljajo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 53(2).

Poglavje 4
Nadzor in izvrševanje

Člen 38

Področje uporabe

1.To poglavje zajema nadzor in izvrševanje geografskih označb žganih pijač in kmetijskih proizvodov.

2.Za namene tega poglavja nadzor vključuje:

(a)preverjanje, da je bil proizvod z geografsko označbo proizveden v skladu z ustrezno specifikacijo proizvoda, in

(b)spremljanje uporabe geografskih označb na trgu.

3.Odgovorni pristojni organi in organi za certificiranje proizvodov pri izvajanju dejavnosti nadzora in izvrševanja iz tega naslova izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (EU) 2017/625. Vendar se naslov VI, poglavje 1, Uredbe (EU) 2017/625 ne uporablja za nadzor geografskih označb.

Člen 39

Preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda

1.Države članice pripravijo in posodabljajo seznam proizvajalcev proizvodov z geografsko označbo, vpisano v register Unije za geografske označbe, s poreklom na njihovem ozemlju.

2.Proizvajalci so odgovorni za notranji nadzor, ki zagotavlja, da so proizvodi z geografskimi označbami skladni s specifikacijo proizvoda, preden se dajo na trg.

3.Poleg notranjega nadzora iz odstavka 2 pred dajanjem na trg proizvoda z geografsko označbo s poreklom iz Unije skladnost s specifikacijo proizvoda preveri tretja oseba, in sicer:

(a)eden ali več pristojnih organov v smislu člena 3(3) Uredbe (EU) 2017/625 ali

(b)eden ali več organov za certificiranje proizvodov, na katere so bile prenesene odgovornosti iz naslova II, poglavje III, Uredbe (EU) 2017/625.

4.Za geografske označbe, ki označujejo proizvod s poreklom iz tretje države, skladnost s specifikacijo proizvoda pred dajanjem proizvoda na trg preveri:

(a)pristojni javni organ, ki ga imenuje tretja država, ali

(b)eden ali več organov za certificiranje proizvodov.

5.Kadar v skladu s specifikacijo proizvoda proizvodno fazo izvede eden ali več proizvajalcev v državi, ki ni država porekla geografske označbe, se določbe za preverjanje skladnosti teh proizvajalcev določijo v specifikaciji proizvoda. Če zadevna proizvodna faza poteka v Uniji, se proizvajalci priglasijo pristojnim organom države članice, v kateri poteka proizvodna faza, in se preverijo kot proizvajalci proizvoda z geografsko označbo.

6.Kadar država članica uporablja člen 8(2), skladnost s specifikacijo proizvoda preverja organ, ki se ne šteje za skupino proizvajalcev v skladu z navedenim odstavkom.

7.Stroške preverjanja skladnosti s specifikacijo proizvoda lahko nosijo gospodarski subjekti, pri katerih se navedeni nadzor izvaja. H kritju navedenih stroškov lahko prispevajo tudi države članice.

Člen 40

Javne informacije o pristojnih organih in organih za certificiranje proizvodov

1.Države članice objavijo imena in naslove pristojnih organov in organov za certificiranje proizvodov iz člena 39(3) ter te informacije posodabljajo.

2.Komisija objavi imena in naslove pristojnih organov in organov za certificiranje proizvodov iz člena 39(4) in te informacije redno posodablja.

3.Komisija lahko vzpostavi digitalni portal, na katerem se objavijo imena in naslovi pristojnih organov in organov za certificiranje proizvodov iz odstavkov 1 in 2.

Člen 41

Akreditacija organov za certificiranje proizvodov

1.Organi za certificiranje proizvodov iz člena 39(3), točka (b), in člena 39(4), točka (b), izpolnjujejo naslednje standarde in so akreditirani v skladu z njimi:

(a)evropski standard ISO/IEC 17065:2012 „Ugotavljanje skladnosti – Zahteve za organe, ki certificirajo proizvode, procese in storitve“, vključno s standardom ISO/IEC 17020:2012 – „Ugotavljanje skladnosti – Zahteve za delovanje različnih organov, ki izvajajo kontrolo“, ali

(b)druge ustrezne mednarodno priznane standarde, vključno z vsemi revizijami ali spremenjenimi različicami evropskih standardov iz točke (a).

2.Akreditacijo iz odstavka 1 izvaja akreditacijski organ, priznan v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008, ki je član Evropske akreditacije, ali akreditacijski organ zunaj Unije, ki je član Mednarodnega akreditacijskega foruma.

Člen 42

Nadzor in izvrševanje geografskih označb na trgu

1.Države članice imenujejo enega ali več izvršilnih organov, ki so lahko isti kot pristojni organi iz člena 39(3), odgovornih za nadzor na trgu in izvrševanje geografskih označb, potem ko proizvod z geografsko označbo zaključi vse proizvodne faze, ne glede na to, ali se skladišči, je v tranzitu, distribuciji ali ponujen v vele- ali maloprodaji, vključno z elektronskim trgovanjem.

2.Izvršilni organ izvaja nadzor proizvodov z geografskimi označbami, da zagotovi skladnost s specifikacijo proizvoda ali enotnim dokumentom ali njemu enakovrednim dokumentom.

3.Države članice sprejmejo ustrezne upravne in sodne ukrepe, da preprečijo ali ustavijo uporabo imen proizvodov ali storitev, proizvedenih, opravljenih ali trženih na njihovem ozemlju, ki je v nasprotju z zaščito geografskih označb iz členov 27 in 28.

4.Organ, imenovan v skladu z odstavkom 1, usklajuje izvrševanje geografskih označb med ustreznimi oddelki, agencijami in organi, vključno s policijo, agencijami za boj proti ponarejanju, carino, uradi za intelektualno lastnino, organi na področju živilske zakonodaje in maloprodajnimi inšpektorji.

Člen 43

Obveznosti za ponudnike posredniških storitev

1.Prodaja blaga, do katerega imajo dostop osebe s sedežem v Uniji in ki je v nasprotju s členom 27, se šteje za nezakonito vsebino v smislu člena 2, točka (g), Uredbe (EU) 2022/xxx Evropskega parlamenta in Sveta 46 .

2.Pristojni organi držav članic lahko odredijo ukrepanje v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2022/xxx zoper nezakonito vsebino iz odstavka 1 tega člena.

3.Po členu 14 Uredbe (EU) 2022/xxx lahko posameznik ali subjekt obvesti ponudnike storitev gostovanja o prisotnosti vsebine, ki krši člen 27 te uredbe.

4.Ta uredba ne posega v Uredbo (EU) št. 2022/xxx.

Člen 44

Medsebojna pomoč in izmenjevanje informacij

1.Države članice si medsebojno pomagajo pri izvajanju nadzora in izvrševanju iz tega poglavja v skladu z Uredbo (EU) 2017/625.

2.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi podrobno opredeli naravo in vrsto informacij, ki se izmenjujejo, ter načine izmenjevanja informacij za namene nadzora in izvrševanja iz tega poglavja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 53(2).

3.Upravna pomoč lahko po potrebi in v dogovoru med zadevnimi pristojnimi organi vključuje sodelovanje pristojnih organov države članice pri preverjanjih na kraju samem, ki jih opravijo pristojni organi druge države članice.

4.V primeru morebitne kršitve zaščite geografske označbe države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi organi kazenskega pregona, javni tožilci in pravosodni organi lažje pošiljajo informacije o taki morebitni kršitvi pristojnim organom iz člena 39(3).

5.Države članice za olajšanje izmenjave informacij o neskladnosti ali goljufijah pri registriranih geografskih označbah uporabljajo sistem upravljanja informacij, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2017/625, ali kateri koli drug sistem, ki bi lahko bil v prihodnosti vzpostavljen v ta namen.

