EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 4.1.2022
COM(2022) 4 final
2021/0438(COD)
Predlog
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o zagotavljanju makrofinančne pomoči Republiki Moldaviji
{SWD(2022) 1 final}
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 4.1.2022
COM(2022) 4 final
2021/0438(COD)
Predlog
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o zagotavljanju makrofinančne pomoči Republiki Moldaviji
{SWD(2022) 1 final}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
V zadnjih letih se je Republika Moldavija spopadala s številnimi težavami, vključno z gospodarskimi in političnimi. Leta 2020 sta pandemija COVID-19 in poletna suša precej negativno vplivali na rast, saj se je BDP zmanjšal za 7 %, kar pomeni najhujšo recesijo od svetovne finančne krize dalje. Gospodarsko recesijo je še poglobila dolgotrajna politična kriza po predsedniških volitvah novembra 2020, ki se je nazadnje razrešila s parlamentarnimi volitvami julija 2021. Od avgusta, ko je funkcijo nastopila nova vlada, usmerjena v reforme, so vse politične sile v Moldaviji (vključno s predsednikom, vlado in parlamentom) usklajene in podpirajo skupni ambiciozni program reform ter se pri tem osredotočajo na ključna področja politike, kot so reforme pravosodnega sektorja, dobro upravljanje in boj proti korupciji.
Moldavija pa se ne glede na obnovljen politični zagon in trdno zavezanost k izvajanju reform še vedno spopada z velikimi izzivi, kot so upravljanje, korupcija, omejena upravna pristojnost in nedavna energetska kriza, ki je še bolj oslabila gospodarsko stabilnost Moldavije in državo pahnila v zahteven pogajalski proces s podjetjem Gazprom (novi sporazum o dobavi plina je bil podpisan 29. oktobra).
V tem smislu in glede na precejšnje nadaljnje finančne potrebe Moldavije, pri čemer ocenjena vrzel v zunanjem financiranju za leto 2022 znaša 1,2 %, je moldavska vlada 19. novembra 2021 po dogovoru na delovni ravni z MDS (objavljenem 21. oktobra 2021) zaprosila EU za novo makrofinančno pomoč v obliki triletnega razširjenega kreditnega programa/instrumenta v vrednosti 564 milijonov USD.
Komisija ob upoštevanju obnovljene politične stabilnosti in po poglobljeni oceni političnega ter gospodarskega položaja v Moldaviji Evropskemu parlamentu in Svetu predstavlja predlog za zagotovitev nove makrofinančne pomoči Republiki Moldaviji v višini 150 milijonov EUR, pri čemer bi se 120 milijonov EUR dodelilo v obliki posojil, 30 milijonov EUR pa v obliki nepovratnih sredstev.
Moldavija bi s predlagano makrofinančno pomočjo v okviru novega programa MDS v obdobju 2021–2025 pokrila del svojih preostalih potreb po zunanjem financiranju, katerih vrednost je ocenjena na 480 milijonov USD.
Pomoč bi bila izplačana v treh tranšah, pri čemer bi bila sprostitev vsake tranše, tudi prve, tesno povezana z vidnim napredkom pri izvajanju programa MDS in številnimi dodatnimi ukrepi politike, o katerih se bo Komisija dogovorila z organi ter ki bodo navedeni v memorandumu o soglasju. V memorandumu o soglasju bo verjetno poudarek na ukrepih politike, ki obravnavajo odvzem premoženjske koristi, povezan z bančno goljufijo iz leta 2014, nadaljevanju reform na področju upravljanja javnih financ, reformi pravosodnega sektorja, energetskem sektorju ter poslovnem okolju na splošno. Pričakuje se, da bo izvajanje predlaganega ukrepa spremljalo podporo v skladu s proračunskimi operacijami, ki jih financira Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI).
Kot je podrobneje opisano v delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem temu predlogu, Komisija na podlagi ocene Evropske službe za zunanje delovanje glede političnih razmer meni, da so politični in gospodarski pogoji za predlagani ukrep makrofinančne pomoči izpolnjeni.
•Splošno ozadje
Makroekonomski obeti Moldavije kljub precejšnjemu izboljšanju po hudi recesiji leta 2020 ostajajo ranljivi. Delno so to povzročile težke pandemične razmere, ki še trajajo (decembra 2021 je število primerov COVID-19 naraščalo, stopnja precepljenosti pa je bila razmeroma nizka, nižja od 30 %), k temu pa je prispevala tudi nedavna plinska kriza, ki je Moldavijo dodatno finančno obremenila. Poleg tega se država spopada tudi z znatnimi strukturnimi pomanjkljivostmi, izrazito omejenimi upravnimi zmogljivostmi, potrebami po nadaljnjem izboljšanju upravljanja ter nenehnim bojem proti korupciji.
Gospodarstvo si je po strmem upadu leta 2020, ki ga je povzročila pandemija, v prvi polovici leta 2021 bistveno opomoglo, saj se je BDP zvišal za 11,5 %, kar pa je bila večinoma posledica nizke osnove. Rast naj bi se v drugi polovici leta upočasnila zaradi višje inflacije in zmanjšane porabe gospodinjstev. V tem kontekstu MDS in Svetovna banka predvidevata, da bo BDP v tem letu na splošno okreval na približno 7 %, naslednje leto pa se bo znižal na 4,5 %.
Inflacija, izmerjena glede na indeks cen življenjskih potrebščin, se je leta 2021 po občutni dezinflaciji močno zvišala in oktobra dosegla 8,8 %, kar je bistveno preseglo ciljno stopnjo 5 % +/–1,5 odstotne točke, ki jo je določila nacionalna banka Moldavije. Večinoma je to mogoče razložiti z dvigom cen živil in višjimi energetskimi tarifami. Centralna banka je v odziv na visoko stopnjo inflacije v tem letu večkrat zvišala svojo uradno obrestno mero, ki je v oktobru dosegla 5,5 %. Nacionalna banka Moldavije napoveduje, da se bo inflacija v prvi polovici leta 2022 zvišala in dosegla dvomestno številko do 15 %, pri čemer se predvideva, da bo del navedene inflacije prehodne narave, lahko pa bi vodila tudi v nadaljnjo monetarno zaostrovanje.
Vlada je v septembru poleg obetov za izboljšano rast in višjih davčnih prihodkov tudi spremenila zakon o državnem proračunu, v katerem je predviden nižji primanjkljaj od prvotno predvidenega (5,1 % BDP v primerjavi s 6,7 % BDP v začetku leta 2021). Vseeno pa naj bi se finančni položaj Moldavije v naslednjem letu poslabšal glede na sedanjo energetsko krizo in dejstvo, da organi načrtujejo nove izravnalne ukrepe za zaščito najranljivejših potrošnikov. Proračunski primanjkljaj se bo v skladu z državnim proračunom za leto 2022, ki je bil parlamentu predstavljen 25. novembra, naslednje leto zvišal na 6 % BDP, kar je visoko v primerjavi s preteklimi povprečji v Moldaviji, ki so se v letih 2015–2019 gibala rahlo pod 2 %. Odhodki naj bi se zvišali za 7,6 milijarde levov, prejemki pa za 4,2 milijarde levov, k čemur bo prispevalo pobiranje višjega DDV.
Javni dolg Moldavije naj bi se glede na večjo porabo in kljub dodatni pomoči mednarodnih partnerjev za ublažitev učinkov zvišanja cen energije precej povečal ter srednjeročno presegel 40 % BDP v primerjavi s približno 28 % leta 2019, torej pred recesijo, ki jo je povzročila pandemija, in plinsko krizo.
