EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 8.2.2022
COM(2022) 47 final
2022/0033(NLE)
Predlog
UREDBA SVETA
o spremembi Uredbe Sveta (EU) 2021/2085 o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru Obzorja Evropa v zvezi s Skupnim podjetjem za čipe
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 8.2.2022
COM(2022) 47 final
2022/0033(NLE)
Predlog
UREDBA SVETA
o spremembi Uredbe Sveta (EU) 2021/2085 o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru Obzorja Evropa v zvezi s Skupnim podjetjem za čipe
(Besedilo velja za EGP)
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Ta obrazložitveni memorandum je priložen Predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EU) 2021/2085 o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru Obzorja Evropa.
Ta predlog dopolnjuje Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira ukrepov za okrepitev evropskega polprevodniškega ekosistema (v nadaljnjem besedilu: akt o čipih) 1 z izvajanjem večine ukrepov, predvidenih v okviru pobude Čipi za Evropo, oblikovane v okviru predloga akta o čipih.
S predlogom akta o čipih se uresničuje politična zaveza predsednice Ursule von der Leyen, ki je v svojem govoru o stanju v Uniji leta 2021 napovedala, da je cilj skupaj ustvariti najsodobnejši evropski ekosistem čipov, vključno s proizvodnjo 2 . Temeljna strateška vizija predloga akta o čipih za okrepitev evropskega polprevodniškega ekosistema je pojasnjena v priloženem sporočilu 3 .
Za uresničitev te vizije je evropska strategija za čipe oblikovana na podlagi petih strateških ciljev:
·Evropa bi morala okrepiti svoj vodilni položaj na raziskovalnem in tehnološkem področju,
·Evropa bi morala zgraditi in okrepiti lastno zmogljivost za inovacije na področju oblikovanja, proizvodnje in pakiranja naprednih čipov ter jih spremeniti v komercialne izdelke,
·Evropa bi morala vzpostaviti ustrezen okvir za znatno povečanje svoje proizvodne zmogljivosti do leta 2030,
·Evropa bi morala obravnavati resno pomanjkanje znanj in spretnosti, privabiti nove talente in podpirati nastanek usposobljene delovne sile,
·Evropa bi morala razviti poglobljeno razumevanje o globalnih oskrbovalnih verigah polprevodnikov.
Predlog akta o čipih je doseči strateški cilj povečanja odpornosti evropskega polprevodniškega ekosistema in povečanja njegovega deleža na svetovnem trgu. Njegov cilj je tudi olajšati zgodnje sprejetje novih čipov v evropski industriji in povečati njeno konkurenčnost. V ta namen mora pritegniti naložbe v inovativne proizvodne obrate, imeti usposobljeno delovno silo, pa tudi biti sposobna oblikovati in proizvajati najnaprednejše čipe, ki bodo določali trge prihodnosti, tako da razvije zmožnosti ter ima možnost preizkušanja in razvoja prototipov inovativnih zasnov v okviru pilotnih linij v tesnem sodelovanju s svojimi vertikalnimi industrijskimi sektorji. To so nujni koraki, ki pa ne bodo zadoščali, če Evropa ne bo imela analitične zmožnosti povečanja preglednosti vrednostne verige, da bi lahko izkoristila večjo zmogljivost, ki bo služila skupnemu interesu enotnega trga v primeru krize. Cilj ni, da postane samozadostna, saj to ni uresničljivo. Unija mora okrepiti svoje prednosti in s tretjimi državami sodelovati v oskrbovalni verigi, v kateri bo soodvisnost še naprej velika.
Da bi se ti cilji uresničili, je eden od ciljev predlaganega akta o čipih oblikovati pobudo Čipi za Evropo (v nadaljnjem besedilu: pobuda), da bi se podprla obsežna krepitev zmogljivosti skozi naložbe v čezmejno in prosto dostopno raziskovalno, razvojno in inovacijsko infrastrukturo, vzpostavljeno v Uniji, ter tako omogočil razvoj najsodobnejših tehnologij polprevodnikov naslednje generacije, ki bodo okrepile napredne zmožnosti EU za oblikovanje, integracijo sistemov in proizvodnjo čipov, vključno s poudarkom na zagonskih podjetjih in podjetjih v razširitveni fazi.
V okviru pobude bo zlasti zgrajena virtualna platforma za oblikovanje za okrepitev zmogljivosti Evrope za oblikovanje, ki bo dostopna pod odprtimi, nediskriminatornimi in preglednimi pogoji. Platforma bo spodbujala široko sodelovanje skupnosti uporabnikov z oblikovalskimi hišami, dobavitelji intelektualne lastnine in orodij, oblikovalci ter raziskovalnimi in tehnološkimi organizacijami, pri čemer bo obstoječe in nove obrate za oblikovanje povezovala z razširjenimi knjižnicami in orodji za avtomatizacijo elektronskega oblikovanja 4 .
S pobudo se bodo podprle pilotne linije, ki tretjim stranem pod odprtimi, preglednimi in nediskriminatornimi pogoji zagotavljajo sredstva za preizkušanje, potrjevanje in nadaljnji razvoj zasnove njihovih izdelkov. Razvoj novih pilotnih linij bo priprava na naslednjo generacijo proizvodnih zmožnosti in njihovo potrjevanje.
Poleg tega bodo s pobudo vzpostavljene napredne tehnološke in inženirske zmogljivosti za kvantne čipe, na primer v obliki knjižnic zasnov za kvantne čipe, pilotnih linij ter obratov za preizkušanje in eksperimentiranje.
S pobudo se bo podprla mreža kompetenčnih centrov po vsej Evropi, ki bodo zagotavljali strokovno znanje deležnikom, vključno s končnimi uporabniki med malimi in srednjimi podjetji (MSP), zagonskimi podjetji in vertikalnimi sektorji, ter izboljšali njihova znanja in spretnosti. Kompetenčni centri bodo olajšali odprt, pregleden in nediskriminatoren dostop do oblikovalske infrastrukture in pilotnih linij ter njihovo učinkovito uporabo. Postali bodo centri privlačnosti za inovacije in nove, visokousposobljene talente, med drugim s preusposabljanjem in izpopolnjevanjem delavcev.
Ukrepi v okviru pobude se bodo izvajali predvsem prek Skupnega podjetja za čipe, tj. spremenjenega in preimenovanega sedanjega Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije 5 . To skupno podjetje trenutno zagotavlja obsežno podporo za industrijsko usmerjene raziskave, tehnološki razvoj in inovacije na področju elektronskih komponent in sistemov ter s tem povezane programske in sistemske tehnologije. Te dejavnosti bodo postale del pobude.