Člen 45

Potrdila o dovoljenju za proizvodnjo

1.Proizvajalec, čigar proizvod je po preverjanju skladnosti iz člena 39 skladen s specifikacijo proizvoda geografske označbe, zaščitene v skladu s to uredbo, je upravičen do uradnega potrdila ali drugega dokazila o certificiranju za upravičenost do proizvodnje proizvoda z zadevno geografsko označbo za proizvodne faze, ki jih izvaja navedeni proizvajalec.

2.Dokazilo o certificiranju iz odstavka 1 se na zahtevo da na voljo izvršilnim, carinskim ali drugim organom v Uniji, ki preverjajo uporabo geografskih označb na blagu, ki je deklarirano za prosti promet ali dano na notranji trg. Proizvajalec lahko da dokazilo o certificiranju na voljo javnosti ali kateri koli osebi, ki pri poslovanju zahteva takšno dokazilo.

Poglavje 5
Tehnična pomoč

Člen 46

Pregled geografskih označb tretjih držav

Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev te uredbe s pravili o pooblastitvi urada EUIPO za pregled geografskih označb tretjih držav, razen geografskih označb na podlagi Ženevskega akta Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah, predlaganih za zaščito na podlagi mednarodnih pogajanj ali mednarodnih sporazumov.

Člen 47

Spremljanje in poročanje

1.Kadar Komisija izvaja katero koli pooblastilo iz te uredbe za prenos nalog na urad EUIPO, je pooblaščena tudi za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 84 za dopolnitev te uredbe z merili za spremljanje uspešnosti pri izvajanju navedenih nalog. Takšna merila lahko vključujejo:

(a)obseg vključevanja kmetijskih dejavnikov v postopek pregleda;

(b)kakovost ocen;

(c)usklajenost ocen geografskih označb iz različnih virov;

(d)učinkovitost nalog in

(e)zadovoljstvo uporabnikov.

2.Komisija najpozneje pet let po prvem prenosu katerih koli nalog na urad EUIPO pripravi poročilo o rezultatih in izkušnjah pri izvajanju teh nalog v uradu EUIPO ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Poglavje 6
Geografske označbe za kmetijske proizvode

Člen 48

Označbe porekla in geografske označbe

1.„Označba porekla“ kmetijskega proizvoda je ime, ki opredeljuje proizvod:

(a)s poreklom iz posebnega kraja, regije ali izjemoma države;

(b)katerega kakovost ali značilnosti so pretežno ali izključno posledica posebnega geografskega okolja z njegovimi lastnimi naravnimi in človeškimi dejavniki ter

(c)katerega vse proizvodne faze potekajo na opredeljenem geografskem območju.

2. „Geografska označba“ kmetijskega proizvoda je ime, ki opredeljuje proizvod:

(a)s poreklom iz posebnega kraja, regije ali države;

(b)katerega posebno kakovost, sloves ali drugo značilnost je mogoče pripisati predvsem njegovemu geografskemu poreklu in

(c)katerega najmanj ena proizvodna faza poteka na opredeljenem geografskem območju.

3.Naslednji kmetijski proizvodi ne morejo pridobiti zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe:

(a)proizvodi, s katerimi zaradi njihove narave ni mogoče trgovati na notranjem trgu in ki se lahko porabljajo samo na kraju proizvodnje ali blizu njega, na primer v restavracijah;

(b)proizvodi, ki so brez poseganja v pravila iz člena 5(2) v nasprotju z javno politiko ali sprejetimi moralnimi načeli in se ne smejo dajati na notranji trg.

4.Ne glede na odstavek 1 se nekatera imena registrirajo kot označbe porekla, čeprav surovine zadevnih proizvodov prihajajo z geografskega območja, ki je večje ali različno od opredeljenega geografskega območja, pod pogojem, da:

(a)je območje proizvodnje surovin omejeno;

(b)za proizvodnjo surovin obstajajo posebni pogoji;

(c)so vzpostavljeni nadzorni ukrepi, ki zagotavljajo upoštevanje pogojev iz točke (b), in

(d)so bile zadevne označbe porekla priznane kot označbe porekla v državi porekla pred 1. majem 2004.

Za namen tega odstavka se kot surovine štejejo le žive živali, meso in mleko.

5.Za namene odstavka 2, točka (b), lahko „druge značilnosti“ vključujejo tradicionalne proizvodne prakse, tradicionalne lastnosti proizvoda in kmetijske prakse, ki varujejo okoljsko vrednost, vključno z biotsko raznovrstnostjo, habitati, nacionalno priznanimi okoljskimi območji in krajino.

6.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov o omejitvah in odstopanjih glede izvora krme za označbo porekla.

7.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov o omejitvah in odstopanjih glede zakola živih živali ali izvora surovin. Pri teh omejitvah in odstopanjih se na podlagi objektivnih meril upošteva kakovost ali uporaba ter priznano znanje in izkušnje ali naravni dejavniki.

Člen 49

Rastlinske sorte in živalske pasme

1.Imena ni mogoče registrirati kot geografsko označbo, kadar sovpada s poimenovanjem rastlinske sorte ali živalske pasme in bi lahko potrošnika zavajalo glede prave identitete ali porekla proizvoda z geografsko označbo ali povzročilo zmedo glede proizvodov z geografsko označbo in zadevne sorte ali pasme.

2.Pogoji iz odstavka (1) se ocenijo glede na dejansko uporabo sovpadajočih imen, vključno z uporabo poimenovanja rastlinske sorte ali živalske pasme zunaj območja njenega porekla in uporabo poimenovanja rastlinske sorte, zaščitene z žlahtniteljsko pravico v Skupnosti.

3.Ta uredba ne preprečuje dajanja na trg proizvoda, ki ni v skladu s specifikacijo proizvoda za registrirano geografsko označbo, katere označevanje vključuje ime ali del imena te geografske označbe, ki vsebuje poimenovanje rastlinske sorte ali živalske pasme ali sestoji iz njega, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)zadevni proizvod sestoji ali izvira iz navedene sorte ali pasme;

(b)potrošniki niso zavedeni;

(c)uporaba poimenovanja sorte ali pasme pomeni pošteno konkurenco;

(d)uporaba ne izkorišča slovesa registrirane geografske označbe ter

(e)proizvodnja in trženje zadevnega proizvoda sta se razširila zunaj območja porekla pred datumom vložitve zahtevka za registracijo geografske označbe.

4.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov o pravilih za določanje uporabe poimenovanja rastlinskih sort in živalskih pasem.

Člen 50

Posebna pravila o izvoru krme in surovin

1.Za namene člena 48 krma za proizvode živalskega izvora, katerih ime je registrirano kot označba porekla, v celoti izvira z opredeljenega geografskega območja.

2.Če ni tehnično izvedljivo, da bi krma v celoti izvirala z opredeljenega geografskega območja, se lahko doda krma, ki izvira zunaj območja, če to ne vpliva na kakovost ali značilnosti proizvoda, ki so pretežno posledica geografskega okolja. Krma, ki izvira zunaj opredeljenega geografskega območja, na letni ravni ne presega 50 % suhe snovi.

3.Vse omejitve porekla surovin, določene v specifikaciji proizvoda, katerega ime je registrirano kot geografska označba, so upravičene na podlagi povezave iz člena 51(1), točka (f).