Primanjkljaj na tekočem računu se je leta 2020 znižal na 6,6 % BDP, nato pa se je v prvi polovici leta 2021 zvišal na 14 % BDP (v primerjavi s predhodnim letom), kar je povzročilo še dodaten pritisk na plačilno bilanco Moldavije. Glede na napovedi MDS bo primanjkljaj na tekočem računu do konca tega leta dosegel 1,5 milijarde USD (približno 11 % BDP), kar v primerjavi z lanskim letom pomeni skoraj dvakratno povečanje. To je v veliki meri mogoče pripisati znatnemu povečanju uvoza in izvoza v letu 2021. Izvoz se je med januarjem in septembrom v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2020 zvišal za 21,1 %, prehitela pa ga je 31,7-odstotna rast uvoza.
Devizne rezerve Moldavije so se med pandemijo v letu 2020 izkazale za stabilne, v letu 2021 pa so se še zvišale in glede na pretekle standarde tudi ostale na visoki ravni, saj so konec septembra znašale 4 milijarde USD. To pomeni kritje osmih mesecev uvoza in v veliki meri izhaja iz dodelitve posebnih pravic črpanja s strani MDS v avgustu v vrednosti 236 milijonov USD, kar je del globalnega odziva MDS na koronavirusno krizo.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Evropski parlament in Svet sta 25. maja 2020 sprejela Sklep št. 701/2020/EU, ki je Republiki Moldaviji zagotovil prejšnjo makrofinančno pomoč (kot del paketa makrofinančne pomoči državam, ki se pripravljajo na pristop, in državam sosedstva v okviru pandemije COVID-19) v obliki posojil v višini 100 milijonov EUR. Pomoč je bila v celoti izplačana v obdobju 2020–2021.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
EU in Republika Moldavija sta v preteklih letih vzpostavili tesne politične in gospodarske odnose, ki so vodili v sklenitev pridružitvenega sporazuma (vključno s poglobljenim in celovitim območjem proste trgovine), ki je bil podpisan 27. junija 2014 in je začel v celoti veljati 1. julija 2016, in pridružitvenega načrta, v katerem je naveden seznam prednostnih nalog za skupno delo. Zadnji pridružitveni načrt za obdobje 2017–2019 se je zaradi lanskoletne pandemije podaljšal za eno leto, v pripravi pa je nov dokument, ki zajema obdobje 2021–2027.
Gospodarske vezi Moldavije z EU so prav tako trdne. EU je še naprej največja trgovinska partnerica Moldavije, saj je v letu 2020 poskrbela za 52 % celotne trgovine (približno 67 % celotnega izvoza in 45 % celotnega uvoza Moldavije), sledita pa ji Rusija (9 %) in Kitajska (8 %).
Države, zajete v evropski sosedski politiki, so upravičene do makrofinančne pomoči (če izpolnjujejo različne pogoje). Makrofinančna pomoč EU bi dopolnjevala nepovratna sredstva iz NDICI in drugih programov EU ter zlasti pogoje, določene v okviru paketov proračunske podpore, ki jih izvaja EU. Moldavske organe bi podprla pri sprejetju ustreznega okvira za makroekonomsko politiko in strukturne reforme ter s tem povečala dodano vrednost in učinkovitost splošnih finančnih ukrepov EU, tudi prek drugih finančnih instrumentov.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Pravna podlaga tega predloga je člen 212 PDEU.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Načelo subsidiarnosti je spoštovano, saj ciljev ponovne vzpostavitve kratkoročne makroekonomske stabilnosti v Republiki Moldaviji ne morejo zadostno uresničiti države članice same in jih lažje uresniči Evropska unija. Glavni razlogi so proračunske omejitve na nacionalni ravni in potreba po visoki stopnji usklajenosti donatorjev, da bi bila obseg in učinkovitost pomoči čim večja.
•Sorazmernost
Predlog je skladen z načelom sorazmernosti: omejen je na minimum, ki je potreben za uresničitev ciljev kratkoročne makroekonomske stabilnosti, in ne presega tistega, kar je potrebno za ta namen.
Kot je ugotovila Komisija na podlagi ocen MDS v okviru instrumenta za povečanje financiranja, znesek predlagane nove makrofinančne pomoči ustreza 36 % ocenjene preostale vrzeli v financiranju v obdobju 2021–2025. To je v skladu z običajno porazdelitvijo obremenitve za ukrepe makrofinančne pomoči (za države s pridružitvenim sporazumom bi bila zgornja meja 60 % v skladu s sklepi Ekonomsko-finančnega sveta z dne 8. oktobra 2002), pri čemer se upošteva pomoč, ki so jo Moldaviji obljubili drugi dvostranski in večstranski donatorji.
•Izbira instrumenta
Projektna finančna ali tehnična pomoč ne bi bila primerna ali zadostna za doseganje makroekonomskih ciljev. Ključna dodana vrednost makrofinančne pomoči v primerjavi z drugimi instrumenti EU bi bila zmanjšanje ovir za zunanje financiranje in pomoč pri oblikovanju stabilnega makroekonomskega okvira, vključno s spodbujanjem vzdržne plačilne bilance in proračunskega položaja, ter ustreznega okvira za strukturne reforme. Makrofinančna pomoč lahko pomaga pri vzpostavitvi ustreznega splošnega okvira politike in s tem poveča učinkovitost ukrepov, financiranih v Moldaviji na podlagi drugih, ožje usmerjenih finančnih instrumentov EU.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Posvetovanja z deležniki
Makrofinančna pomoč se dodeli kot sestavni del mednarodne podpore za gospodarsko stabilizacijo Republike Moldavije. Pri pripravi tega predloga za makrofinančno pomoč so se službe Komisije posvetovale z MDS in Svetovno banko, ki sta že vzpostavila obsežne programe za financiranje, pripravljata pa tudi nove. Komisija se je 25. novembra 2021 posvetovala z namestnim Ekonomsko-finančnim odborom, ki je odobril osnutek predloga. Prav tako je bila Komisija redno v stiku z moldavskimi organi.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Službe Komisije so v skladu z zahtevami finančne uredbe in v okviru paketa makrofinančne pomoči COVID-19 izvedle operativno oceno finančnih in upravnih tokov Moldavije, da bi preverile, ali vzpostavljeni postopki za upravljanje pomoči programa, vključno z makrofinančno pomočjo, zagotavljajo ustrezna jamstva. Junija 2020 so prejele končno poročilo o operativni oceni, ki ga je pripravila družba za svetovanje. V poročilu je ugotovljeno, da so sistemi upravljanja javnih financ in drugi finančni krogi od leta 2015, ko je bila izvedena zadnja ocena, bistveno napredovali, v zaključku poročila pa je navedeno, da je stanje moldavskih finančnih krogov in postopkov ocenjeno kot ugodno za naknadni ukrep makrofinančne pomoči. Dogajanje na tem področju se bo še naprej natančno spremljalo, tudi z rednimi poročili o napredku pri reformah upravljanja javnih financ, ki jih bo pripravila delegacija EU v Kišinjevu.
•Ocena učinka
Makrofinančna pomoč EU je instrument za izredno pomoč, namenjen odpravljanju resnih težav s plačilno bilanco v tretjih državah. Za ta predlog za makrofinančno pomoč zato ne velja zahteva, da je treba izvesti oceno učinka v skladu s smernicami Komisije za boljše pravno urejanje (SWD(2015) 111 final), saj je z vidika politike nujna hitra obravnava razmer, ki zahtevajo hiter odziv.