Namen tega predloga je spremeniti pravne določbe Uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EU) 2021/2085 o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru Obzorja Evropa za opremljanje Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije za nove naloge, povezane s pobudo. V tem predlogu je poleg tega Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije preimenovano v Skupno podjetje za čipe.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Skupno podjetje za čipe bo združevalo sredstva Unije, med drugim v okviru programa Obzorje Evropa in programa Digitalna Evropa, držav članic in tretjih držav, pridruženih obstoječim programom Unije, ter zasebnega sektorja.
V predlogu so opredeljeni ukrepi v okviru pobude Čipi za Evropo, ki se bodo izvajali prek Skupnega podjetja za čipe. Predlog dopolnjuje program Digitalna Evropa 6 , ki podpira krepitev digitalnih zmogljivosti na ključnih digitalnih področjih, na katerih polprevodniška tehnologija podpira povečanje učinkovitosti, zlasti visokozmogljivostno računalništvo, umetno inteligenco in kibernetsko varnost, skupaj z razvojem znanj in spretnosti ter uvajanjem vozlišč digitalnih inovacij. Predlog podpira krepitev zmogljivosti za okrepitev naprednih zmožnosti za raziskave, oblikovanje, proizvodnjo in integracijo sistemov na področju najsodobnejših polprevodniških tehnologij naslednje generacije. Program Digitalna Evropa prispeva k Skupnemu podjetju za čipe z novim šestim specifičnim ciljem, ki bo tematsko osredotočen na polprevodniške tehnologije.
Skupno podjetje za čipe prav tako nadgrajuje in dopolnjuje program Obzorje Evropa 7 , ki na področju polprevodnikov zagotavlja podporo za akademsko usmerjene raziskave, tehnološki razvoj in inovacije. Skupno podjetje za čipe se bo osredotočilo na podpiranje naložb v čezmejne in prosto dostopne raziskovalne, razvojne in inovacijske infrastrukture, vzpostavljene v Uniji, da bi se omogočil razvoj polprevodniških tehnologij po vsej Evropi. Nove polprevodniške tehnologije iz ukrepov na področju raziskav in inovacij, ki jih podpira program Obzorje Evropa, se lahko postopoma prevzamejo in uvedejo z dejavnostmi za krepitev zmogljivosti, ki jih podpira Skupno podjetje za čipe. Po drugi strani pa bodo tehnološke zmogljivosti, vzpostavljene v okviru Skupnega podjetja za čipe, na voljo raziskovalni in inovacijski skupnosti, med drugim za ukrepe, podprte v okviru programa Obzorje Evropa.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Predlagani ukrepi so v skladu z nekaterimi glavnimi politikami Unije, kot je zeleni dogovor 8 . Uporaba polprevodniških tehnologij, na primer za močnostno elektroniko in digitalne tehnologije na splošno, je močan spodbujevalec trajnostnega prehoda in lahko privede do novih izdelkov ter učinkovitejših in uspešnejših načinov dela, ki prispevajo k ciljem zelenega dogovora.
Motnje v oskrbi s polprevodniki in odvisnost od drugih regij lahko upočasnijo trajnostni prehod evropskih sektorjev, ki imajo koristi od digitalnih rešitev. Da bi se odpravile motnje in odvisnosti, se s predlogom krepi vodilna vloga Evrope v tehnologiji in inovacijah na področju polprevodnikov.
Digitalne tehnologije imajo lasten okoljski odtis, vključno z znatno porabo energije. Sektor informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) je odgovoren za 5–9 % skupne porabe električne energije na svetu in več kot 2 % vseh emisij 9 . Leta 2018 so v EU samo podatkovni centri predstavljali 2,7 % odjema električne energije, do leta 2030 pa bodo dosegli 3,21 %, če se bo razvoj nadaljeval v sedanji smeri 10 . Tolikšno porabo energije je treba zmanjšati. Predlog bo zlasti prek obratov za oblikovanje in pilotnih linij, ki jih podpira, privedel do oblikovanja, preizkušanja in potrjevanja novih procesorjev z nizko porabo energije. Procesorji so osrednji sestavni deli strežnikov, ki obvladujejo računalniško delovno obremenitev v podatkovnih centrih. Večji podatkovni centri vsebujejo na milijone takih strežnikov, izboljšave pri porabi energije procesorjev pa lahko pomembno vplivajo na skupno porabo električne energije podatkovnega centra. Takšni čipi z nizkim energijskim odtisom prispevajo tudi k uveljavitvi EU kot vodilne na področju trajnostnih digitalnih tehnologij.
Predlog prispeva k ciljem delov svežnja Pripravljeni na 55, ki se osredotočajo na spodbujanje čistejših vozil in goriv na tehnološko nevtralen način 11 . Cilj revizije standardov emisij CO2 za nove avtomobile in kombinirana vozila je nadaljnje zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri teh vozilih, s tem pa je začrtana jasna in realna pot do brezemisijske mobilnosti. Povpraševanje potrošnikov po brezemisijskih vozilih, kot so vozila z električnim napajanjem, se že povečuje 12 . Vozila z električnim napajanjem običajno vsebujejo več kot dvakrat več polprevodnikov na vozilo kot vozila z motorji z notranjim zgorevanjem 13 . Napredne tehnologije pakiranja so vse pomembnejše za obravnavanje vse večjih zahtev po električni energiji in energijski učinkovitosti električnih vozil. Iz tega sledi, da so cilji predloga skladni s cilji svežnja Pripravljeni na 55.
Ob vse večji digitalizaciji in elektrifikaciji energijsko učinkoviti čipi prispevajo tudi k drugim politikam, vključno s politikami na področju industrijske proizvodnje, prometa in energetike, na primer k prihodnjemu akcijskemu načrtu za digitalizacijo energetskih omrežij 14 . Pričakuje se, da se bo povpraševanje po polprevodniških tehnologijah v desetih letih podvojilo. Vse več čipov se vgrajuje v robote in proizvodne stroje v industriji, energetiki in kmetijstvu, pa tudi v tovorna vozila in druge naprave. Pričakuje se, da se bo povpraševanje po močnostnih elektronskih polprevodnikih povečalo zaradi vse večjega prodora obnovljivih virov v elektroenergetski sistem in prehoda na elektromobilnost. S pametno uporabo čipov in drugih digitalnih tehnologij ter z energijsko učinkovitejšimi čipi je predlog skladen z več sektorskimi politikami in prispeva k njim.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
S to uredbo se bo spremenila Uredba Sveta (EU) 2021/2085 z dne 19. novembra 2021, s katero je bilo vzpostavljenih devet institucionaliziranih evropskih partnerstev na podlagi člena 187 PDEU, v skladu s katerim lahko EU ustanovi skupna podjetja ali katero koli drugo strukturo, potrebno za učinkovito izvajanje raziskovalnih, tehnološkorazvojnih in predstavitvenih programov EU. Zato bo ta uredba o spremembi temeljila tudi na členu 187 PDEU.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Pristojnost za raziskave si v skladu s PDEU delijo EU in njene države članice. V členu 4(3) je določeno, da lahko EU na področju raziskav, tehnološkega razvoja in vesolja izvaja posebne dejavnosti, vključno z opredelitvijo in izvajanjem programov, ne da bi to države članice oviralo pri delovanju na istih področjih.