Člen 51

Specifikacija proizvoda

1.Proizvodi, katerih imena so registrirana kot označba porekla ali geografska označba, so skladni s specifikacijo proizvoda, ki vključuje vsaj:

(a)ime, ki se zaščiti kot označba porekla ali geografska označba, ki je lahko geografsko ime kraja proizvodnje posebnega proizvoda ali ime, ki se uporablja v trgovini ali v splošnem jeziku za opis posebnega proizvoda na opredeljenem geografskem območju;

(b)opis proizvoda, po potrebi vključno s surovinami, zadevnimi rastlinskimi sortami in živalskimi pasmami, vključno s trgovskim imenom vrste in njenim znanstvenim imenom, ter glavnimi fizikalnimi, kemijskimi, mikrobiološkimi ali organoleptičnimi značilnostmi proizvoda;

(c)opredelitev opredeljenega geografskega območja, ki ustvarja povezavo iz točke (f)(i) ali (ii), in po potrebi podatke, ki dokazujejo izpolnjevanje zahtev iz člena 48(4);

(d)dokaz, da proizvod izvira z opredeljenega geografskega območja, določenega v skladu s členom 48(1), točka (c), ali členom 48(2), točka (c);

(e)opis metode pridobivanja proizvoda, in kadar je to primerno, tradicionalnih metod in posebnih postopkov, ki se uporabljajo, ter informacije o pakiranju, če tako določi skupina vložnica in za posamezni proizvod zadostno utemelji, da je treba pakiranje opraviti na opredeljenem geografskem območju zaradi zaščite kakovosti ali zagotavljanja porekla ali nadzora, ob upoštevanju prava Unije, zlasti s področja prostega pretoka blaga in prostega opravljanja storitev;

(f)podrobnosti, ki dokazujejo naslednje:

(i)pri označbi porekla: povezavo med kakovostjo ali značilnostmi proizvoda in geografskim okoljem iz člena 48(1), točka (b). Podrobnosti o človeških dejavnikih navedenega geografskega okolja so lahko po potrebi omejene na opis upravljanja tal in krajine, pridelovalnih praks ali katerega koli drugega ustreznega človeškega prispevka k ohranjanju naravnih dejavnikov geografskega okolja iz navedene določbe;

(ii)pri geografski označbi: povezavo med posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda in geografskim poreklom iz člena 48(2), točka (b);

(g)vsa posebna pravila o označevanju zadevnega proizvoda;

(h)druge veljavne zahteve, kadar jih določijo države članice ali skupina proizvajalcev, če je primerno, ob upoštevanju tega, da morajo biti take zahteve objektivne, nediskriminatorne in skladne z nacionalnim pravom in pravom Unije.

2.Specifikacija proizvoda lahko vključuje tudi trajnostne zaveze.

3.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov o pravilih, ki omejujejo informacije iz specifikacije proizvoda iz odstavka 1 tega člena, kadar je takšna omejitev potrebna, da se preprečijo preobsežni zahtevki za registracijo.

4.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o predlogi specifikacije proizvoda. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 53(2).

Člen 52

Enotni dokument

1.Enotni dokument vsebuje:

(a)glavne točke specifikacije proizvoda, in sicer: ime in opis proizvoda, po potrebi vključno s posebnimi pravili o pakiranju in označevanju, ter kratko opredelitev geografskega območja;

(b)opis povezave proizvoda z geografskim okoljem ali geografskim poreklom iz člena 51(1), točka (f), in po potrebi posebne elemente opisa proizvoda ali metode proizvodnje, ki utemeljujejo to povezavo.

2.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko in spletno predstavitev enotnega dokumenta iz odstavka 1 ter izločitev ali anonimizacijo varovanih osebnih podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 53(2).

Poglavje 7
Postopkovne določbe

Člen 53

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor, imenovan Odbor za geografske označbe. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Naslov III
Sheme kakovosti

Poglavje 1
Zajamčene tradicionalne posebnosti

Člen 54

Cilj in področje uporabe

1.Vzpostavi se shema za zajamčene tradicionalne posebnosti, s katero se zaščitijo tradicionalne metode proizvodnje in recepti s pomočjo proizvajalcem tradicionalnih proizvodov pri trženju njihovih proizvodov ter pri obveščanju potrošnikov o lastnostih dodane vrednosti njihovih tradicionalnih receptov in proizvodov.

2.To poglavje se uporablja za kmetijske proizvode.

Za namene tega poglavja kmetijski proizvodi pomenijo kmetijske proizvode, namenjene za prehrano ljudi, iz Priloge I k Pogodbi o delovanju Evropske unije ter druge kmetijske proizvode in živila iz Priloge II k tej uredbi.

To poglavje se ne uporablja za žgane pijače, aromatizirana vina ali proizvode vinske trte, kot so opredeljeni v delu II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013, razen za vinski kis.

3.Registracija in zaščita zajamčenih tradicionalnih posebnosti ne posegata v obveznost proizvajalcev, da upoštevajo druga pravila Unije, zlasti pravila o dajanju proizvodov na trg, enotni skupni ureditvi trgov in označevanju živil.

Člen 55

Merila za upravičenost

1.Ime izpolnjuje pogoje za registracijo kot zajamčena tradicionalna posebnost, kadar opisuje poseben proizvod:

(a)katerega način proizvodnje, predelava ali sestava ustreza tradicionalni praksi za zadevni proizvod ali živilo, ali

(b)ki je proizveden iz surovin ali sestavin, ki se tradicionalno uporabljajo.

2.Da se ime registrira kot zajamčena tradicionalna posebnost:

(a)se mora ime tradicionalno uporabljati za označevanje proizvoda ali

(b)mora opredeljevati tradicionalno naravo proizvoda.

3. Če se v postopku ugovora iz člena 62 izkaže, da se ime uporablja tudi v drugi državi članici ali v tretji državi, se lahko – da bi se primerljivi proizvodi ali proizvodi, ki imajo identično ali podobno ime, razlikovali – z odločitvijo o registraciji, sprejeto v skladu s členom 65(3), zagotovi, da je ime zajamčene tradicionalne posebnosti dopolnjeno s trditvijo „izdelano po tradiciji“, čemur neposredno sledi ime države ali regije zadevnega proizvoda.

4.Imena ni mogoče registrirati, če se nanaša le na splošne trditve, uporabljene za skupino proizvodov, ali na trditve, ki jih določa posebna zakonodaja Unije.

5.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev te uredbe z dodatnimi podrobnostmi o zahtevah za upravičenost iz tega člena.

Člen 56

Specifikacija proizvoda

1.Zajamčena tradicionalna posebnost mora biti v skladu s specifikacijo proizvoda, ki vsebuje:

(a)ime proizvoda, predlagano za registracijo, v ustreznih jezikovnih različicah;

(b)opis proizvoda, vključno z njegovimi glavnimi fizikalnimi, kemijskimi, mikrobiološkimi ali organoleptičnimi značilnostmi;

(c)opis metode proizvodnje, ki jo morajo proizvajalci upoštevati, po potrebi vključno z vrsto in značilnostmi uporabljenih surovin ali sestavin, če je relevantno, vključno s trgovskim imenom zadevne vrste in njenim znanstvenim imenom, in metode, po kateri je proizvod pripravljen, in

(d)ključne elemente, ki opredeljujejo tradicionalno naravo proizvoda.

2.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi določi pravila, ki omejujejo informacije iz specifikacije proizvoda iz odstavka 1 tega člena, kadar je takšna omejitev potrebna, da se preprečijo preobsežni zahtevki za registracijo.

3.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o predlogi specifikacije proizvoda. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 80(2).

Člen 57

Nacionalna faza postopka registracije

1.Zahtevke za registracijo zajamčene tradicionalne posebnosti lahko vložijo samo skupine proizvajalcev proizvodov z imenom, ki se zaščiti. Več skupin iz različnih držav članic ali tretjih držav lahko vloži skupni zahtevek za registracijo.

2.Zahtevek za registracijo imena kot zajamčene tradicionalne posebnosti vsebuje:

(a) ime in naslov skupine proizvajalcev vložnice;

(b) specifikacijo proizvoda iz člena 56 .

3.Kadar zahtevek pripravi skupina proizvajalcev s sedežem v državi članici, ga naslovi na organe navedene države članice. Država članica zahtevek pregleda, da preveri, ali je utemeljen in ali izpolnjuje pogoje meril za upravičenost iz člena 55. Država članica pri pregledu vodi nacionalni postopek ugovora. Če država članica meni, da so zahteve iz tega poglavja izpolnjene, lahko sprejme pozitivno odločitev in vloži zahtevek za registracijo na ravni Unije pri Komisiji.