Na splošno predlogi Komisije za makrofinančno pomoč temeljijo na spoznanjih iz naknadnih ocen preteklih ukrepov v sosedstvu EU. Nova makrofinančna pomoč in z njo povezani program gospodarskih prilagoditev in reform bosta pomagala zmanjšati potrebe Moldavije po kratkoročnem financiranju, hkrati pa bosta podpirala ukrepe politike, namenjene krepitvi srednjeročne plačilne bilance in vzdržnosti javnih financ, in krepila trajnostno rast ter tako dopolnjevala program, ki ga bo sprejel izvršni odbor MDS. Ti pogoji politike bi morali obravnavati nekatere temeljne slabosti, ki so se v preteklih letih pokazale v moldavskem gospodarstvu in sistemu gospodarskega upravljanja. Področja, na katera bi se nanašali pogoji, bi lahko načeloma vključevala reforme za okrepitev upravljanja v finančnem sektorju, upravljanje javnih financ, reforme energetskega sektorja in spremljevalne ukrepe za okrepitev mreže socialne varnosti, izboljšanje naložbenega ozračja ter podpiranje izvajanja sporazuma o poglobljenem in celovitem območju proste trgovine.
•Temeljne pravice
Države, zajete v evropski sosedski politiki, so upravičene do makrofinančne pomoči. Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči je, da država upravičenka spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic.
Jasen pozitiven znak je obnovljena zavezanost reformam in močna politična volja novih moldavskih organov po julijskih volitvah na ključnih reformnih področjih, kot so reforme sektorja sodstva, dobro vodenje, pravna država ter boj proti korupciji. Organi se zavzemajo, da bodo navedene reforme izvajali na pregleden način in v skladu s standardi EU. Zato se šteje, da so izpolnjeni politični predpogoji za program makrofinančne pomoči.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Izplačilo predlaganega ukrepa makrofinančne pomoči v višini 150 milijonov EUR je predvideno v treh enakih tranšah, ki se bodo izplačale v obdobju 2022–2024. Finančno načrtovanje v obdobju 2022–2024 omogoča, da se bo 30 milijonov EUR nepovratnih sredstev financiralo iz razpoložljivih proračunskih sredstev iz proračunske postavke 14 20 03 01 „Makrofinančna pomoč – nepovratna sredstva“. Za posojila v višini 120 milijonov EUR bo zahtevano oblikovanje rezervacij v višini 9 % jamstva za zunanje delovanje, načrtovano v skladu z Instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), v skupni višini 10,8 milijona EUR (proračunska postavka 14 02 01 70 „NDICI – oblikovanje rezervacij za skupni sklad za rezervacije“).
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvajanje ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Evropska unija da Moldaviji na voljo makrofinančno pomoč v skupni višini 150 milijonov EUR, ki se zagotovi v obliki srednje- do dolgoročnih posojil in ki vsebuje tudi nepovratna sredstva, ki bodo prispevala h kritju preostalih potreb Moldavije po financiranju v obdobju 2022–2024. Pomoč naj bi bila izplačana v treh obrokih, enakomerno izplačanih v celotnem obdobju makrofinančne pomoči, če bodo ukrepi politike, povezani s posameznim obrokom, pravočasno in v celoti izvedeni.
Pomoč bo upravljala Komisija. Uporabljajo se posebne določbe o preprečevanju goljufij in drugih nepravilnosti, ki so v skladu s finančno uredbo.
Komisija in moldavski organi bi se dogovorili o memorandumu o soglasju, v katerem bi se določili ukrepi za strukturno reformo, povezani s predlagano makrofinančno pomočjo, ter urniki in zaporedje ukrepov. Poleg tega bi bila izplačila, kot je običajno pri makrofinančni pomoči, med drugim odvisna od zadovoljivih rezultatov pregledov v okviru programa MDS in napredka pri izvajanju pridružitvenega sporazuma med EU in Moldavijo ter poglobljenim in celovitim območjem proste trgovine. Komisija bo v tesnem sodelovanju z organi spremljala napredek glede zgoraj navedenih ukrepov politike in predpogojev.
2021/0438 (COD)
Predlog
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o zagotavljanju makrofinančne pomoči Republiki Moldaviji
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 212 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Odnosi med Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Unija) in Republiko Moldavijo (v nadaljnjem besedilu: Moldavija) se še naprej razvijajo v okviru evropske sosedske politike in vzhodnega partnerstva. Moldavija se je vzhodnemu partnerstvu Unije pridružila leta 2009, sledila pa so pogajanja o pridružitvenem sporazumu med EU in Moldavijo. Ta sporazum, ki vključuje postopno uvedbo poglobljenega in celovitega območja proste trgovine (DCFTA), je bil podpisan junija 2014, veljati pa je začel 1. julija 2016.
(2)Na moldavsko gospodarstvo je v letu 2020 pomembno vplivala recesija, ki so jo povzročili pandemija COVID-19, dolgotrajni politični zastoj v državi po predsedniških volitvah v novembru 2020 ter nedavna energetska kriza. Te razmere so še poglobile precejšnjo finančno vrzel v Moldaviji, poslabšale njen zunanji položaj in dodatno prispevale k rastočim proračunskim potrebam.
(3)Nova moldavska vlada je po volitvah julija 2021 pokazala trdno zavezanost nadaljnjim reformam z ambicioznim programom „Moldavija v dobrih časih 2021–2025“, osredotočenim na ključna področja politike, ki med drugim vključujejo reforme sektorja sodstva, boj proti korupciji, dobro upravljanje in pravno državo.
(4)Organi so z obnovljeno zavezanostjo reformam in močno politično voljo bistveno pospešili izvajanje reform, zaradi česar je Moldavija lahko tudi uspešno izvedla ukrep makrofinančne pomoči COVID-19 1 , saj so bili izpolnjeni vsi reformni ukrepi, o katerih se je dogovorila z Unijo v memorandumu o soglasju, razen enega (ukrep za odvzem premoženjske koristi), za katerega je bila priznana oprostitev. V ta namen se je Komisija posvetovala z Odborom držav članic, ki temu ni nasprotoval.
(5)Mednarodni denarni sklad (v nadaljnjem besedilu: MDS) je po zaustavitvi sprejetja novega programa MDS, izpogajanega v letu 2020, po volitvah julija 2021 ponovno vzpostavil stik z Moldavijo in dosegel sporazum na delovni ravni (21. oktober 2021) o razširjenem kreditnem programu/instrumentu v vrednosti 564 milijonov USD. Izvršni odbor MDS je s sklepom [z dne 20. decembra 2021] novi program sprejel. Namen programa je podpreti okrevanje gospodarstva, začeti izvajati ambiciozen program za upravljanje in institucionalne reforme, okrepiti preglednost in odgovornost, izboljšati predvidljivost javne politike, okrepiti finančne institucije ter spodbujati deregulacijo.
(6)Moldavija je novembra 2021 zaradi slabšanja gospodarskih razmer in obetov Unijo zaprosila za dodatno makrofinančno pomoč.
(7)Okvirna dodelitev sredstev Unije Moldaviji v okviru evropskega instrumenta sosedstva, vključno s proračunsko podporo in tehnično pomočjo, znaša 518,15 milijona EUR za obdobje 2014–2020. V enotnih okvirih podpore za obdobji 2014–2017 in 2017–2020 je bil opredeljen prednostni sektor za sodelovanje z Moldavijo, ki ga je za prejšnje proračunsko obdobje financiral evropski instrument sosedstva. Prednostne naloge za obdobje 2021–2027 bodo določene v novem večletnem okvirnem programu, ki je bil pripravljen v tesnem sodelovanju z vsemi zadevnimi deležniki.
(8)Ker je Moldavija država, vključena v evropsko sosedsko politiko, bi se morala šteti za upravičenko do makrofinančne pomoči Unije.
(9)Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti izreden finančni instrument nevezane in nenamenske plačilnobilančne podpore, namenjene takojšnjim potrebam upravičenke po zunanjem financiranju, in bi morala podpreti izvajanje programa politike, ki vsebuje odločne takojšnje ukrepe prilagajanja in strukturnih reform, namenjene kratkoročnemu izboljšanju plačilnobilančnega položaja.