S predlagano uredbo se spreminjajo določbe Uredbe Sveta (EU) 2021/2085, ki se uporabljajo za eno od devetih skupnih podjetij, ustanovljenih v skladu z Uredbo, tj. Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije, ki se bo s to uredbo preimenovalo v Skupno podjetje za čipe. To se osredotoča na področja, na katerih obstaja dokazljiva dodana vrednost delovanja na ravni EU zaradi obsega, hitrosti in razpona prizadevanj, potrebnih, da EU doseže dolgoročne cilje Pogodbe ter izpolni prednostne naloge in zaveze iz svoje strateške politike. Predlagana pobuda bi morala tudi dopolnjevati in krepiti nacionalne in podnacionalne dejavnosti na istem področju. Vsako evropsko partnerstvo, vključno s Skupnim podjetjem za čipe, temelji na dolgoročnem strateškem načrtu za raziskave in inovacije ter je zelo primerno za reševanje kompleksnih čezmejnih izzivov.
Skupno podjetje za čipe se osredotoča zlasti na:
·krepitev sodelovanja in izmenjave znanja med ključnimi akterji v evropskem sistemu raziskav in inovacij, vključno z meddisciplinarnim in medsektorskim sodelovanjem ter izboljšanim povezovanjem vrednostnih verig in ekosistemov,
·zagotavljanje usklajenosti in povezanosti evropskih, nacionalnih/regionalnih ter panožnih strategij in programov raziskav in inovacij ter naložb vanje z dogovorjenimi usmeritvami,
·ustvarjanje kritičnega obsega naložb s skupnimi prednostnimi nalogami ter povečevanje zasebnih naložb v raziskave in inovacije,
·zmanjšanje tveganj in negotovosti za industrijo, povezanih z vlaganjem v raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter nove tehnologije/rešitve, z delitvijo tveganj in zagotavljanjem predvidljivosti naložb.
Delovanje samo na nacionalni ravni ali ravni industrije ne more doseči obsega, hitrosti in razpona podpore raziskavam in inovacijam, ki jih EU potrebuje za dosego dolgoročnih ciljev iz Pogodbe, izpolnitev prednostnih nalog strateške politike (vključno s podnebnimi in energetskimi cilji iz Pariškega sporazuma in evropskega zelenega dogovora) ter prispevanje k reševanju globalnih izzivov in izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja.
•Sorazmernost
Na načelu sorazmernosti temelji celoten pristop, ki je privedel do sedanjega predloga za spremembo Uredbe Sveta (EU) 2021/2085 za Skupno podjetje za čipe. Glede na večjo osredotočenost na potrebo po racionalizaciji ključnih prednostnih nalog politike EU ter zagotavljanju njihovega merljivega in smiselnega učinka Skupno podjetje za čipe dokazuje svojo dodano vrednost, zlasti z učinkovitim in uspešnim doseganjem ciljev, ki jih ni mogoče učinkoviteje doseči s preprostejšimi sredstvi, vključno s privzetim pristopom tradicionalnih razpisov v okviru programa Obzorje Evropa ali programa Digitalna Evropa ali enostavnejših oblik partnerstva, kot so „skupaj načrtovana partnerstva“.
V predlogu Uredbe Sveta (EU) 2021/2085 je bila sorazmernost Skupnega podjetja za čipe ocenjena v skladu z naslednjo proučitvijo v dveh korakih:
(1)utemeljitev uporabe partnerskega pristopa na zadevnem področju (vključno z upoštevanjem načela dodatnosti, načela usmerjenosti in povezave s strateškimi prednostnimi nalogami) namesto drugih oblik ukrepanja, ki so na voljo v okviru programa Obzorja Evropa ali programa Digitalna Evropa;
(2)če se šteje, da je partnerski pristop ustrezen, je bilo na podlagi sorazmernosti ocenjeno, katera vrsta partnerstva (skupaj načrtovano, sofinancirano ali institucionalizirano partnerstvo) bi bila najučinkovitejša za doseganje predvidenih ciljev.
V predlagani spremembi Uredbe Sveta (EU) 2021/2085 je dodana dodatna utemeljitev:
(3)glede na povezavo med obsegom ciljev pobude Čipi za Evropo in obsegom Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije (zdaj Skupnega podjetja za čipe) se zdi primerno, da se temu skupnemu podjetju, ki je že ustanovljeno, zaupa izvajanje nekaterih dejavnosti, povezanih s pobudo Čipi za Evropo.
•Izbira instrumenta
Namen tega predloga je spremeniti obstoječe skupno podjetje, ustanovljeno z Uredbo Sveta (EU) 2021/2085 in na podlagi člena 187 PDEU. V skladu s členom 188(1) PDEU je treba za tovrstno strukturo sprejeti uredbo Sveta.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Posvetovanja z deležniki
Predsednica Ursula von der Leyen je v svojem govoru na Svetovnem gospodarskem forumu januarja 2022 omenila, da „bomo svoj evropski akt o čipih predlagali v začetku februarja“ in da „ne smemo izgubljati časa“ 15 . Vodilna gospodarstva si želijo zagotoviti oskrbo z najnaprednejšimi čipi, saj to vse bolj pogojuje njihovo zmožnost ukrepanja (z gospodarskega, industrijskega in vojaškega vidika) in je gonilo digitalne preobrazbe. Že zdaj veliko vlagajo in uvajajo podporne ukrepe za inovacije in krepitev svojih proizvodnih zmogljivosti ali pričakujejo, da bodo to storila kmalu 16 . Obstajajo znaki, da bi lahko bila za podjetja EU ter raziskovalne in tehnološke organizacije privlačna selitev v druge regije. Za mednarodne akterje je manj verjetno, da bodo razširili obstoječe proizvodne obrate v EU ali vzpostavili nove brez popolne jasnosti, med drugim v zvezi z naložbenimi pogoji, možnostmi za javno podporo, javnimi naložbami v znanje in spretnosti, infrastrukturo ter naprednimi raziskavami in razvojem.
Glede na nujno potrebo po ukrepanju ocena učinka ni bila opravljena in spletno javno posvetovanje ni bilo predvideno. Analiza in vsi podporni dokazi bodo predstavljeni v delovnem dokumentu služb Komisije, ki bo objavljen najpozneje tri mesece po objavi predloga akta o čipih.