4.Država članica zagotovi, da se njena odločitev, pozitivna ali ne, objavi in da ima vsaka fizična ali pravna oseba s pravnim interesom možnost izpodbijati to odločitev. Država članica zagotovi tudi objavo specifikacije proizvoda, na podlagi katere je sprejela svojo pozitivno odločitev, in elektronski dostop do specifikacije proizvoda.

5.Kadar zahtevek, vključno s skupnim zahtevkom, pripravi skupina ali skupine proizvajalcev s sedežem v tretji državi, se zahtevek vloži neposredno ali prek organov zadevne tretje države.

Člen 58

Zahtevek za registracijo na ravni Unije

1.Zahtevek za registracijo zajamčene tradicionalne posebnosti na ravni Unije vsebuje:

(a) elemente iz člena 57(2) in

(b) samo za države članice: izjavo države članice, da po njenem mnenju zahtevek, ki ga je vložila skupina vložnica, izpolnjuje pogoje za registracijo.

2.Kadar se vloži skupni zahtevek iz člena 57(1), zahtevek pri Komisiji vloži ena od zadevnih držav članic. Po potrebi vključuje elemente iz člena 57(2) in izjavo iz odstavka 1, točka (b), tega člena vseh zadevnih držav članic. Povezani nacionalni postopki, vključno s fazo ugovora, se izvedejo v vseh zadevnih državah članicah.

3.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev te uredbe z dodatnimi pravili za skupne zahtevke za registracijo zajamčene tradicionalne posebnosti, ki se nanašajo na več kot eno nacionalno ozemlje, in za postopek vložitve zahtevka.

4.Komisija lahko z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o postopkih, predlogi in predstavitvi za zahtevke za registracijo, tudi za zahtevke za registracijo zajamčene tradicionalne posebnosti, ki se nanašajo na več kot eno nacionalno ozemlje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 80(2).

Člen 59

Vložitev zahtevka za registracijo na ravni Unije

1.Zahtevek za registracijo zajamčene tradicionalne posebnosti na ravni Unije se pri Komisiji vloži elektronsko prek digitalnega sistema. Digitalni sistem omogoča vlaganje zahtevkov pri nacionalnem organu države članice, ki ga lahko uporabi v svojem nacionalnem postopku.

2.Digitalni sistem omogoča vlaganje zahtevkov vložnikom s sedežem zunaj Unije in nacionalnim organom v tretjih državah.

3.Komisija informacije o zahtevkih za registracijo na ravni Unije objavi ob njihovi vložitvi prek digitalnega sistema iz odstavka 1.

Člen 60

Pregled pri Komisiji in objava za ugovor

1.Komisija pregleda vsak zahtevek, ki ga prejme na podlagi člena 65(1), da preveri, ali v njem ni očitnih napak, ali so informacije, predložene v skladu s členom 58, popolne, in ali je specifikacija proizvoda natančna in tehnične narave ter so izpolnjene zahteve iz členov 55 in 56. Takšen pregled upošteva izsledke nacionalne faze postopka, ki jo je izvedla zadevna država članica.

2.Pregled naj ne bi trajal več kot 6 mesecev. Če obdobje pregleda preseže ali bo verjetno preseglo 6 mesecev, Komisija vložnika pisno obvesti o razlogih za zamudo.

3.Komisija lahko od vložnika zahteva dodatne informacije.

4.Kadar Komisija na podlagi pregleda, izvedenega v skladu z odstavkom 1, meni, da so pogoji iz tega poglavja izpolnjeni, specifikacijo proizvoda objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 61

Nacionalno izpodbijanje zahtevka za registracijo

1.Države članice Komisijo obveščajo o vseh nacionalnih upravnih ali sodnih postopkih, ki lahko vplivajo na registracijo zajamčene tradicionalne posebnosti. V takem primeru lahko države članice od Komisije zahtevajo, da začasno prekine postopek pregleda za obdobje 12 mesecev, ki se lahko podaljša.

2.Država članica Komisijo brez odlašanja obvesti, če je bil zahtevek, vložen pri Komisiji, na nacionalni ravni razveljavljen s sodno odločbo, ki se takoj uporablja, vendar ni pravnomočna. V tem primeru je Komisija izvzeta iz obveznosti spoštovanja roka za izvedbo pregleda iz člena 60(2) in obveščanja vložnika o razlogih za zamudo.

3.Če je bil zahtevek, vložen pri Komisiji, razveljavljen s pravnomočno odločbo nacionalnega sodišča, država članica po potrebi pretehta ustrezne ukrepe, kot je umik ali sprememba zahtevka.

Člen 62

Postopek ugovora na ravni Unije

1.V treh mesecih od datuma objave specifikacije proizvoda v Uradnem listu Evropske unije na podlagi člena 60(4) lahko organi države članice ali tretje države oziroma fizične ali pravne osebe s pravnim interesom in s sedežem v tretji državi vložijo ugovor pri Komisiji.

3.Ugovor mora navajati, da bi zahtevek lahko kršil pogoje iz tega poglavja, in navede razloge za to. Ugovor, ki tega ne navaja, je ničen.

4.Komisija preuči dopustnost ugovora. Če Komisija meni, da je ugovor dopusten, v petih mesecih od datuma objave specifikacije proizvoda v Uradnem listu Evropske unije organ ali osebo, ki je vložila ugovor, in organ ali vložnika zahtevka pozove k ustreznemu posvetovanju z razumnim trajanjem, ki ne sme biti daljše od treh mesecev. Komisija lahko kadar koli v tem obdobju na zahtevo organa ali vložnika podaljša rok za posvetovanje za največ tri mesece.

5.Organ ali oseba, ki je vložila ugovor, in vložnik zahtevka takšno ustrezno posvetovanje začneta brez nepotrebnega odlašanja. Drug drugemu zagotovita ustrezne informacije, potrebne za oceno, ali je zahtevek za registracijo skladen s pogoji iz te uredbe.

6.V enem mesecu po koncu posvetovanja iz odstavka 4 vložnik s sedežem v tretji državi ali organi države članice ali tretje države, iz katere je bil vložen zahtevek za registracijo na ravni Unije, Komisijo uradno obvestijo o izidu posvetovanja, vključno z vsemi izmenjanimi informacijami, ali je bil dosežen dogovor z enim ali vsemi vložniki ugovora, in o vseh posledičnih spremembah zahtevka. Organ ali oseba, ki je pri Komisiji vložila ugovor, lahko ob koncu posvetovanja tudi obvesti Komisijo o svojem stališču.

7.Kadar se po koncu posvetovanja specifikacija proizvoda, objavljena v skladu s členom 60(4), spremeni, Komisija ponovno pregleda zahtevek za registracijo, kakor je bil spremenjen. Če je bil zahtevek bistveno spremenjen in Komisija meni, da spremenjeni zahtevek izpolnjuje pogoje za registracijo, zahtevek ponovno objavi v skladu z navedenim odstavkom.

8.Dokumenti iz tega člena se pripravijo v enem od uradnih jezikov Unije.

9.Komisija po dokončanju postopka ugovora zaključi svojo oceno zahtevka za registracijo na ravni Unije, pri čemer upošteva vse zahteve za prehodna obdobja, izid postopka ugovora in vse druge zadeve, ki se pojavijo po njenem pregledu in bi lahko povzročile spremembo specifikacije proizvoda.

10.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, ki dopolnjujejo pravila postopka ugovora za določitev podrobnih postopkov in rokov.

11.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna pravila o postopkih, predlogi in predstavitvi za ugovore. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 80(2).