(10)Ker je v plačilni bilanci Moldavije še vedno znatna vrzel v zunanjem financiranju, ki presega sredstva, ki jih zagotavljajo MDS in druge večstranske institucije, je makrofinančna pomoč Unije Moldaviji v trenutnih izjemnih okoliščinah ustrezen odziv na prošnjo Moldavije za podporo gospodarski stabilizaciji v povezavi s programom MDS. Makrofinančna pomoč Unije bi z dopolnjevanjem sredstev iz finančnega aranžmaja MDS podpirala gospodarsko stabilizacijo in program strukturnih reform Moldavije.
(11)Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena podpori ponovne vzpostavitve vzdržnega stanja v zunanjem financiranju Moldavije, s čimer bi se podprl njen gospodarski in družbeni razvoj.
(12)Pričakuje se, da bodo makrofinančno pomoč Unije spremljala izplačila proračunske podpore v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta 2 .
(13)Določitev zneska makrofinančne pomoči Unije temelji na celoviti kvantitativni oceni preostalih potreb Moldavije po zunanjem financiranju in upošteva zmožnost države, da se financira z lastnimi sredstvi, predvsem mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije bi morala dopolnjevati programe in sredstva, ki jih zagotavljata MDS in Svetovna banka. Pri določanju zneska pomoči se upoštevajo tudi pričakovani finančni prispevki večstranskih donatorjev, potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, predhodna uporaba drugih instrumentov Unije za zunanje financiranje Moldavije in dodana vrednost splošnega sodelovanja Unije.
(14)Ob upoštevanju preostalih potreb Moldavije po zunanjem financiranju, ravni njene gospodarske razvitosti, ki se določi glede na dohodek na prebivalca in stopnjo revščine, njene zmožnosti financiranja z lastnimi sredstvi, zlasti mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo, in ocene njene zmožnosti odplačevanja na podlagi analize vzdržnosti dolga bi bilo treba del pomoči zagotoviti v obliki nepovratnih sredstev.
(15)Komisija bi morala zagotoviti pravno in vsebinsko skladnost makrofinančne pomoči Unije s ključnimi načeli, cilji in ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjega delovanja, ter drugimi ustreznimi politikami Unije.
(16)Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Moldavije. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje bi morali v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati, da bi usklajevali in zagotavljali doslednost zunanje politike Unije.
(17)Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost Moldavije vrednotam, ki jih deli z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, pa tudi njeno zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.
(18)Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Moldavija spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi bilo treba s specifičnimi cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ, okrepiti upravljanje in nadzor finančnega sektorja v Moldaviji ter spodbujati strukturne reforme, katerih cilji so podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanje dostojnih delovnih mest in fiskalna konsolidacija. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje bi morali redno spremljati izpolnjevanje predpogojev in doseganje navedenih ciljev.
(19)Da bi se zagotovila učinkovita zaščita finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, bi morala Moldavija sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s pomočjo, in boj proti njim. Poleg tega bi bilo treba sprejeti določbe, na podlagi katerih bi Komisija izvajala nadzor, Računsko sodišče pa revizije.
(20)Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta (kot proračunskega organa).
(21)Zneski makrofinančne pomoči, zagotovljene v obliki nepovratnih sredstev, in zneski rezervacij za makrofinančno pomoč, zagotovljeno v obliki posojil, bi morali biti skladni z odobrenimi proračunskimi sredstvi iz večletnega finančnega okvira.
(22)Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila možnost spremljanja izvajanja tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o dogajanjih v zvezi s pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.
(23)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 3 .
(24)Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih z moldavskimi organi pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral praviloma uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za ukrepe, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Moldaviji bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje, zamrznitev ali ukinitev pomoči uporabljati postopek pregleda –
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
1.Unija da Moldaviji na voljo makrofinančno pomoč v višini največ 150 milijonov EUR (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije) za podporo njeni gospodarski stabilizaciji in obsežnemu načrtu reform. Od tega najvišjega zneska se največ 120 milijonov EUR zagotovi v obliki posojil in največ 30 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev. Sprostitev makrofinančne pomoči Unije je odvisna od odobritve proračuna Unije za zadevno leto s strani Evropskega parlamenta in Sveta. Pomoč prispeva k pokritju plačilnobilančnih potreb Moldavije, kot so opredeljene v programu MDS.
2.Za financiranje posojilnega dela makrofinančne pomoči Unije se na Komisijo prenese pooblastilo, da si na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij v imenu Unije sposodi potrebna sredstva in jih nato posodi Moldaviji. Povprečna zapadlost posojil ne presega 15 let.
3.Sprostitev makrofinančne pomoči Unije upravlja Komisija v skladu s sporazumi ali dogovori, sklenjenimi med Mednarodnim denarnim skladom (v nadaljnjem besedilu: MDS) in Moldavijo, ter ključnimi načeli in cilji gospodarskih reform, določenimi v pridružitvenem sporazumu med EU in Moldavijo, vključno s poglobljenim in celovitim območjem proste trgovine, ki je bilo dogovorjeno v okviru evropske sosedske politike.
Komisija Evropski parlament in Svet redno obvešča o makrofinančni pomoči Unije, tudi v zvezi z izplačili, in jima pravočasno predloži ustrezne dokumente.
4.Makrofinančna pomoč Unije se da na voljo za obdobje dveh let in pol z začetkom na prvi dan po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju iz člena 3(1).
5.Če se finančne potrebe Moldavije v obdobju izplačevanja makrofinančne pomoči Unije znatno zmanjšajo v primerjavi z začetnimi napovedmi, Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) zmanjša znesek pomoči ali jo začasno ali trajno prekine.
Člen 2
1.Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije je, da Moldavija spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic.
2.Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje spremljata izpolnjevanje tega pogoja v celotnem obdobju izvajanja makrofinančne pomoči Unije.
3.Odstavka 1 in 2 se uporabljata v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU 4 .
Člen 3
1.Komisija se v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) z moldavskimi organi dogovori o jasno opredeljenih pogojih gospodarske politike in finančnih pogojih, osredotočenih na strukturne reforme in zdrave javne finance, ki jih mora makrofinančna pomoč Unije upoštevati in ki se določijo v memorandumu o soglasju (v nadaljnjem besedilu: memorandum o soglasju), v katerega je vključen časovni okvir za izpolnitev teh pogojev. Pogoji gospodarske politike in finančni pogoji, določeni v memorandumu o soglasju, so skladni s sporazumi ali dogovori iz člena 1(3), vključno s programi za makroekonomsko prilagoditev in programi strukturnih reform, ki jih izvaja Moldavija ob podpori MDS.
2.Namen pogojev iz odstavka 1 je zlasti povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Moldaviji, vključno v zvezi z uporabo makrofinančne pomoči Unije. Pri oblikovanju strateških ukrepov se ustrezno upošteva tudi napredek v zvezi z vzajemnim odpiranjem trgov, razvojem pravične trgovine, ki temelji na pravilih, ter drugimi prednostnimi nalogami v okviru zunanje politike Unije. Komisija redno spremlja napredek pri doseganju teh ciljev.
3.Podrobni finančni pogoji makrofinančne pomoči Unije se določijo v sporazumu o posojilu in sporazumu o nepovratnih sredstvih, ki ju bosta sklenili Komisija in Moldavija.
4.Komisija redno preverja, ali so pogoji iz člena 4(3) še vedno izpolnjeni, med drugim tudi, ali so gospodarske politike Moldavije v skladu s cilji makrofinančne pomoči Unije. Za namen navedenega preverjanja Komisija tesno sodeluje z MDS in Svetovno banko ter po potrebi z Evropskim parlamentom in Svetom.