Kljub temu so ad hoc delavnice z deležniki iz industrije o posebnih temah, povezanih s pobudo, pokazale, da je treba razmisliti o zmogljivostih za prihodnje tehnologije, kot so fotonika, nevromorfno računalništvo in kvantne tehnologije, pa tudi o novih materialih 17 . Na teh delavnicah je bila poudarjena tudi potreba po ustreznem upoštevanju alternativnih arhitektur računalnika z zmanjšanim naborom ukazov, kot je RISC-V.
Poleg tega so poleti 2021 v okviru Skupnega podjetja ECSEL – predhodnika Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije – potekala srečanja s predstavniki industrije in javnimi organi, na katerih so razpravljali o ciljih digitalnega kompasa, posodobitvi industrijske strategije, industrijskem zavezništvu in evropskem aktu o čipih.
V letu 2021 so potekala redna mesečna srečanja z državami članicami za pripravo načrtovanih drugih pomembnih projektov skupnega evropskega interesa na področju mikroelektronike. Ta srečanja so prispevala k opredelitvi in oceni integriranih proizvodnih obratov in odprtih tovarn EU iz predlagane uredbe ter opredelitvi posebnih objektov v skladu z Uredbo.
Srečanje izvršnih direktorjev, ki zastopajo ključne deležnike v evropskem polprevodniškem ekosistemu, je potekalo 10. januarja 2022. Ključni zaključki tega srečanja, pomembni za ta predlog, so bili: izkoriščanje prednosti, ki jih ima Evropa, na primer raziskav in razvoja ter proizvodnje opreme; jasna podpora pilotnim linijam in oblikovalski infrastrukturi ter potreba po enakih konkurenčnih pogojih na svetovni ravni 18 .
Po srečanjih komisarja Bretona z izvršnimi direktorji glavnih akterjev v sektorju polprevodnikov ter z raziskovalnimi in tehnološkimi organizacijami so potekala tudi številna srečanja s predstavniki izvršnih direktorjev v zvezi s potrebo po krepitvi evropskega sektorja. Ta so prispevala zlasti k raziskovalnim in inovacijskim dejavnostim ter dejavnostim za krepitev zmogljivosti, ki naj bi se izvajale v Skupnem podjetju za čipe.
Evropski forum za elektronske komponente in sisteme (EFECS) je novembra 2021 z več kot 500 udeleženci zagotovil obsežno platformo za razpravo o potrebah gospodarstva. Nadaljnji prispevki so bili zagotovljeni na srečanjih z industrijskimi združenji in njihovimi člani, kot so SEMI, ESIA in DigitalEurope.
Poleg tega je bilo na podlagi dolgoletnih rednih stikov z deležniki iz industrije, državami članicami, trgovinskimi združenji in združenji uporabnikov mogoče zbrati precejšno količino informacij in povratnih informacij, pomembnih za predlog.
Od konca leta 2019 so bila objavljena številna poročila o sektorju polprevodnikov, v katerih so opisani trendi ter navedena dejstva in številke, ki so bili podlaga za Predlog 19 .
•Ocena učinka
Temu predlogu ni priložena uradna ocena učinka. Kot je pojasnjeno zgoraj, zaradi nujnosti ocene učinka ni bilo mogoče izvesti v časovnem okviru, ki je bil na voljo pred sprejetjem predloga.
•Temeljne pravice
S členom 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) je zagotovljena svoboda gospodarske pobude. Z ukrepi iz tega predloga se ustvarja inovacijska zmogljivost in spodbuja zanesljivost oskrbe s polprevodniki, kar lahko okrepi svobodo gospodarske pobude v skladu s pravom Unije ter nacionalnimi zakonodajami in praksami.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Pobuda Čipi za Evropo bo iz proračuna EU prejela podporo v skupni višini 3,3 milijarde EUR, od tega 1,65 milijarde EUR v okviru programa Obzorje Evropa in 1,65 milijarde EUR v okviru programa Digitalna Evropa. Od tega skupnega zneska bo 2,875 milijarde EUR izvršenih prek Skupnega podjetja za čipe.
Podrobnejše informacije so na voljo v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženi temu predlogu akta o čipih.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvajanje ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Skupno podjetje za čipe se bo spremljalo in ocenjevalo v skladu s členoma 50 in 52 uredbe o programu Obzorje Evropa ter Prilogo III k tej uredbi. Vmesne in naknadne ocene bodo podprli zunanji izvajalci ter bodo upoštevane pri skupnih ocenah programa Obzorje Evropa. V skladu z merili za evropska partnerstva bosta pri ocenjevanjih ocenjena najučinkovitejši način izvajanja ukrepov politike za kakršen koli prihodnji ukrep in morebitna obnova partnerstva v okviru skupne ureditve evropskega partnerstva. Če partnerstvo ne bo obnovljeno, bodo pripravljeni ustrezni ukrepi za zagotovitev postopne ukinitve financiranja okvirnega programa v skladu s pogoji in časovnim načrtom, dogovorjenimi s partnerji v okviru partnerstva.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Institucionalizirana evropska partnerstva, vključno s Skupnim podjetjem za čipe, so namenjena povečanju skladnosti in doseganju čim večjega učinka na razvijajočem se področju raziskav in inovacij.
Sprememba Uredbe Sveta (EU) 2021/2085 je nujna, da se Skupnemu podjetju za čipe omogoči izvajanje pobude Čipi za Evropo, vzpostavljene z Uredbo (EU) […] o določitvi okvira ukrepov za krepitev evropskega polprevodniškega ekosistema (akt o čipih). V ta namen so potrebne naslednje predlagane spremembe Uredbe Sveta (EU) 2021/2085:
(1)Spremembe prvega dela Uredbe Sveta (EU) 2021/2085 z naslovom Skupne določbe:
Člen 2 (Opredelitev pojmov): opredelitve pojmov „ustanovni član“, „pridruženi član“, „sodelujoča država“ in „program dela“ se spremenijo tako, da se vključi dejstvo, da bo Skupno podjetje za čipe zdaj financirano tudi iz programa Digitalna Evropa.
Člen 3 (Ustanovitev): v tem členu se ime nekdanjega Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije spremeni v Skupno podjetje za čipe.
Člen 4 (Cilji in načela) se spremeni tako, da se zagotovi, da Skupno podjetje za čipe prispeva tudi k splošnim in specifičnim ciljem pobude Čipi za Evropo in programa Digitalna Evropa.
Člen 10 (Finančni prispevek Unije) se spremeni tako, da se upošteva dejstvo, da se lahko prispevek Unije plača tudi iz odobritev splošnega proračuna Unije, dodeljenih specifičnemu cilju za izvajanje programa Digitalna Evropa.
Člen 12(1) (Upravljanje prispevkov sodelujočih držav) se spremeni tako, da odraža obveznost, da se v programu dela upoštevajo tudi merila za upravičenost iz člena 18 programa Digitalna Evropa. Poleg tega bi morale vse sodelujoče države skupno podjetje pooblastiti za oceno predlogov v skladu s programom Unije, iz katerega se prispeva.