Člen 63

Razlogi za ugovor

1.Ugovor, vložen v skladu s členom 62, je dopusten le, če vložnik ugovora:

(a) navede ustrezno utemeljene razloge za nezdružljivost predlagane registracije z določbami tega poglavja ali

(b) dokaže, da je raba imena za podobne kmetijske proizvode zakonita, splošno znana in gospodarsko pomembna.

2.Merila iz odstavka 1, točka (b), se ocenijo glede na ozemlje Unije.

Člen 64

Prehodna obdobja za uporabo zajamčenih tradicionalnih posebnosti

1.Komisija lahko z izvedbenimi akti odobri prehodno obdobje do petih let, da se za proizvode, katerih označba je sestavljena iz imena ali vsebuje ime, ki je v nasprotju s členom 69, omogoči nadaljnja uporaba označbe, pod katero so bili trženi, če dopustni ugovor iz člena 57(3) ali člena 62 zoper zahtevek za registracijo zajamčene tradicionalne posebnosti, katere zaščita je kršena, kaže, da se je taka označba zakonito uporabljala na notranjem trgu najmanj pet let pred datumom objave iz člena 60(4).

2.Izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 80(2), kadar pa je na podlagi člena 57(3) vložen dopustni ugovor, se sprejmejo brez uporabe postopka pregleda.

Člen 65

Odločitev Komisije o zahtevku za registracijo

1.Kadar Komisija na podlagi razpoložljivih informacij po pregledu, izvedenem na podlagi člena 58(3), meni, da katera koli od tam navedenih zahtev ni izpolnjena, sprejme izvedbene akte o zavrnitvi zahtevka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 80(2).

2.Kadar Komisija ne prejme nobenega dopustnega ugovora, brez uporabe postopka iz člena 80(2) sprejme izvedbeni akt o registraciji zajamčene tradicionalne posebnosti.

3.Kadar Komisija prejme dopusten ugovor:

(a) registrira ime z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe postopka iz člena 80(2), če je bil dosežen dogovor, potem ko preveri, da je dogovor skladen s pravom Unije, in po potrebi spremeni informacije, objavljene na podlagi člena 60(4), če te spremembe niso bistvene, ali

(b) sprejme izvedbene akte, s katerimi odloči o zahtevku za registracijo, če dogovor ni bil dosežen. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 80(2).

4.Akti o registraciji zajamčene tradicionalne posebnosti določajo vse pogoje, ki se uporabljajo za registracijo, in ponovno objavo informacij enotnega dokumenta, objavljenega za ugovor v Uradnem listu Evropske unije, če morebitne potrebne spremembe niso bistvene.

5.Uredbe o registraciji in sklepi o zavrnitvi se objavijo v seriji L Uradnega lista Evropske unije.

Člen 66

1.Komisija brez uporabe postopka iz člena 80(2) sprejme izvedbene akte o vzpostavitvi in vodenju javno dostopnega elektronskega registra za zajamčene tradicionalne posebnosti, priznane na podlagi te uredbe (v nadaljnjem besedilu: register Unije za zajamčene tradicionalne posebnosti).

2.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna pravila o predlogi in vsebini registra Unije za zajamčene tradicionalne posebnosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 80(2).

Člen 67

Spremembe specifikacije proizvoda

1.Skupina proizvajalcev s pravnim interesom lahko vloži zahtevek za odobritev spremembe specifikacije proizvoda zajamčene tradicionalne posebnosti Unije. Zahtevki vsebujejo opis zahtevanih sprememb in njihovo utemeljitev.

2.Za postopek spremembe specifikacije proizvoda se smiselno uporablja postopek iz členov 57 do 65.

3.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov o dopolnitvi pravil o postopku za spremembo specifikacije proizvoda.

4.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna pravila o postopkih, predlogi in predstavitvi za zahtevke za spremembo specifikacije proizvoda. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 80(2).

Člen 68

Preklic registracije

1.Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo katere koli fizične ali pravne osebe s pravnim interesom sprejme izvedbene akte za preklic registracije zajamčene tradicionalne posebnosti v naslednjih primerih:

(a)kadar skladnost s specifikacijo proizvoda ni zagotovljena;

(b)kadar najmanj sedem let na trg ni bil dan noben proizvod, označen kot zajamčena tradicionalna posebnost.

2.Komisija lahko sprejme tudi izvedbene akte o preklicu registracije na zahtevo proizvajalcev proizvoda, ki se trži pod registriranim imenom.

3.Izvedbeni akti iz odstavkov 1 in 2 se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 80(2).

4. Za postopek preklica se smiselno uporabljajo členi 57 do 63 in člen 65.

5.Komisija se pred sprejetjem izvedbenih aktov iz odstavkov 1 in 2 posvetuje z organi zadevne države članice, organi zadevne tretje države, ali kadar je mogoče, s proizvajalcem iz tretje države, ki je prvotno vložil zahtevek za registracijo zajamčene tradicionalne posebnosti, razen če preklic neposredno zahtevajo navedeni prvotni vložniki.

6.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev pravil o postopku preklica.

7.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna pravila o postopkih, predlogi in predstavitvi za zahtevke za preklic registracije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 80(2).

Člen 69

Omejitve pri uporabi registriranih zajamčenih tradicionalnih posebnosti

1.Registrirane zajamčene tradicionalne posebnosti so zaščitene pred vsako zlorabo ali posnemanjem, tudi kadar gre za proizvode, ki se uporabljajo kot sestavine, ali pred vsakršnimi drugimi praksami, ki bi lahko zavajale potrošnika.

2.Države članice zagotovijo, da ne pride do zmede glede imen živil, uporabljenih na nacionalni ravni, in zajamčenih tradicionalnih posebnosti.

3.Zaščita iz odstavka 1 se uporablja tudi za proizvode, prodane na daljavo, na primer z elektronskim trgovanjem.

4.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov o dodatnih pravilih za nadaljnji opis zaščite zajamčenih tradicionalnih posebnosti.

5.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi postopkovne in formalne zahteve za zaščito zajamčenih tradicionalnih posebnosti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 80(2).

Člen 70

Izjeme pri nekaterih uporabah

1.Določbe tega poglavja ne posegajo v:

(a)uporabo izrazov, ki so v Uniji generični, tudi če je generični izraz del imena, ki je zaščiteno kot zajamčena tradicionalna posebnost;

(b)dajanje na trg proizvodov, katerih označevanje vsebuje poimenovanje rastlinske sorte ali živalske pasme ali sestoji iz njega, ki se uporablja v dobri veri;

(c)uporabo pravil Unije ali držav članic, ki urejajo intelektualno lastnino, zlasti o geografskih označbah in blagovnih znamkah ter pravicah, dodeljenih na podlagi teh pravil.

2.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov o dopolnitvi te uredbe z dodatnimi pravili za določitev generičnosti izrazov, pogoji za uporabo poimenovanj rastlinskih sort in živalskih pasem za zajamčeno tradicionalno posebnost ter njihove povezave s pravicami intelektualne lastnine iz tega člena.

Člen 71

Ime, simbol Unije in označba zajamčene tradicionalne posebnosti

1.Ime, registrirano kot zajamčena tradicionalna posebnost, lahko uporablja vsak gospodarski subjekt, ki trži proizvod, ki je v skladu z ustrezno specifikacijo proizvoda.

2.Določi se simbol Unije za uporabo pri označevanju proizvodov, označenih kot zajamčena tradicionalna posebnost. Označba „zajamčena tradicionalna posebnost“, kratica „ZTP“ in simbol Unije, ki se nanašajo na zajamčeno tradicionalno posebnost, se lahko uporabljajo samo za proizvode, proizvedene v skladu z ustrezno specifikacijo proizvoda.