Člen 4
1.Ob upoštevanju pogojev iz odstavka 3 da Komisija makrofinančno pomoč Unije na voljo v obrokih, vsak od njih pa je sestavljen iz posojila in nepovratnih sredstev. Višina posameznega obroka se določi v memorandumu o soglasju iz člena 3.
2.Za zneske makrofinančne pomoči Unije, ki se zagotovijo v obliki posojil, se po potrebi oblikujejo rezervacije v skladu z Uredbo (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta.
3.Komisija se odloči za izplačilo obrokov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a)predpogoj, določen v členu 2;
(b)trajno zadovoljivi rezultati pri izvajanju programa politike, ki vsebuje odločne ukrepe prilagajanja in strukturnih reform, podprte z nepreventivnim kreditnim aranžmajem z MDS;
(c)zadovoljivo izvajanje gospodarske politike in finančnih pogojev, sprejetih v memorandumu o soglasju.
Drugi obrok se načeloma ne izplača prej kot v treh mesecih po izplačilu prvega obroka. Tretji obrok se načeloma ne izplača prej kot v treh mesecih po izplačilu drugega obroka.
4.Če pogoji iz odstavka 3 niso izpolnjeni, Komisija začasno ali trajno ukine izplačilo makrofinančne pomoči Unije. V teh primerih obvesti Evropski parlament in Svet o razlogih za to prekinitev ali ukinitev.
5.Makrofinančna pomoč Unije se izplača nacionalni banki Moldavije. V skladu z določbami, ki se sprejmejo v memorandumu o soglasju, vključno s potrditvijo preostalih potreb po proračunskem financiranju, se lahko sredstva Unije prenesejo moldavskemu ministrstvu za finance kot končnemu upravičencu.
Člen 5
1.Najemanje in dajanje posojil v povezavi s posojilnim delom makrofinančne pomoči Unije se izvedeta v eurih z istim datumom valute, pri čemer Unija ni vključena v spremembe zapadlosti in ni izpostavljena tečajnemu, obrestnemu ali kakršnemu koli drugemu poslovnemu tveganju.
2.Kadar okoliščine to dovoljujejo in če Moldavija za to zaprosi, lahko Komisija sprejme potrebne ukrepe za vključitev klavzule o predčasnem odplačilu v posojilne pogoje, pri čemer mora biti ustrezna klavzula vključena tudi v pogoje za najemanje posojil.
3.Kadar okoliščine dovoljujejo izboljšanje obrestne mere posojil in če Moldavija za to zaprosi, se lahko Komisija odloči za refinanciranje vseh ali dela prvotno najetih posojil ali prestrukturiranje ustreznih finančnih pogojev. Posli refinanciranja ali prestrukturiranja se izvedejo v skladu z odstavkoma 1 in 4 ter ne vplivajo na podaljšanje zapadlosti zadevnega posojila ali povečanje zneska neodplačanega kapitala na dan refinanciranja ali prestrukturiranja.
4.Vse stroške, ki jih ima Unija v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil v skladu s tem sklepom, krije Moldavija.
5.Komisija obvešča Evropski parlament in Svet o dogajanjih v zvezi s posli iz odstavkov 2 in 3.
Člen 6
1.Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta. 5
2.Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v okviru neposrednega upravljanja.
3.Sporazum o posojilu in sporazum o nepovratnih sredstvih, ki se skleneta z moldavskimi organi, vsebujeta določbe, ki:
(a)zagotavljajo, da Moldavija redno preverja, ali se finančna sredstva iz proračuna Unije uporabljajo pravilno, sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi uporabi pravna sredstva za izterjavo vseh nepravilno porabljenih sredstev, zagotovljenih na podlagi tega sklepa;
(b)zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije, zlasti z določitvijo posebnih ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije ter za boj proti njim, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 6 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 7 ter Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 8 , za tiste države članice, ki sodelujejo v okrepljenem sodelovanju v zvezi z Evropskim javnim tožilstvom pa v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 9 ; v ta namen ima Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izrecno pooblastilo za izvajanje preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, tudi z digitalnimi forenzičnimi operacijami in razgovori; izrecno pooblaščajo Komisijo ali njene predstavnike, da izvajajo preglede, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem;
(c)izrecno pooblaščajo Komisijo in Računsko sodišče, da izvajata revizije v obdobju, ko je makrofinančna pomoč Unije na voljo, in po njem, vključno z revizijami dokumentov in revizijami na kraju samem, kot so operativne ocene;
(d)zagotavljajo, da je Unija upravičena do predčasnega poplačila posojila in/ali celotnega poplačila nepovratnih sredstev, če se ugotovi, da je Moldavija v zvezi z upravljanjem makrofinančne pomoči Unije vpletena v kakršno koli goljufijo, korupcijo ali katero koli drugo nezakonito dejavnost, ki škodi finančnim interesom Unije;
(e)zagotavljajo, da vse stroške, ki jih ima Unija in se nanašajo na finančno pomoč, krije Moldavija.
4.Pred izvedbo makrofinančne pomoči Unije Komisija z operativnimi ocenami presodi ustreznost finančnih ureditev, upravnih postopkov ter mehanizmov notranje in zunanje kontrole Moldavije, ki so pomembni za tako pomoč.
Člen 7
1.Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.Pri sklicih na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 8
1.Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto do 30. junija predloži poročilo o izvajanju tega sklepa v predhodnem letu, vključno z oceno tega izvajanja. V poročilu:
(a)preuči napredek, dosežen pri izvajanju makrofinančne pomoči Unije;
(b)oceni gospodarske razmere in obete za Moldavijo ter napredek, dosežen pri izvajanju ukrepov politik iz člena 3(1);
(c)navede povezavo med pogoji gospodarske politike, določenimi v memorandumu o soglasju, tekočimi gospodarskimi in fiskalnimi rezultati Moldavije ter odločitvami Komisije o izplačilu obrokov makrofinančne pomoči Unije.
2.Komisija najpozneje dve leti po koncu obdobja iz člena 1(4) Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o naknadni oceni, v katerem ovrednoti rezultate in učinkovitost zaključenih ukrepov makrofinančne pomoči Unije ter navede, v kolikšni meri so prispevali k ciljem pomoči.
Člen 9
Ta sklep začne veljati na tretji dan od objave v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
predsednica predsednik
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.Naslov predloga/pobude
1.2.Zadevna področja
1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša:
1.4.Cilji
1.4.1.Splošni cilji
1.4.2.Specifični cilji
1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice
1.4.4.Kazalniki smotrnosti
1.5.Utemeljitev predloga/pobude
1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude
1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.
1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti
1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev
1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic
1.7.Načrtovani načini upravljanja
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.Pravila o spremljanju in poročanju
2.2.Sistem(-i) upravljanja in nadzora
2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol
2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjšanje
2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)
2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske postavke
3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve
3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje
3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje
3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve
3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom
3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju
3.3.Ocenjene posledice za prihodke
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.Naslov predloga/pobude
Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotovitvi nadaljnje makrofinančne pomoči Republiki Moldaviji
1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 10
Zadevno področje: ekonomske in finančne zadeve
Dejavnost: mednarodne ekonomske in finančne zadeve
1.3.Vrsta predloga/pobude
X Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.
◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 11 .
◻ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.
◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.
1.4.Cilji
1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo
„Nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe: spodbujanje blaginje zunaj meja EU“
1.4.2.Specifični cilji
Specifični cilj št.
„Spodbujanje blaginje zunaj meja EU“
Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB
Dejavnosti, povezane z GD ECFIN, se nanašajo na:
(a) podpiranje makrofinančne stabilnosti in spodbujanje reform zunaj EU, ki pospešujejo rast, tudi prek rednih ekonomskih dialogov s ključnimi partnerji in z zagotavljanjem makrofinančne pomoči, ter
(b) podpiranje procesa širitve, izvajanje širitvene in sosedske politike EU ter drugih prednostnih nalog EU v partnericah z izvajanjem gospodarskih analiz in zagotavljanjem ocen politike in svetovanj.