Člen 29(2) (Finančne obveznosti) se spremeni tako, da se Skupno podjetje za čipe vključi med skupna podjetja, ki lahko svoje proračunske obveznosti razdelijo na letne obroke.
(2)Spremembe drugega dela Uredbe Sveta (EU) 2021/2085 z naslovom Posebne določbe o posameznih skupnih podjetjih:
Člen 126 (Dodatni cilji Skupnega podjetja za čipe) se spremeni tako, da se doda en splošni in štirje specifični dodatni cilji Skupnega podjetja za čipe. Splošni cilj se osredotoča na povečanje zmogljivosti velikega obsega po vsej Uniji na področju najsodobnejših polprevodniških tehnologij naslednje generacije, štirje specifični cilji pa se osredotočajo na krepitev obsežnih zmogljivosti oblikovanja za integrirane polprevodniške tehnologije, izboljšanje obstoječih pilotnih linij in razvoj novih, izgradnjo naprednih tehnoloških in inženirskih zmogljivosti za pospešitev razvoja kvantnih čipov ter vzpostavitev mreže kompetenčnih centrov po vsej Evropi.
Člen 128 se spremeni tako, da odraža povečani proračun iz dveh različnih programov (program Obzorje Evropa in program Digitalna Evropa).
Člen 129 se spremeni tako, da se določi prispevek za upravne stroške zasebnih članov Skupnega podjetja za čipe.
Člen 133 (Delovanje upravnega odbora) se spremeni tako, da se določi, da upravni odbor pri glasovanju o delu programa dela, ki se nanaša na dejavnosti krepitve zmogljivosti, vključuje samo Komisijo in javne organe držav članic.
Člen 133a (Pravila, ki se uporabljajo za dejavnosti, financirane v okviru programa Digitalna Evropa) se doda, da se pojasni, da se pravila v zvezi s programom Digitalna Evropa uporabljajo za Skupno podjetje za čipe.
Člen 134 (Omejitve in pogoji sodelovanja v specifičnih ukrepih) se spremeni tako, da se omogoči omejitev sodelovanja v specifičnih ukrepih, financiranih v okviru programa Digitalna Evropa. Poleg tega je v novem odstavku 3 člena 134 navedeno, da lahko nekatere ukrepe izvajajo pravni subjekti, ki sodelujejo v konzorciju vsaj treh upravičenih pravnih subjektov s sedežem v vsaj treh različnih državah članicah ali državah, pridruženih pobudi. V njem je določeno, da je lahko ta konzorcij strukturiran kot Evropski konzorcij za čipno infrastrukturo, kot je določeno v aktu o čipih.
V členu 134a (Dodatne naloge izvršnega direktorja) je določeno, da mora izvršni direktor upoštevati opredelitev odbora javnih organov v delu programa dela, ki se nanaša na dejavnosti krepitve zmogljivosti ter raziskovalne in inovacijske dejavnosti, vključno z ustreznimi ocenami odhodkov.
Člen 136 (Delovanje odbora javnih organov) se spremeni tako, da se dodajo še štirje primeri, v katerih odbor javnih organov vključuje samo Komisijo in javne organe držav članic.
Člen 137 (Naloge odbora javnih organov) se spremeni tako, da se odboru javnih organov Skupnega podjetja za čipe dodata dve dodatni nalogi, in sicer opredelitev dela programa dela, ki se nanaša na dejavnosti krepitve zmogljivosti ter raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ter izbor projektov, povezanih s temi dejavnostmi. Odbor javnih organov pri obeh nalogah vključuje samo Komisijo in javne organe držav članic.
Člen 141 (Stopnje financiranja) se spremeni tako, da se Skupnemu podjetju za čipe za dejavnosti, financirane v okviru programa Digitalna Evropa, omogoči uporaba različnih stopenj financiranja za financiranje Unije v okviru ukrepa glede na vrsto udeleženca, zlasti MSP in nepridobitne pravne subjekte, ter vrsto ukrepa. Poleg tega se doda nov odstavek, da se posameznemu pravnemu subjektu s sedežem v državi članici ali pridruženi državi ali konzorcijem, ki ne izpolnjujejo pogoja iz člena 22(2) uredbe Obzorje Evropa, omogoči upravičenost do sodelovanja v posrednih ukrepih, ki jih financira Skupno podjetje za čipe.
Nazadnje, v točki 17 te uredbe je navedeno, da bi bilo treba sklice na „Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije“ razumeti kot sklice na „Skupno podjetje za čipe“.
2022/0033 (NLE)
Predlog
UREDBA SVETA
o spremembi Uredbe Sveta (EU) 2021/2085 o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru Obzorja Evropa v zvezi s Skupnim podjetjem za čipe
(Besedilo velja za EGP)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 187 in člena 188, prvi odstavek, Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta 20 ,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 21 ,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Z Uredbo Sveta (EU) 2021/2085 22 so ustanovljena skupna podjetja v okviru programa Obzorje Evropa, vključno s Skupnim podjetjem za ključne digitalne tehnologije.
(2)Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije obravnava jasno opredeljene teme, ki evropskim industrijam v širšem smislu omogočajo, da snujejo, izdelujejo in uporabljajo najbolj inovativne tehnologije za elektronske komponente in sisteme.
(3)Uredba (EU) […] 23 določa okvir za povečanje odpornosti Unije na področju polprevodniških tehnologij, spodbujanje naložb, krepitev zmožnosti evropske oskrbovalne verige polprevodnikov ter povečanje sodelovanja med državami članicami in Komisijo. Da bi se ustvarili pogoji, potrebni za krepitev zmogljivosti Unije na področju industrijskih inovacij, se vzpostavi pobuda Čipi za Evropo (v nadaljnjem besedilu: pobuda). Da bi se zagotovilo dosledno izvajanje pobude, bi moral Evropski odbor za polprevodnike svetovati odboru javnih organov.
(4)Dejavnosti, podprte v okviru pobude, bi se morale financirati na podlagi Uredbe (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta 24 o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa in Uredbe (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta 25 o vzpostavitvi programa Digitalna Evropa.
(5)Cilj pobude je okrepiti konkurenčnost in odpornost tehnološke in industrijske baze polprevodnikov, hkrati pa okrepiti inovacijsko zmogljivost njenega polprevodniškega ekosistema, zmanjšati odvisnost od omejenega števila podjetij in geografskih območij tretjih držav ter okrepiti njeno zmogljivost za oblikovanje in proizvodnjo naprednih komponent. Te cilje bi bilo treba podpreti s premostitvijo vrzeli med naprednimi raziskovalnimi in inovacijskimi zmožnostmi Unije ter njihovim industrijskim izkoriščanjem. Spodbujati bi morala krepitev zmogljivosti, da bi se omogočili oblikovanje, proizvodnja in integracija sistemov na področju polprevodniških tehnologij naslednje generacije ter izboljšalo sodelovanje med ključnimi akterji po vsej Evropi, s čimer bi se okrepile evropske oskrbovalne in vrednostne verige polprevodnikov, ki oskrbujejo ključne industrijske sektorje, in ustvarili novi trgi.