3.Pri proizvodih s poreklom v Uniji, ki se tržijo kot zajamčena tradicionalna posebnost, registrirana v skladu s to uredbo, se pri označevanju in v oglaševalskem gradivu prikaže simbol iz odstavka 2. Za registrirano zajamčeno tradicionalno posebnost se uporabljajo zahteve za označevanje iz člena 13(1) Uredbe (EU) št. 1169/2011 za predstavitev obveznih podatkov. Pri označevanju se lahko navede označba „zajamčena tradicionalna posebnost“ ali ustrezna kratica „ZTP“.

4.Simbol Unije pri označevanju zajamčenih tradicionalnih posebnosti, ki so proizvedene zunaj Unije, ni obvezen.

5.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi simbol Unije in pogoje za njegovo obvezno uporabo ter pravila za enotno zaščito označbe, kratice in simbola Unije iz odstavka 2, njegovo uporabo in tehnične značilnosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 80(2).

Člen 72

Sodelovanje v shemah kakovosti

1.Države članice zagotovijo, da je vsak gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pravila iz tega poglavja, vključen v preverjanje skladnosti specifikacije proizvoda v skladu s členom 73. Države članice lahko zaračunajo pristojbino za kritje stroškov preverjanja skladnosti.

2.Gospodarski subjekti, ki pripravljajo in skladiščijo proizvod, ki se trži kot zajamčena tradicionalna posebnost, ali ki takšne proizvode dajejo na trg, so prav tako vključeni v ukrepe nadzora in izvrševanja iz člena 73.

Člen 73

Nadzor in izvrševanje

1. Nadzor zajamčenih tradicionalnih posebnosti vključuje:

(a)preverjanje, da je bil proizvod, označen kot zajamčena tradicionalna posebnost, proizveden v skladu z ustrezno specifikacijo proizvoda, in

(b)spremljanje uporabe zajamčene tradicionalne posebnosti na trgu, tudi na spletu.

2.Države članice v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 določijo:

(a)enega ali več pristojnih organov, odgovornih za nadzor zajamčenih tradicionalnih posebnosti, in

(b)enega ali več izvršilnih organov, ki so lahko isti kot pristojni organi iz točke (a), odgovornih za izvrševanje pravil o zajamčenih tradicionalnih posebnostih.

3.Naloge iz odstavka 2, točka (a), se lahko prenesejo na enega ali več organov za certificiranje proizvodov v skladu z Uredbo (EU) 2017/625.

4.Države članice na podlagi analize tveganja izvajajo nadzor za zagotovitev izpolnjevanja zahtev iz tega poglavja in v primeru kršitve uporabijo ustrezne kazni.

5.Pristojni organi in organi za certificiranje proizvodov pri izvajanju dejavnosti nadzora in izvrševanja iz tega člena izpolnjujejo ustrezne zahteve iz Uredbe (EU) 2017/625. Vendar se naslov VI, poglavje I, Uredbe (EU) 2017/625 ne uporablja za nadzor zajamčenih tradicionalnih posebnostih.

6.Za zajamčene tradicionalne posebnosti, ki označujejo proizvod s poreklom iz tretje države, skladnost s specifikacijo proizvoda pred dajanjem proizvoda na trg preveri:

(a)eden ali več javnih organov, ki jih imenuje tretja država, in/ali

(b)eden ali več organov za certificiranje proizvodov.

7.Države članice objavijo imena in naslove pristojnih organov in organov za certificiranje proizvodov iz odstavka 2, točka (a), oziroma odstavka 3 ter te informacije posodabljajo.

8.Komisija objavi imena in naslove pristojnih organov in organov za certificiranje proizvodov iz odstavka 6 ter te informacije redno posodablja.

9.Komisija lahko vzpostavi digitalni portal, na katerem se objavijo imena in naslovi pristojnih organov in organov za certificiranje proizvodov iz odstavka 2, točka (a), ter odstavkov 3 in 6.

10.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov o dopolnitvi te uredbe z dodatnimi pravili za primerne postopke certifikacije in akreditacije, ki se uporabijo za organe za certificiranje proizvodov iz odstavkov 2 in 5.

11.Komisija lahko brez uporabe postopka iz člena 80(2) sprejme izvedbene akte, s katerimi določi načine za objavo imen in naslovov pristojnih organov in organov za certificiranje proizvodov iz tega člena.

Poglavje 2
Neobvezni izrazi kakovosti

Člen 74

Cilj in področje uporabe

1.Vzpostavi se shema za neobvezne izraze kakovosti, da bi proizvajalci kmetijskih proizvodov lažje sporočali značilnosti ali lastnosti dodane vrednosti svojih proizvodov znotraj notranjega trga.

2.To poglavje se uporablja za kmetijske proizvode.

Za namene tega poglavja kmetijski proizvodi pomenijo kmetijske proizvode, namenjene za prehrano ljudi, iz Priloge I k Pogodbi ter druge kmetijske proizvode in živila iz Priloge II k tej uredbi.

To poglavje se ne uporablja za žgane pijače, aromatizirana vina ali proizvode vinske trte, kot so opredeljeni v delu II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013, razen za vinski kis.

Člen 75

Nacionalna pravila

1.Države članice lahko ohranijo nacionalna pravila o neobveznih izrazih in shemah kakovosti, ki niso zajeta v tej uredbi, pod pogojem, da so takšna pravila v skladu s pravom Unije.

2.Komisija lahko vzpostavi digitalni sistem za vključitev izrazov in shem iz odstavka 1, da bi spodbudila poznavanje proizvodov in shem po vsej Uniji. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnične podrobnosti, potrebne za priglasitev neobveznih izrazov kakovosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 80(2).

Člen 76

Neobvezni izrazi kakovosti

1.Neobvezni izrazi kakovosti izpolnjujejo naslednja merila:

(a)nanašajo se na značilnost ene ali več kategorij proizvodov ali na lastnost kmetovanja ali predelave, ki velja za posebna območja;

(b)njihova uporaba dodaja vrednost proizvodu v primerjavi s podobnimi proizvodi in

(c)imajo unijsko razsežnost.

2.To poglavje se ne uporablja za neobvezne izraze kakovosti, ki opisujejo tehnične lastnosti proizvoda z namenom uveljavitve obveznih tržnih standardov in niso namenjeni obveščanju potrošnikov o navedenih lastnostih proizvoda.

3.Neobvezni izrazi kakovosti izključujejo neobvezne rezervirane navedbe, ki podpirajo in dopolnjujejo posebne tržne standarde, določene na podlagi sektorja ali kategorije proizvoda.

4.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov o dopolnitvi te uredbe s podrobnimi pravili o merilih iz odstavka 1.

5.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o predlogah, postopkih ali drugih tehničnih podrobnostih, potrebnih za uporabo tega poglavja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 80(2).

6.Komisija pri sprejemanju delegiranih in izvedbenih aktov v skladu z odstavkoma 4 in 5 upošteva vse ustrezne mednarodne standarde.

Člen 77

Rezerviranje dodatnih neobveznih izrazov kakovosti

1.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi rezervira dodatne neobvezne izraze kakovosti in določi pogoje njihove uporabe.

Člen 78

Gorski proizvod

1.Kot neobvezni izraz kakovosti se uvede izraz „gorski proizvod“. Ta izraz se uporablja le za opis proizvodov, ki so namenjeni za prehrano ljudi iz Priloge I k Pogodbi ter pri katerih:

(a)tako surovine kot krma za rejne živali v prvi vrsti izvirajo z gorskih območij;

(b)pri predelanih proizvodih tudi predelava poteka na gorskih območjih.

2.Za namene tega člena so gorska območja v Uniji območja, opredeljena v skladu s členom 32(2) Uredbe (ES) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 47 . Pri proizvodih iz tretjih držav gorska območja vključujejo območja, ki jih je kot taka uradno določila tretja država ali ki izpolnjujejo merila, enakovredna tistim iz navedenega odstavka.