1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice
Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.
·Prispevati k pokrivanju potreb Moldavije po zunanjem financiranju v zvezi z znatnim poslabšanjem njene plačilne bilance, ki je posledica trenutne krize zaradi pandemije COVID-19.
·Zmanjšati potrebe partnerice po proračunskem financiranju.
·Podpreti prizadevanja za fiskalno konsolidacijo in zunanjo stabilizacijo v okviru predvidenega programa MDS.
·Podpreti strukturne reforme, katerih cilj je izboljšanje splošnega makroekonomskega upravljanja, okrepitev ekonomskega upravljanja in preglednosti ter izboljšanje pogojev za trajnostno rast.
1.4.4.Kazalniki smotrnosti
Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.
Moldavski organi bodo morali službam Komisije redno poročati o nizu ekonomskih kazalnikov ter predložiti izčrpno poročilo o skladnosti z dogovorjenimi pogoji politike pred izplačilom obrokov pomoči.
Službe Komisije bodo še naprej spremljale upravljanje javnih financ, in sicer na podlagi operativne ocene finančnih tokov in upravnih postopkov v Moldaviji, ki je bila predložena junija 2020. Delegacija EU v partnericah bo tudi zagotovila redno poročanje o zadevah, ki so relevantne za spremljanje pomoči. Službe Komisije bodo ohranile tesne stike z MDS in Svetovno banko, da bodo lahko izkoristile njune izkušnje, pridobljene pri tekočih dejavnostih v posamezni partnerici.
V predlogu sklepa je predvideno letno poročilo Svetu in Evropskemu parlamentu, ki vsebuje oceno izvajanja zadevnega ukrepa. V dveh letih po izteku obdobja izvajanja pomoči bo izvedena neodvisna naknadna ocena pomoči.
1.5.Utemeljitev predloga/pobude
1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude
Izplačila pomoči bodo odvisna od izpolnjevanja političnih predpogojev in zadovoljivih rezultatov pri izvajanju gospodarskega programa med Moldavijo in MDS, ki ga je odbor odobril 20. decembra 2021 po tem, ko so moldavski organi izvedli več predhodnih ukrepov. Poleg tega se bo Komisija z organi Moldavije dogovorila o posebnih pogojih politike, navedenih v memorandumu o soglasju.
Pomoč naj bi bila izplačana v treh obrokih. Prvi obrok naj bi bil izplačan sredi leta 2022. Drugi obrok bi se lahko izplačal v začetku leta 2023, tretji obrok pa bi lahko sledil pozneje v letu 2023 ali v prvi polovici leta 2024, če bodo ukrepi politike, ki so povezani z vsakim obrokom, izvedeni pravočasno.
1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.
Instrument makrofinančne pomoči je instrument, ki temelji na politiki in je usmerjen v zmanjševanje kratkoročne in srednjeročne potrebe po zunanjem financiranju. V okviru trenutne pandemije COVID-19 bo makrofinančna pomoč pripomogla k zagotavljanju gospodarskega prostora politike, da bodo organi lahko pripravili učinkovit gospodarski odziv na dolgotrajno pandemijo. Predlagana makrofinančna pomoč bo prispevala k spodbujanju makroekonomske in politične stabilnosti v partnerski državi, ki ji bo pomagala premostiti gospodarske težave, ki jih je pandemija COVID-19 le še poglobila. Makrofinančna pomoč bo dopolnjevala sredstva, ki jih zagotavljajo mednarodne finančne institucije, dvostranski donatorji in druge finančne institucije EU. S tem bo prispevala k splošni učinkovitosti finančne podpore, ki jo zagotavlja mednarodna skupnost, in druge finančne pomoči EU, vključno z ukrepi proračunske podpore.
Poleg tega se pričakuje, da bo program makrofinančne pomoči z zagotavljanjem dolgoročnega financiranja, odobrenega pod zelo ugodnimi pogoji, ki so običajno blažji od pogojev preostalih mednarodnih ali dvostranskih donatorjev, pomagal vladi pri izvajanju njenega proračuna brez davčnih odstopanj, kar bo prispevalo k vzdržnosti dolga.
Poleg finančnega učinka makrofinančne pomoči bo predlagani program okrepil zavezanost vlade reformam in njena prizadevanja za tesnejše odnose z EU, kot je razvidno iz pridružitvenega sporazuma, ki je začel veljati leta 2016. Ta rezultat se bo med drugim dosegel z določitvijo ustreznih pogojev za izplačilo pomoči. V širšem kontekstu bo program pokazal, da je EU v času gospodarskih težav pripravljena podpreti partnerice v vzhodnem sosedstvu, vključno z Moldavijo.
1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
Ukrepi makrofinančne pomoči v partnericah so predmet naknadne ocene. V doslej opravljenih ocenah (dokončanih programov makrofinančne pomoči) je bilo ugotovljeno, da ukrepi makrofinančne pomoči prispevajo (čeprav včasih skromno in posredno) k izboljševanju zunanje vzdržnosti, makroekonomski stabilnosti in izvajanju strukturnih reform v partnerici. Ukrepi makrofinančne pomoči so v večini primerov pozitivno vplivali na plačilno bilanco partnerice in prispevali k zmanjšanju njenih proračunskih omejitev. Spodbudili so tudi nekoliko višjo gospodarsko rast.
1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti
Skladnost z večletnim finančnim okvirom
V večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 zagotavljanje posojil v okviru makrofinančne pomoči omogoča jamstvo za zunanje delovanje v okviru instrumenta Globalna Evropa (Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje). (Okvirna) posojilna zmogljivost, predvidena za makrofinančno pomoč, zadostuje za pokrivanje tega ukrepa in drugih ukrepov makrofinančne pomoči, ki se izvajajo.
Možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti
EU spada med največje donatorje Moldaviji, pri čemer podpira njene gospodarske, strukturne in institucionalne reforme ter civilno družbo. Finančna podpora EU Moldaviji je v obdobju 2014–2020 znašala 518,15 milijona EUR (večletni okvirni program za obdobje 2021–2027, ki je v pripravi). V tem okviru ta program makrofinančne pomoči dopolnjuje druge zunanje ukrepe in instrumente EU, ki se uporabljajo za podporo Moldaviji. Usklajen je tudi z novim instrumentom Globalna Evropa (Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje) ter instrumentom za predpristopno pomoč (IPA III) za obdobje 2021–2027.
Ključna dodana vrednost makrofinančne pomoči v primerjavi z drugimi instrumenti EU bi bila, da se pomaga ustvariti stabilen makroekonomski okvir, med drugim tudi s spodbujanjem vzdržnih plačilnobilančnih in proračunskih razmer, in ustrezen okvir za spodbujanje strukturnih reform. Makrofinančna pomoč ne zagotavlja redne finančne podpore in se prekine takoj, ko je zunanji finančni položaj partnerice spet vzdržen.
Makrofinančna pomoč bi tudi dopolnjevala ukrepe mednarodne skupnosti, zlasti programe za prilagoditev in reforme, ki jih podpirata MDS in Svetovna banka.
1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev
Z uporabo posojil ta ukrep makrofinančne pomoči povečuje učinkovitost proračuna EU prek učinka finančnega vzvoda in zagotavlja najboljšo stroškovno učinkovito možnost.