(6)Pobudo bi bilo treba izvajati z ukrepi, ki bi morali temeljiti na močni bazi znanja, ki jo je ustvarilo Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije. To bi moralo biti zadolženo za zagotavljanje finančne podpore ukrepom, financiranim v okviru pobude, prek katerega koli instrumenta ali postopka, določenega v programu Obzorje Evropa ali programu Digitalna Evropa. Poleg tega bi bilo treba Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije preimenovati v Skupno podjetje za čipe. V celotnem obdobju delovanja Skupnega podjetja za čipe bi bilo treba vsaj 2,5 milijarde EUR nameniti pilotnim linijam, oblikovalski infrastrukturi, kompetenčnim centrom in drugim dejavnostim za krepitev zmogljivosti.
(7)Dejavnosti, ki jih financira Skupno podjetje za čipe, bi morale biti zajete v enem samem programu dela, ki bi ga moral sprejeti upravni odbor. Pred pripravo vsakega programa dela bi moral odbor javnih organov ob upoštevanju nasvetov Evropskega odbora za polprevodnike in prispevkov drugih ustreznih deležnikov, po potrebi vključno s časovnimi načrti, ki jih pripravi zavezništvo za procesorje in polprevodniške tehnologije 26 , opredeliti del programa dela, ki se nanaša na dejavnosti krepitve zmogljivosti ter raziskovalne in inovacijske dejavnosti, vključno z njihovimi ustreznimi ocenami odhodkov. V ta namen bi moral odbor javnih organov vključevati samo Komisijo in javne organe držav članic. Izvršni direktor bi moral nato na podlagi te opredelitve pripraviti program dela, vključno s krepitvijo zmogljivosti ter raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi, in njihove ustrezne ocene odhodkov.
(8)Ko upravni odbor sprejme program dela, bi morale biti glasovalne pravice za tisti del programa dela, ki se nanaša na krepitev zmogljivosti, omejene le na Komisijo in države članice. Glasovalne pravice za tisti del programa dela, ki se nanaša na raziskovalne in inovacijske dejavnosti, bi si morali enako deliti Komisija, sodelujoče države in zasebni člani. Če odločitve o enem od dveh delov programa dela ni mogoče sprejeti, bi bilo treba sprejeti program dela, ki bi vključeval le tisti del, o katerem je bila sprejeta pozitivna odločitev.
(9)Upravni odbor bi moral biti odgovoren za izbiro projektov, povezanih z dejavnostmi krepitve zmogljivosti. V ta namen bi moral odbor javnih organov vključevati samo Komisijo in javne organe držav članic.
(10)Odbor javnih organov bi moral biti odgovoren za izbiro projektov, povezanih z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi.
(11)Da bi se pospešilo izvajanje ukrepov v okviru pobude in okrepilo sodelovanje med pravnimi subjekti, zlasti raziskovalnimi in tehnološkimi organizacijami, bi morali biti nekateri predlogi za ukrepe upravičeni do financiranja samo, če ukrep izvajajo pravni subjekti, ki sodelujejo v konzorciju vsaj treh pravnih subjektov iz treh različnih držav članic. Ta konzorcij bi lahko bil strukturiran kot Evropski konzorcij za čipno infrastrukturo, kot je predlagano v aktu o čipih, ali na podlagi drugih pravnih instrumentov, ki so na voljo v skladu s pravom Unije. Ker se dejavnosti, ki se podpirajo v okviru pobude in jih izvaja Skupno podjetje za čipe, financirajo iz programa Obzorje Evropa ali programa Digitalna Evropa, bi bilo treba finančni prispevek Unije k Skupnemu podjetju za čipe iz člena 128 Uredbe Sveta (EU) 2021/2085 ustrezno povečati. V skladu s povečanjem operativnih nalog bi bilo treba povečati tudi upravne stroške Skupnega podjetja za čipe. Zasebni člani ne bi smeli prispevati k dodatnim upravnim stroškom.
(12)Zagotavljanje finančne podpore za dejavnosti iz programa Digitalna Evropa bi moralo biti v skladu z Uredbo (EU) 2021/694.
(13)Skupno podjetje za čipe bi moralo olajšati sodelovanje med Unijo in mednarodnimi akterji z opredelitvijo strategije za sodelovanje, vključno z opredelitvijo in spodbujanjem področij za sodelovanje pri raziskavah in razvoju ter razvoju znanj in spretnosti, ter z izvajanjem ukrepov, ki so v obojestransko korist in temeljijo zlasti na vzajemnosti.
(14)Uredbo Sveta (EU) 2021/2085 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EU) 2021/2085 se spremeni:
(1)člen 2 se spremeni:
(a)točke 2, 3 in 4 se nadomestijo z naslednjim:
„2. ‚ustanovni član‘ pomeni vsak pravni subjekt s sedežem v državi članici, državo, pridruženo Obzorju Evropa ali, kjer je ustrezno, programu Digitalna Evropa, ali mednarodno organizacijo, ki je v tej uredbi ali v eni od prilog k tej uredbi opredeljen/opredeljena kot član/članica skupnega podjetja;
3. ‚pridruženi član‘ pomeni vsak pravni subjekt s sedežem v državi članici, državo, pridruženo Obzorju Evropa ali, kjer je ustrezno, programu Digitalna Evropa, ali mednarodno organizacijo, ki k skupnemu podjetju pristopi s podpisom pisma o zavezi v skladu s členom 6(3) in ob odobritvi v skladu s členom 7;
4. ‚sodelujoča država‘ pomeni vsako državo članico ali državo, pridruženo Obzorju Evropa ali, kjer je ustrezno, programu Digitalna Evropa, potem ko z uradnim obvestilom, predloženim kot pismo o zavezi, sporoči svoje sodelovanje pri dejavnostih zadevnega skupnega podjetja;“;
(2)člen 3 se spremeni:
(a)v odstavku 1 se točka (g) nadomesti z naslednjim:
„(g) Skupno podjetje za čipe;“;
(b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
„3. Da bi upoštevali trajanje Obzorja Evropa in, kjer je ustrezno, programa Digitalna Evropa, se razpisi za zbiranje predlogov v okviru skupnih podjetij objavijo najpozneje do 31. decembra 2027. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko razpisi za zbiranje predlogov objavijo najpozneje do 31. decembra 2028.“;
(3)v členu 4(1) se doda naslednji pododstavek:
„Skupno podjetje za čipe prispeva tudi k ciljem pobude Čipi za Evropo in programa Digitalna Evropa.“;
(4)v členu 10 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:
„2. Znesek prispevka Unije iz drugega dela se lahko poveča s prispevki tretjih držav, pridruženih Obzorju Evropa v skladu s členom 16(5) Uredbe (EU) 2021/695 in, kadar je ustrezno, programu Digitalna Evropa v skladu s členom 10(1), točka (d), Uredbe (EU) 2021/694, če je skupni znesek, za katerega se poveča prispevek Unije, vsaj tako visok kot prispevek članov razen Unije ali njihovih subjektov v sestavi oziroma povezanih subjektov.