3.V ustrezno utemeljenih primerih je Komisija v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi določi odstopanje od pogojev uporabe iz odstavka 1 tega člena, zlasti pogoje, pod katerimi je dovoljeno, da surovine ali krma izvirajo zunaj gorskih območij, pogoje, pod katerimi lahko predelava proizvodov poteka zunaj gorskih območij na geografskem območju, ki se opredeli, in opredelitev tega geografskega območja.

4.Komisija je v skladu s členom 84 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov o uvedbi metod proizvodnje in drugih meril, ki so pomembna za uporabo neobveznega izraza kakovosti iz odstavka 1 tega člena.

Člen 79

Omejitve pri uporabi in spremljanju

1.Neobvezni izraz kakovosti se lahko uporablja le za opis proizvodov, ki so v skladu z ustreznimi pogoji uporabe.

2.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila uporabe neobveznih izrazov kakovosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 80(2).

3.Države članice na podlagi analize tveganja izvajajo nadzor za zagotovitev izpolnjevanja zahtev iz tega poglavja in v primeru kršitve uporabijo ustrezne upravne kazni.

Poglavje 3
Postopkovne določbe

Člen 80

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor, imenovan Odbor za kmetijsko kakovost. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Naslov IV
Spremembe uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2017/1001 in (EU) 2019/787

Člen 81

Spremembe Uredbe (EU) št. 1308/2013

Uredba (EU) št. 1308/2013 se spremeni:

(1) v členu 93(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) ‚geografska označba‘ pomeni ime, vključno s tradicionalno uporabljenim imenom, ki opredeljuje proizvod iz člena 92(1):

(i) katerega posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti je mogoče pripisati njegovemu geografskemu poreklu;

(ii) s poreklom iz posebnega kraja, regije ali države;

(iii) za katerega vsaj 85 % grozdja, uporabljenega za njegovo pridelavo, izvira izključno z navedenega geografskega območja;

(iv) ki je pridelan na tem geografskem območju in

(v) ki je pridobljen iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera ali s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis.“;

(2) člen 94 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 94

Specifikacija proizvoda

1. Specifikacija proizvoda zainteresiranim stranem omogoča, da preverijo pogoje pridelave za označbo porekla ali geografsko označbo. Specifikacija proizvoda vsebuje:

(a)ime, ki se zaščiti;

(b)vrsto geografske označbe, in sicer zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo;

(c)opis vina ali vin, vključno z glavnimi analitskimi organoleptičnimi značilnostmi;

(d)po potrebi posebne enološke postopke pridelave vina ali vin ter ustrezne omejitve pri njihovi pridelavi;

(e)opredelitev geografskega območja glede na povezavo iz točke (h);

(f)največji hektarski donos;

(g)navedbo sorte ali sort vinske trte, iz katerih je pridobljeno vino oziroma vina;

(h)podrobnosti o povezavi iz člena 93(1), točka (a)(i) oziroma točka (b)(i):

(i)pri zaščiteni označbi porekla: povezavo med kakovostjo ali značilnostmi proizvoda in geografskim okoljem iz člena 93(1), točka (a)(i); podrobnosti o človeških dejavnikih geografskega okolja so lahko po potrebi omejene na opis upravljanja tal, rastlinskega materiala in krajine, pridelovalnih praks ali katerega koli drugega ustreznega človeškega prispevka k ohranjanju naravnih dejavnikov geografskega okolja iz navedene točke;

(ii)pri zaščiteni geografski označbi: povezavo med posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda in geografskim poreklom iz člena 93(1), točka (b)(i);

(i)druge veljavne zahteve, kadar jih določijo države članice ali priznana skupina proizvajalcev, če je primerno, ob upoštevanju dejstva, da morajo biti take zahteve objektivne, nediskriminatorne in skladne z nacionalnim pravom in pravom Unije.

2. Specifikacija proizvoda lahko vsebuje trajnostne zaveze iz člena 12 Uredbe (EU).../... Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o geografskih označbah]*.

3. Kadar se lahko vino ali vina delno dealkoholizirajo, specifikacija proizvoda smiselno vsebuje tudi opis delno dealkoholiziranega vina ali vin iz odstavka 2, točka (c), in po potrebi posebne enološke postopke, ki se uporabljajo za pridelavo delno dealkoholiziranega vina ali vin, ter ustrezne omejitve pri njihovi pridelavi.

* Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] […] (UL L [..., str. …]).“;

(3) členi 95 do 99, členi 101 do 106 in člen 107 se črtajo.

Člen 82

Spremembe Uredbe (EU) 2017/1001

Uredba (EU) 2017/1001 se spremeni:

(1) v členu 151(1) se vstavi naslednja točka:

„(f) upravljanje geografskih označb, zlasti naloge, ki so nanj prenesene z delegiranimi akti Komisije, sprejetimi v skladu s členom [...] Uredbe (EU).../... Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o geografskih označbah]*.

* Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] […] (UL L [..., str. …]).“.

Člen 83

Spremembe Uredbe (EU) 2019/787

Uredba (EU) 2019/787 se spremeni:

(1) v členu 3 se točki 6 in 7 črtata;

(2) člena 16 in 21 se črtata;

(3) člen 23 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 23

Enotni dokument

Enotni dokument vsebuje naslednje:

(a) glavne točke specifikacije proizvoda, vključno z imenom, ki se zaščiti, kategorijo, v katero sodi žgana pijača, ali izraz „žgana pijača“, metodo proizvodnje, opis značilnosti žgane pijače, natančno opredelitev geografskega območja, in kadar je ustrezno, posebna pravila o pakiranju in označevanju;

(b) opis povezave žgane pijače z njenim geografskim poreklom iz člena 3, točka 4, kadar je ustrezno vključno s posebnimi elementi opisa proizvoda ali metode proizvodnje, ki utemeljujejo navedeno povezavo.“;

(4) členi 24 do 33 in členi 35 do 40 se črtajo.

Naslov V
Prenos pooblastila ter prehodne in končne določbe

Člen 84

Prenos pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 12(4), člena 14(2), člena 15(6), člena 17(5), člena 19(10), člena 23(7), člena 25(10), člena 26(6), člena 28(3), člena 29(3), člena 34(3), člena 46(1), člena 46, člena 47(1), člena 48(6), člena 48(7), člena 49(4), člena 51(3), člena 55(5), člena 56(2), člena 73(10), člena 69(4), člena 70(2), člena 58(3), člena 62(10), člena 67(3), člena 68(6), člena 76(4), člena 77(1), člena 78(3) in člena 78(4) se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila, vezanega na člene iz odstavka 2. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, po načelih iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi členov iz odstavka 2, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 85

Prehodna določba za razvrstitev geografskih označb

Razvrstitev geografskih označb iz člena 6(1), ki so bile registrirane ali za katere so bili vloženi zahtevki pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, se izvede v skladu s tabelo iz Priloge III.

Člen 86

Prehodne določbe za nerešene zahtevke

1.Pravila, ki so se uporabljala pred začetkom veljavnosti te uredbe, se še naprej uporabljajo za zahtevke za registracijo, zahtevke za odobritev spremembe specifikacije proizvoda na ravni Unije in zahtevke za preklic geografskih označb, ki jih je Komisija prejela pred datumom začetka veljavnosti te uredbe.

2.Vendar se za navedene zahtevke in zahteve, ki se v Uradnem listu EU za namene ugovora zoper zahtevek za registracijo, zahtevek za odobritev spremembe specifikacije proizvoda na ravni Unije ali zahtevek za preklic geografske označbe objavijo po [datum začetka veljavnosti te uredbe], uporabljajo členi 19 do 22.

3.Pravila, ki se uporabljajo pred začetkom veljavnosti te uredbe, se še naprej uporabljajo za zahtevke za registracijo, zahtevke za odobritev spremembe specifikacije proizvoda na ravni Unije in zahtevke za preklic zajamčenih tradicionalnih posebnosti, ki jih Komisija prejme pred datumom začetka veljavnosti te uredbe.