Komisija je pooblaščena za izposojanje sredstev na kapitalskih trgih v imenu Evropske unije in Euratoma z jamstvom proračuna EU. Cilj je pridobiti sredstva na trgu po najboljših razpoložljivih obrestnih merah na podlagi najvišjega kreditnega statusa (AAA po oceni Fitch, Moody's in DBRS, AA po oceni S&P, oboje s stabilno napovedjo) EU/Euratoma, nato pa jih posoditi upravičenim posojilojemalcem v okviru posojil evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo, posojil za podporo plačilni bilanci, makrofinančne pomoči in projektov Euratoma. Najemanje in dajanje posojil sta medsebojno povezana, s čimer se zagotavlja, da proračun EU ni obremenjen z obrestnim ali deviznim tveganjem. Cilj pridobivanja sredstev po najboljših razpoložljivih obrestnih merah za najemanje in dajanje posojil je bil dosežen, saj so te stopnje v skladu z drugimi institucijami (EIB, evropski mehanizem za finančno stabilizacijo in EMS).
1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic
X Časovno omejeno
–◻ trajanje od leta 2022 do leta 2024;
–◻ finančne posledice med letoma 2022 in 2024 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2022 in 2025 za odobritve plačil;
◻ časovno neomejeno
–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,
–ki mu sledi izvajanje v celoti.
1.7.Načrtovani načini upravljanja 12
X Neposredno upravljanje – Komisija:
–X z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije;
–◻ prek izvajalskih agencij
◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.
◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:
–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,
–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),
–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,
–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,
–◻ subjektom javnega prava,
–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,
–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,
–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.
–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „Opombe“.
Opombe
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.Pravila o spremljanju in poročanju
Navedite pogostost in pogoje.
Ukrepe, ki se bodo financirali na podlagi tega sklepa, bo Komisija izvajala v okviru neposrednega upravljanja s sedeža in s podporo delegacij Unije.
Ta pomoč je makroekonomske narave in skladna s programom, ki se izvaja s podporo MDS. Službe Komisije bodo ukrep spremljale na podlagi napredka pri izvajanju aranžmaja MDS in posebnih ukrepov reform, o katerih se je treba z organi partneric dogovoriti v memorandumu o soglasju, in sicer s pogostostjo, ki bo skladna s številom obrokov (glej tudi točko 1.4.4).
2.2.Sistem(-i) upravljanja in nadzora
2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol
Ukrepe, ki se bodo financirali na podlagi tega sklepa, bo Komisija izvajala v okviru neposrednega upravljanja s sedeža in s podporo delegacij Unije.
Izplačila makrofinančne pomoči so odvisna od uspešnih pregledov in vezana na izpolnjevanje pogojev, povezanih s posameznim ukrepom. Izpolnjevanje pogojev skrbno spremlja Komisija v tesnem sodelovanju z delegacijami Unije.
2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjšanje
Ugotovljena tveganja
S predlaganimi ukrepi makrofinančne pomoči so povezana fiduciarna tveganja, tveganja pri izvajanju politik in politična tveganja.
Obstaja tveganje, da se makrofinančna pomoč uporabi na goljufiv način. Ker makrofinančna pomoč ni namenjena za določene stroške (na primer v nasprotju s financiranjem projektov), je tveganje povezano z dejavniki, kot so splošna kakovost sistemov upravljanja v centralni banki partnerice in na ministrstvu za finance, upravni postopki, kontrolne in nadzorne funkcije, varnost sistemov IT ter ustreznost zmogljivosti za notranjo in zunanjo revizijo.
Drugo tveganje izhaja iz možnosti, da partnerica ne bo mogla odplačati finančnih obveznosti do EU, ki izhajajo iz predlaganih posojil makroekonomske pomoči (tveganje neplačila ali kreditno tveganje), kar bi bila lahko na primer posledica znatnega dodatnega poslabšanja plačilne bilance in fiskalnega položaja partnerice.
Sistemi notranjega nadzora
Makrofinančno pomoč bodo spremljali postopki pregledovanja, kontrole in revizije, ki so v pristojnosti Komisije, med drugim tudi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), in Evropskega računskega sodišča, kot določa člen 129 finančne uredbe.
Predhodno: Komisija oceni upravljavski in kontrolni sistem v državi upravičenki. Komisija za vsako državo upravičenko izvede predhodno operativno oceno finančnih tokov in kontrolnega okolja, po potrebi s tehnično podporo svetovalcev. Izvede se analiza računovodskih postopkov, ločitve nalog in notranje/zunanje revizije centralne banke in ministrstva za finance, da se zagotovi sprejemljiva raven jamstva za dobro finančno poslovodenje. Če se odkrijejo pomanjkljivosti, se pretvorijo v pogoje, ki jih je treba izpolniti pred izplačilom pomoči. Prav tako se po potrebi določi poseben režim za plačila (npr. namensko omejeni računi).
Med izvajanjem: Komisija preverja periodične izjave partneric. Plačilo je predmet (1) spremljanja izpolnjevanja dogovorjenih pogojev, ki ga opravi osebje GD ECFIN v tesnem sodelovanju z delegacijami EU in zunanjimi deležniki, na primer MDS, ter (2) običajnega kontrolnega postopka, določenega s finančnim krogom (vzorec 2), ki se uporablja v GD ECFIN, vključno s preverjanjem izpolnjevanja pogojev, vezanih na izplačilo pomoči, s strani finančne enote. Za izplačila v okviru ukrepov makrofinančne pomoči se lahko opravijo dodatna neodvisna naknadna (na podlagi dokumentacije in/ali na kraju samem) preverjanja, ki jih opravijo uradniki skupine za naknadne kontrole iz GD. Taka preverjanja se lahko začnejo tudi na zahtevo pristojnega odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil. Po potrebi so možni prekinitve in začasne ustavitve plačil, finančni popravki (ki jih izvede Komisija) in izterjave (do tega še ni prišlo), ki so izrecno določeni v sporazumih o financiranju s partnericami.
2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)
Vzpostavljeni kontrolni sistemi, kot so predhodne ali naknadne operativne ocene, so za izplačila makrofinančne pomoči zagotovili dejansko stopnjo napake 0 %. Ni znanih primerov goljufije, korupcije ali nezakonitih dejavnosti. Ukrepi makrofinančne pomoči imajo jasno intervencijsko logiko, ki Komisiji omogoča, da oceni njihov učinek. Kontrole omogočajo potrditev jamstva in doseganje ciljev in prednostnih nalog politike.
2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.
Za zmanjšanje tveganja goljufij je bilo in bo sprejetih več ukrepov.
Sporazum o posojilu bo vključeval sklop določb o inšpekcijskih pregledih, preprečevanju goljufij, revizijah in izterjavi sredstev v primeru goljufije ali korupcije. Načrtuje se tudi, da bo treba za dodelitev pomoči izpolniti več posebnih pogojev politike, tudi na področju upravljanja javnih financ, da bi se okrepile učinkovitost, preglednost in odgovornost. Poleg tega bo pomoč izplačana na namenski račun centralne banke partnerice.
Poleg tega so službe Komisije v skladu z zahtevami finančne uredbe izvedle operativno oceno finančnih in upravnih tokov Moldavije, da bi preverile, ali vzpostavljeni postopki za upravljanje pomoči programa, vključno z makrofinančno pomočjo, zagotavljajo ustrezna jamstva. Ocena je bila izvedena v letu 2020 in zajema področja, kot so priprava in izvrševanje proračuna, notranji nadzor javnih financ, notranje in zunanje revizije, javna naročila, denarna politika in upravljanje javnega dolga ter neodvisnost centralne banke. Dogajanje na tem področju bo še naprej natančno spremljala delegacija EU v posamezni partnerici. Komisija uporablja tudi pomoč v obliki proračunske podpore, da bi organom posameznih partneric pomagala pri izboljšanju sistemov za upravljanje javnih financ, ta prizadevanja pa močno podpirajo drugi donatorji.
Izvajanje pomoči bodo spremljali postopki pregledovanja, kontrole in revizije, ki so v pristojnosti Komisije, med drugim tudi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), in Evropskega računskega sodišča, kot določa člen 129 finančne uredbe.