3. Prispevek Unije se plača iz odobritev splošnega proračuna Unije, dodeljenih Posebnemu programu za izvajanje Obzorja Evropa in, kadar je ustrezno, programu Digitalna Evropa v skladu s členom 62(1), točka (c)(iv), in členom 154 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 za organe iz člena 71 navedene uredbe.“;
(5)člen 12(1) se spremeni:
(a)drugi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:
„1. Program dela lahko poleg meril, določenih v členu 22 uredbe Obzorje Evropa, ali, v primeru Skupnega podjetja za čipe, členu 18 programa Digitalna Evropa, v prilogi vključuje merila za upravičenost za nacionalne pravne subjekte.“;
(b)tretji pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:
„Vse sodelujoče države pooblastijo skupno podjetje za oceno predlogov v skladu s programom Unije, iz katerega se prispeva.“;
(6)v členu 29 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
(a)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
„2. Proračunske obveznosti skupnih podjetij iz člena 3(1), točke (b), (d), (g) in (h), se lahko razdelijo na letne obroke. Do 31. decembra 2024 skupni znesek teh proračunskih obveznosti v obrokih ne preseže 50 % najvišjega prispevka Unije iz člena 10. Od januarja 2025 vsaj 20 % skupnega proračuna za preostala leta ni kritih z letnimi obroki.“;
(7)člen 126 se spremeni:
(a)v odstavku 1 se točka (b) nadomesti z naslednjim:
„(b) vzpostaviti znanstveno odličnost Unije in njen vodilni položaj na področju inovacij v zvezi z nastajajočimi tehnologijami komponent in sistemov, tudi v dejavnostih, povezanih z nižjimi ravnmi tehnološke pripravljenosti, in spodbujati udeležbo MSP, ki predstavlja vsaj eno tretjino celotnega števila udeležencev v posrednih ukrepih in bi morala prejeti vsaj 20 % javnih sredstev, namenjenih ukrepom na področju raziskav in inovacij;“;
(b)v odstavku 1 se doda naslednja točka (d):
„(d) povečati obsežne zmogljivosti po vsej Uniji na področju najsodobnejših polprevodniških tehnologij naslednje generacije, da se okrepijo napredne zmožnosti Unije za oblikovanje, integracijo sistemov in proizvodnjo polprevodnikov ter, kjer je to mogoče, omeji okoljski odtis.“;
(c)v odstavku 2 se točka (f) nadomesti z naslednjim:
„(f) vzpostaviti skladnost med prispevki drugih ustreznih deležnikov k strateškemu načrtu za raziskave in inovacije Skupnega podjetja za čipe, po potrebi vključno s časovnimi načrti, ki jih pripravi zavezništvo za procesorje in polprevodniške tehnologije, in politikami Unije, da bi se zagotovil učinkovit prispevek tehnologij elektronskih komponent in sistemov;“;
(d)v odstavku 2 se dodajo naslednje točke (g), (h), (i) in (j):
„(g) razviti obsežne zmogljivosti oblikovanja za integrirane polprevodniške tehnologije;
(h) izboljšati obstoječe pilotne linije in razviti nove;
(i) vzpostaviti napredne tehnološke in inženirske zmogljivosti za pospešitev razvoja kvantnih čipov;
(j) vzpostaviti mrežo kompetenčnih centrov po Evropi.“;
(8)člen 128 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 128
1.Finančni prispevek Unije za Skupno podjetje, vključno z odobritvami EGP, znaša do 4 175 000 000 EUR, vključno do 50 174 000 EUR za upravne stroške, in vključuje:
(a) do 2 650 000 000 EUR iz Obzorja Evropa;
(b) do 1 525 000 000 EUR iz programa Digitalna Evropa.
2.Finančni prispevek Unije iz odstavka 1 se plača iz odobritev splošnega proračuna Unije, dodeljenih vsakemu zadevnemu programu.
3.Dodatna sredstva Unije, ki dopolnjujejo prispevek iz odstavka 1 tega člena, se lahko Skupnemu podjetju dodelijo iz tretjih držav, pridruženih Obzorju Evropa ali programu Digitalna Evropa, v skladu z njihovimi posameznimi pridružitvenimi sporazumi. Ta dodatna sredstva ne vplivajo na prispevek sodelujočih držav iz člena 129(1).
4.Finančni prispevek Unije iz odstavka 1, točka (a), tega člena se uporabi za Skupno podjetje za zagotavljanje finančne podpore posrednim ukrepom, kot so opredeljeni v členu 2, točka 43, Uredbe (EU) 2021/695, kar ustreza raziskovalnim in inovacijskim dejavnostim Skupnega podjetja.
5.Finančni prispevek Unije iz odstavka 1, točka (b), se uporabi za krepitev zmožnosti za pilotne linije in oblikovalske infrastrukture po vsej Uniji.“;
(9)v členu 129 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
„3. Zasebni člani z odstopanjem od člena 28(4) za upravne stroške Skupnega podjetja za čipe prispevajo vsaj 26 331 000 EUR ali poskrbijo, da ta znesek prispevajo njihovi subjekti v sestavi in povezani subjekti. Delež celotnega letnega prispevka zasebnih članov za upravne stroške Skupnega podjetja za čipe znaša 35 %.“;
(10)V členu 133 se doda naslednji odstavek 3a:
„3a. Upravni odbor v glasovanje o delu programa dela, ki se nanaša na dejavnosti krepitve zmogljivosti, vključi samo Komisijo in javne organe držav članic. Komisija ima 50 % glasovalnih pravic. Odstavka 2 in 3 se smiselno uporabljata za glasovalne pravice držav članic.“;
(11)vstavi se naslednji člen 133a:
„Člen 133a
Pravila, ki se uporabljajo za dejavnosti, financirane v okviru programa Digitalna Evropa
1.Za dejavnosti, ki jih Skupno podjetje za čipe financira v okviru programa Digitalna Evropa, se uporablja Uredba (EU) 2021/694.