4.Vendar se za navedene zahtevke in zahteve, ki se v Uradnem listu EU za namene ugovora zoper zahtevek za registracijo, zahtevek za odobritev spremembe specifikacije proizvoda na ravni Unije ali zahtevek za preklic zajamčene tradicionalne posebnosti objavijo po [datum začetka veljavnosti te uredbe], uporabljajo členi 62 do 65 .

Člen 87

Kontinuiteta registrov

1.Vsaka označba porekla in geografska označba vina in kmetijskih proizvodov ter vsaka geografska označba žganih pijač z vsemi ustreznimi podatki in podatki o nerešenih zahtevkih za registracijo, spremembo ali preklic, ki so vpisani v zadevni register geografskih označb, se samodejno vnesejo v register Unije za geografske označbe.

2.Vsaka zajamčena tradicionalna posebnost, vpisana v register zajamčenih tradicionalnih posebnosti, z vsemi ustreznimi podatki in podatki o nerešenih zahtevkih za spremembo ali preklic registracije na dan pred začetkom uporabe te uredbe se samodejno vnesejo v register Unije za zajamčene tradicionalne posebnosti.

Člen 88

Razveljavitev

Uredba (EU) št. 1151/2012 se razveljavi.

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje kot sklicevanje na to uredbo.

Člen 89

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati [...] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednica predsednik

[...] [...]

(1) https://www.wipo.int/treaties/en/ip/paris/

(2) https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/food-safety-and-quality/certification/quality-labels/geographical-indications-register/

(3) https://ec.europa.eu/food/horizontal-topics/farm-fork-strategy_sl

(4) https://eur-lex.europa.eu/resource.html?uri=cellar:91ce5c0f-12b6-11eb-9a54-01aa75ed71a1.0022.02/DOC_2&format=PDF

(5) https://ec.europa.eu/info/law/law-making-process/evaluating-and-improving-existing-laws/refit-making-eu-law-simpler-less-costly-and-future-proof_sl

(6) https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal_sl

(7) https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12510-Intellectual-property-action-plan_sl

(8) https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-12099-2020-INIT/sl/pdf

(9) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:12012E/TXT&from=SL

(10) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(11) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(12) UL L 130, 17.5.2019, str. 1.

(13) https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/key-policies/common-agricultural-policy/cmef/products-and-markets/geographical-indications-and-traditional-specialities-guaranteed-protected-eu_sl

(14) Povprečna cena proizvodov z GO/ZTP je dvakrat višja od cene primerljivih proizvodov brez GO/ZTP; razmeroma manjša spremenljivost cen za proizvode z GO; poštena konkurenca za proizvajalce v vrednostni verigi GO/ZTP; razvejitev dejavnosti na kmetijah, npr. predelovanje, nove vrste prodaje (neposredna prodaja, e-prodaja) in kmečki turizem.

(15) file:///C:/Users/dufouva/Downloads/090166e5d5274a42%20(1).pdf

(16) https://ec.europa.eu/info/events/strengthening-geographical-indications-digital-conference-2020-nov-25_sl

(17) Vstavi povezavo, ko bo objavljeno.

(18) Vstavi povezavo, ko bo objavljeno.

(19) https://ec.europa.eu/info/fundamental-rights-within-and-outside-eu/your-rights-eu/eu-charter-fundamental-rights_sl

(20) UL C XX, XX.X.2022, str. XX.

(21) UL C XX, XX.X.2022, str. XX.

(22) https://ec.europa.eu/info/publications/communication-european-green-deal_sl

(23) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(24) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(25) Uredba (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil, zaščiti geografskih označb žganih pijač, uporabi etanola in destilatov kmetijskega porekla v alkoholnih pijačah ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 110/2008 (UL L 130, 17.5.2019, str. 1).

(26) Sklic

(27) Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

(28) UL L 336, 23.12.2015, str. 1.

(29) UL L 304, 22.11.2011, str. 18.

(30) UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(31) UL L 218, 13.8.2008, str. 30.

(32) Uredba (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [...] o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES (UL L …, XXX, dd.mm.llll, str. X).

(33) Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL L 154, 16.6.2017, str. 1).

(34) https://www.wipo.int/publications/en/details.jsp?id=3983

(35) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(36) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(37) Direktiva Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin (UL L 193, 20.7.2002, str. 1).

(38) Direktiva Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic (UL L 193, 20.7.2002, str. 33).

(39) Direktiva Sveta 2008/90/ES z dne 29. septembra 2008 o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (UL L 267, 8.10.2008, str. 8).

(40) Uredba Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti (UL L 227, 1.9.1994, str. 1).

(41) Uredba (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zootehniških in genealoških pogojih za rejo, trgovino s čistopasemskimi plemenskimi živalmi, hibridnimi plemenskimi prašiči in njihovim zarodnim materialom ter za njihov vstop v Unijo ter o spremembi Uredbe (EU) št. 652/2014, direktiv Sveta 89/608/EGS in 90/425/EGS ter razveljavitvi določenih aktov na področju reje živali (Uredba o reji živali) (UL L 171, 29.6.2016, str. 66).

(42) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1235 z dne 12. maja 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o zahtevkih za registracijo geografskih označb žganih pijač, spremembah specifikacij proizvoda, preklicu registracije in registru (UL L 270, 29.7.2021, str. 1).

(43) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(44) Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).

(45) Uredba (EU) 2019/1753 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o ukrepih Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (UL L 271, 24.10.2019, str. 1).

(46) Uredba (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [...] o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES (UL L..., XXX, dd.mm.llll, str. X).

(47) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

Obstoječa razvrstitev proizvodov	Tarifne številke kombinirane nomenklature, ki ustrezajo obstoječi razvrstitvi proizvodov
Vina	KN 2204
Žgane pijače	KN 2208
Skupina 1.1 Sveže meso (in klavnični izdelki)	KN 02
Skupina 1.2 Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.)	KN 16
Skupina 1.3 Siri	KN 0406
Skupina 1.4 Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itn.)	KN 04
Skupina 1.5 Olja in masti (maslo, margarina, olje itn.)	KN 15
Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani	KN 07, KN 08, KN 10, KN 11, KN 20
Skupina 1.7 Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi	KN 03, KN 16
Skupina 1.8 Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itn.)	Skupina 1.8 zajema različne tarifne številke kombinirane nomenklature
Skupina 2.1 Pivo	KN 2203
Skupina 2.2 Čokolada in izdelki iz nje	KN 1806
Skupina 2.3 Kruh, pecivo, torte, slaščice, keksi in drugi pekovski proizvodi	KN 1905
Skupina 2.4 Pijače iz rastlinskih izvlečkov	KN 2205, KN 2206
Skupina 2.5 Testenine	KN 1902
Skupina 2.6 Sol	KN 2501
Skupina 2.7 Naravne gume in smole	KN 1301
Skupina 2.8 Gorčična pasta	KN 2103
Skupina 2.9 Seno	KN 1214 90
Skupina 2.10 Eterična olja	KN 3301
Skupina 2.11 Pluta	KN 4501
Skupina 2.12 Košenilja	KN 3203
Skupina 2.13 Cvetje in okrasne rastline	KN 0602, KN 0603, KN 0604
Skupina 2.14 Bombaž	KN 5201
Skupina 2.15 Volna	KN 5101
Skupina 2.16 Protje	KN 1401
Skupina 2.17 Trt lan	KN 5301 21
Skupina 2.18 Usnje	KN 41
Skupina 2.19 Krzno	KN 4301
Skupina 2.20 Perje	KN 0505
Skupina 2.21 Aromatizirana vina	KN 2205
Skupina 2.22 Druge alkoholne pijače	KN 2206
Skupina 2.23 Čebelji vosek	KN 1521 90