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske postavke
·Obstoječe proračunske postavke
Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih postavk
|
Razdelek večletnega finančnega okvira |
Proračunska postavka |
Vrsta
|
Prispevek |
|||
|
Število |
dif./nedif. 13 |
držav Efte 14 |
držav kandidatk 15 |
tretjih držav |
po členu 21(2), točka (b), finančne uredbe |
|
|
14.02.01.70.06 [Posojila MFP – EAG] |
dif. |
NE |
NE |
NE |
NE |
|
|
14.20.03.01 [Nepovratna sredstva MFP] |
dif. |
NE |
NE |
NE |
NE |
|
·Zahtevane nove proračunske postavke – ni relevantno
3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve
3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje
–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.
–X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Razdelek večletnega finančnega okvira |
6 |
Razdelek 6 – „Sosedstvo in svet“ |
|
GD: ECFIN |
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
SKUPAJ |
|||
|
• Odobritve za poslovanje |
|||||||||
|
Proračunska postavka 16 14.02.01.70.06 [Posojila MFP – EAG] |
Obveznosti |
(1a) |
10,8 |
10,8 |
|||||
|
plačila |
(2 a) |
10,8 |
10,8 |
||||||
|
Proračunska postavka 14.20.03.01 [Nepovratna sredstva MFP] |
Obveznosti |
(1b) |
30 |
30 |
|||||
|
plačila |
(2b) |
20 |
10 |
30 |
|||||
|
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 17 |
|||||||||
|
Proračunska postavka 14.20.03.01 |
(3) |
0,15 |
0,15 |
||||||
|
Odobritve za
|
Obveznosti |
= 1a + 1b + 3 |
40,8 |
0,15 |
40,95 |
||||
|
plačila |
= 2a + 2b +3 |
30,8 |
10 |
0,15 |
40,95 |
||||
|
|
Obveznosti |
(4) |
40,8 |
40,8 |
||||
|
plačila |
(5) |
30,8 |
10 |
40,8 |
||||
|
• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ |
(6) |
0,15 |
0,15 |
|||||
|
Odobritve iz RAZDELKA 6
|
Obveznosti |
= 4 + 6 |
40,8 |
0,15 |
40,95 |
|||
|
plačila |
= 5 + 6 |
30,8 |
10 |
0,15 |
40,95 |
|||
Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov za poslovanje, ponovite zgornji odsek: v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Razdelek večletnega finančnega okvira |
7 |
Razdelek 7 – „Evropska javna uprava“ |
|
GD: ECFIN |
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
SKUPAJ |
|||
|
Človeški viri |
0,034 |
0,044 |
0,022 |
0,011 |
0,011 |
0,122 |
|||
|
Drugi upravni odhodki |
0,020 |
0,010 |
0,030 |
||||||
|
Odobritve iz RAZDELKA 7
|
Odobritve |
0,034 |
0,064 |
0,032 |
0,011 |
0,011 |
0,152 |
||
|
(obveznosti skupaj = plačila skupaj) |
0,034 |
0,064 |
0,032 |
0,011 |
0,011 |
0,152 |
|||
Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
SKUPAJ |
|||
|
Odobritve iz RAZDELKOV 1 do 7
|
Obveznosti |
= 4 + 6 |
0,034 |
30,864 |
10,032 |
0,011 |
0,161 |
41,102 |
|
plačila |
= 5 + 6 |
0,034 |
30,864 |
10,032 |
0,011 |
0,161 |
41,102 |
3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje
Odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve
–X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
SKUPAJ |
|
RAZDELEK 7večletnega finančnega okvira |
||||||
|
Človeški viri |
0,033 |
0,069 |
0,041 |
0,003 |
0,025 |
0,171 |
|
Drugi upravni odhodki |
0,020 |
0,010 |
0,030 |
|||
|
Seštevek za RAZDELEK 7večletnega finančnega okvira |
0,033 |
0,089 |
0,051 |
0,003 |
0,025 |
0,201 |
|
Odobritve zunaj RAZDELKA 7 20 večletnega finančnega okvira |
||||||
|
Človeški viri |
||||||
|
Drugi
|
||||||
|
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira |
|
SKUPAJ |
0,033 |
0,089 |
0,051 |
0,003 |
0,025 |
0,201 |
Sredstva, zahtevana za človeške vire, in drugi upravni izdatki se bodo pokrili s sredstvi iz GD, ki so že dodeljena za upravljanje ukrepa in/ali so bila prerazporejena znotraj GD.
3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih
–X Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto 2024 |
Leto 2025 |
|||||
|
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) |
|||||||||
|
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije) |
0,100 |
0,250 |
0,150 |
0,010 |
0,100 |
||||
|
20 01 02 03 (delegacije) |
|||||||||
|
01 01 01 01 (posredne raziskave) |
|||||||||
|
01 01 01 11 (neposredne raziskave) |
|||||||||
|
Druge proračunske postavke (navedite) |
|||||||||
|
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 21 |
|||||||||
|
20 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev) |
0,200 |
0,350 |
0,200 |
0,010 |
0,100 |
||||
|
20 02 03 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah) |
|||||||||
|
XX 01 xx yy zz 22 |
– na sedežu |
||||||||
|
– na delegacijah |
|||||||||
|
01 01 01 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave) |
|||||||||
|
01 01 01 12 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave) |
|||||||||
|
Druge proračunske postavke (navedite) |
|||||||||
|
SKUPAJ |
0,300 |
0,600 |
0,350 |
0,020 |
0,200 |
||||
XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.
Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
Opis nalog:
|
Uradniki in začasni uslužbenci |
Direktor direktorata D: nadzoruje in vodi ukrep, sodeluje s Svetom in Parlamentom za sprejetje sklepa in odobritev memoranduma o soglasju, se pogaja z organi upravičenke o memorandumu o soglasju, pregleduje poročila, vodi službene obiske in ocenjuje napredek pri izpolnjevanju pogojev. Vodja enote / namestnik vodje enote, direktorat D: pomaga direktorju pri vodenju ukrepa, sodelovanju s Svetom in Parlamentom za sprejetje sklepa in odobritev memoranduma o soglasju, pogajanjih z moldavskimi organi o memorandumu o soglasju in sporazumu o posojilu (skupaj z GD za proračun), pregledovanju poročil in ocenjevanju napredka pri izpolnjevanju pogojev. GD za proračun (enoti E1 in E2 pod nadzorom direktorja): pripravi sporazum o posojilu, se o njem pogaja z organi Moldavije, zagotovi odobritev sporazuma pri pristojnih službah Komisije in poskrbi, da sporazum podpišeta obe stranki, spremlja začetek veljavnosti sporazuma o posojilu, pripravlja sklepe Komisije o posojilnih transakcijah, spremlja predložitve zahtevkov za sredstva, izbira banke, pripravlja in izvaja posojilne transakcije ter izplačuje finančna sredstva Moldaviji. izvaja podporne dejavnosti urada, povezane s spremljanjem vračila posojil, ter pripravlja ustrezna poročila o teh dejavnostih. |
|
Zunanji sodelavci |
Pisarniški ekonomisti, Sektor makroekonomske pomoči (direktorat D): pripravljajo sklepe in memorandum o soglasju, sodelujejo z organi in mednarodnimi finančnimi institucijami, vodijo preglede službenih obiskov, pripravljajo poročila služb Komisije in postopke Komisije, povezane z upravljanjem pomoči, ter sodelujejo z zunanjimi strokovnjaki v zvezi z izvedbo operativne ocene in naknadne ocene. |
3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom
Predlog/pobuda:
–X se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;
3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju
Predlog/pobuda:
–X ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;
3.3.Ocenjene posledice za prihodke
–X Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.