2.Program dela in razpisi za zbiranje predlogov Skupnega podjetja za čipe se objavijo na spletnem mestu programa Digitalna Evropa.
3.V primeru Skupnega podjetja za čipe to v skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2021/694 opravi naknadne revizije odhodkov za dejavnosti, financirane iz proračuna programa Digitalna Evropa.“;
(12)člen 134 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 134
Omejitve in pogoji za sodelovanje v specifičnih ukrepih
1.Kadar Komisija tako zahteva, je za ukrepe, financirane v okviru Obzorja Evropa, sodelovanje v specifičnih ukrepih po odobritvi odbora javnih organov z odstopanjem od člena 17(2), točka (l), omejeno v skladu s členom 22(5) Uredbe (EU) 2021/695.
2.Kadar Komisija tako zahteva, je za ukrepe, financirane v okviru programa Digitalna Evropa, sodelovanje v specifičnih ukrepih po odobritvi odbora javnih organov omejeno v skladu s členom 12(6) in členom 18 Uredbe (EU) 2021/694.
3.Za ukrepe, financirane v okviru več kot enega programa Unije, iz katerega se prispeva, program dela določa skupne pogoje, vključno z omejitvijo sodelovanja iz odstavkov 1 in 2 tega člena, v skladu s pravili programov Unije, iz katerih se prispeva.
4.Nekatere ukrepe lahko izvajajo pravni subjekti, ki sodelujejo v konzorciju, strukturiranem kot Evropski konzorcij za čipno infrastrukturo. Ukrepi, za katere je tak konzorcij morda potreben, posebne zahteve glede upravičenosti za izvajanje specifičnih ukrepov in nalog ter, kjer je ustrezno, operativne zahteve za vzpostavitev, delovanje in prenehanje delovanja se opredelijo v programu dela.“;
(13)vstavi se naslednji člen 134a:
„Člen 134 a
Dodatne naloge izvršnega direktorja
Izvršni direktor Skupnega podjetja za čipe poleg nalog iz člena 19 pripravi ter po upoštevanju opredelitve odbora javnih organov iz člena 137, točka (f), in prispevkov ustreznih deležnikov, po potrebi vključno s časovnimi načrti, ki jih pripravi zavezništvo za procesorje in polprevodniške tehnologije, upravnemu odboru predloži v sprejetje program dela za skupno podjetje za izvajanje strateškega načrta za raziskave in inovacije.“;
(14)člen 136 se spremeni:
(a)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
„2. Odbor javnih organov za namene člena 134(1) in (2) ter člena 137, točki (f) in (g), vključuje samo Komisijo in javne organe držav članic. Smiselno se uporablja odstavek 1.“;
(15)člen 137 se spremeni:
(a)dodata se točki (f) in (g):
„(f) pred pripravo vsakega programa dela opredeli del programa dela, ki se nanaša na dejavnosti krepitve zmogljivosti ter raziskovalne in inovacijske dejavnosti, vključno z ustreznimi ocenami odhodkov, ob upoštevanju nasvetov Evropskega odbora za polprevodnike in prispevkov drugih ustreznih deležnikov, po potrebi vključno s časovnimi načrti, ki jih pripravi zavezništvo za procesorje in polprevodniške tehnologije;
(g) izbere predloge, ki ustrezajo dejavnostim krepitve zmogljivosti v skladu s členom 12(1) in členom 17(2), točka (u).“;
(b)točka (d) se nadomesti z naslednjim:
„(d) izbere predloge, ki ustrezajo raziskovalnim in inovacijskim dejavnostim v skladu s členom 12(1) in členom 17(2), točka (u);“;
(16)člen 141 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 141
Stopnje financiranja in pravila za sodelovanje
1.Skupno podjetje za čipe lahko za posredne ukrepe, financirane v okviru Obzorja Evropa, v skladu s členom 17(2) Uredbe (EU) 2021/695 in z odstopanjem od člena 34 navedene uredbe ter za dejavnosti, financirane v okviru programa Digitalna Evropa, uporabi različne stopnje financiranja za financiranje Unije v okviru ukrepa glede na vrsto udeleženca, zlasti MSP in neprofitne pravne subjekte, in vrsto ukrepa. Stopnje financiranja so navedene v programu dela.
2.Kadar je to ustrezno utemeljeno v opisu pomembnih tem v programu dela, je posamezni pravni subjekt s sedežem v državi članici ali pridruženi državi ali konzorcij, ki ne izpolnjuje pogoja iz člena 22(2) Uredbe (EU) 2021/695 ali člena 18 Uredbe (EU) 2021/694, upravičen do sodelovanja v ukrepih, ki jih financira Skupno podjetje za čipe.“;
(17)sklici na „Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije“ se razumejo kot sklici na „Skupno podjetje za čipe“.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
Glej oceno finančnih posledic uredbe o aktu o čipih.
Orodja za avtomatizacijo snovanja elektronskih elementov, tj. programska orodja za snovanje integriranih vezij.
Neizčrpni seznam: Measuring distortions in international markets: the aluminium value chain (Merjenje izkrivljanj na mednarodnih trgih: vrednostna veriga polprevodnikov), OECD, 2019; The Geopolitics of Semiconductors (Geopolitika polprevodnikov), pripravila skupina EURASIA, september 2020; The global semiconductor value chain (Globalna vrednostna veriga polprevodnikov), Stiftung Neue Verantwortung, oktober 2020; The Weak Links in China’s Drive for Semiconductors (Šibki členi v prizadevanju Kitajske za polprevodnike), Institut Montaigne, januar 2021; Strengthening the Semiconductor supply chain in an uncertain Era (Krepitev oskrbovalnih verig polprevodnikov v obdobju negotovosti), BCGxSIA, april 2021; SIA Factbook (Zbirka dejstev združenja industrije polprevodnikov), maj 2021; Building Resilient Supply Chains, Revitalizing American Manufacturing, and Fostering Broad-Based Growth (Vzpostavitev odpornih oskrbovalnih verig, oživitev ameriške proizvodnje in spodbujanje splošne rasti), poročilo Bele hiše, junij 2021; Mapping China’s semiconductor ecosystem in global context (Pregled kitajskega polprevodniškega ekosistema v svetovnem kontekstu), Stiftung Neue Verantwortung, junij 2021; Semiconductors Global Policy Review (Pregled svetovne politike za polprevodnike), Access Partnership, september 2021; Semiconductors: U.S. Industry, Global Competition, and Federal Policy (Polprevodniki: ameriška industrija, svetovna konkurenca in zvezna politika), služba Kongresa za poročila, oktober 2021; Semiconductor Strategy for Germany and Europe (Strategija za polprevodnike za Nemčijo in Evropo), ZVEI, oktober 2021; Understanding the global chip shortage (Razumeti svetovno pomanjkanje čipov), Stiftung Neue Verantwortung, november 2021.