Mnenje Evropskega odbora regij – Poročilo o pregledu izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost

(2023/C 157/03)

Poročevalec:

Rob JONKMAN (NL/EPP), član občinskega izvršnega sveta, Opsterland

Referenčni dokument:

Sporočilo Evropske komisije – Poročilo o pregledu izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost

COM(2022) 383 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR)

Splošne ugotovitve

pozdravlja poročilo o pregledu, ki vsebuje koristne dopolnitve in splošno oceno stanja izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost ter izpolnjevanja obveznosti iz Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (1), vendar ugotavlja, da ne vsebuje kritičnih, bolj poglobljenih informacij, ki so potrebne za boljšo sliko dejanskega izvajanja na lokalni in regionalni ravni;

šteje za zamujeno priložnost, da, ne glede na zahteve iz člena 16 uredbe, v poročilo o pregledu niso vključene kvalitativne analize, zato ni jasno, kako bo Evropska komisija pri naložbah v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter pri dolgoročnih nacionalnih reformah spremljala napredek na kvalitativni ravni in kako bodo v ta proces vključene lokalne in regionalne oblasti;

poleg tega obžaluje, da v poročilu o pregledu ni analiziranih več točk, ki so ključne za dobro izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost, kot so:

—	upravljanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ter povezanih procesov,

—	resnična dodatnost podprtih projektov,

—	sinergije in tveganja prekrivanja z drugimi viri financiranja EU,

—	učinkovit prispevek mehanizma za okrevanje in odpornost h koheziji, čeprav je to njegova pravna podlaga,

—	vključenost lokalnih in regionalnih oblasti;

se strinja s Komisijo, da je uspeh mehanizma za okrevanje in odpornost odvisen od tesne vključenosti socialnih partnerjev, civilne družbe, lokalnih in regionalnih oblasti ter nevladnih organizacij, vendar ne zadošča, da se omenjajo le skupno, pogosto pod krovnim pojmom „deležniki“. Stroškovno učinkovito in demokratično izvajanje bi moralo biti tesno povezano z dosledno uporabo načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki sta zapisani v Pogodbi o Evropski uniji (2);

se strinja, da lahko mehanizem za okrevanje in odpornost z ukrepi, posebej osredotočenimi na enakost spolov, in zagotavljanjem podpore pri vključevanju načela enakosti v vseh šest stebrov politike državam članicam pomaga pri odpravljanju neenakosti med ženskami in moškimi, kot je navedeno v poročilu o pregledu (3);

poziva Komisijo, naj oceni vključenost lokalnih in regionalnih oblasti v fazo izvajanja in zagotovi, da se bodo podatki o tem učinkovito zbirali v okviru sistema za poročanje o smotrnosti (preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti) ter z uporabo raziskav in študij, ki so jih doslej izvedli Evropski odbor regij (OR), Evropski politični center (EPC), politične fundacije in Konferenca obrobnih obmorskih regij (CPMR);

poudarja, da se splošni režim pogojenosti v celoti uporablja za mehanizem za okrevanje in odpornost, ter Komisijo poziva, naj v vseh državah članicah skrbno spremlja, ali so dovolj neposredno ogroženi dobro finančno poslovodenje proračuna Unije in zaščita finančnih interesov EU zaradi kršitev načel pravne države, in ukrepa, če je potrebno;

Vloga lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju in izvrševanju mehanizma za okrevanje in odpornost

poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti že od začetka na čelu boja proti pandemiji COVID-19 in njenim socialno-ekonomskim posledicam, in sicer tako z lastnimi političnimi ukrepi na številnih področjih kot z izvajanjem odločitev nacionalnih vlad;

poudarja, da lokalne in regionalne oblasti prebivalcem in podjetjem na svojem območju zagotavljajo večino javnih storitev ter vlagajo v področja politike, vključena v nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, zlasti na področju gospodarskega in socialnega okrevanja ter zelenega in digitalnega prehoda. Če se lokalne in regionalne oblasti – politična raven, ki je najbližje javnosti – ne bodo upoštevale, obstaja tveganje, da mejniki in cilji, določeni v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost, ne bodo doseženi. Opozarja, da enak problem obstaja tudi v okviru evropskega semestra, saj vloga lokalnih in regionalnih oblasti ni dovolj priznana;

10.

ponovno poudarja, da se lokalne in regionalne oblasti najbolj zavedajo posebnih potreb in izzivov državljanov in podjetij. Ker se nacionalni načrti za okrevanje in odpornost ter cilji večinoma oblikujejo na centralni ravni brez posvetovanja z lokalno in regionalno ravnjo, pogosto niso v skladu z lokalnimi, regionalnimi in krajevnimi potrebami ter njihovimi edinstvenimi prednostmi;

11.

meni, da način priprave nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ter vključenosti lokalnih in regionalnih oblasti ne prispeva k prevzemanju odgovornosti za načrte za okrevanje na lokalni in regionalni ravni. Dosedanje izkušnje z evropskim semestrom jasno kažejo, da so se priporočila za posamezne države deloma izvajala nezadostno zaradi premajhnega poistovetenja z njimi na lokalni in regionalni ravni ter zato, ker lokalne in regionalne oblasti niso mogle prispevati k njim; poudarja, da je treba t. i. strukturne reforme, za katere se Komisija zavzema v okviru evropskega semestra, preveriti z vidika subsidiarnosti, da bodo zajemale le vprašanja, za katere je dejansko pristojna EU;

12.

navaja, da imajo lokalne in regionalne oblasti pri izvrševanju številnih projektov in programov mehanizma za okrevanje in odpornost zakonodajna pooblastila, ki so ključna za uspešno izvajanje tega mehanizma, zato je bistveno, da so neposredno vključene v izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost v skladu s stopnjo gospodarske, fiskalne in finančne avtonomije, ki izhaja iz njihovega nacionalnega pravnega okvira in načela subsidiarnosti;

13.

želi spomniti, da so lokalne in regionalne oblasti odgovorne za tretjino vseh javnih izdatkov in več kot polovico javnih naložb v EU, od tega velik del na ključnih političnih področjih mehanizma za okrevanje in odpornost. Aktivno sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti je potrebno v celotnem procesu, da se zagotovi uspešno izvajanje; v zvezi s tem opozarja na njihove kompetence na področju prenove stavb, trajnostne mobilnosti v mestih, odpornosti zdravstvenih sistemov, proizvodnje trajnostne energije, izobraževanja in učinkovitejše reforme javne uprave;

Zanemarjanje teritorialne razsežnosti pri spremljanju izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost

14.

v okviru posvetovanj OR in Sveta evropskih občin in regij (CEMR) v letih 2021 (4) in 2022 (5) ter primerjalne študije iz leta 2022 (6) se je pokazalo, da je vključenost lokalnih in regionalnih oblasti v oblikovanje, pripravo in izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost zelo omejena. Dobri primeri so prej izjema kot pravilo, večina vprašanih pa meni, da se načeli upravljanja na več ravneh in subsidiarnosti nista upoštevali;

15.

opozarja, da je bila v pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost v celoti (1 %) ali delno (9 %) vključena le vsaka deseta lokalna ali regionalna uprava, kot je bilo poudarjeno v rezultatih ankete, ki jo je OR opravil med lokalnimi in regionalnimi politiki v EU (7), ta slab rezultat pa so odražale tudi druge analize in posvetovanja, ki so jih izvedli OR, EPC, politične fundacije, CPMR in drugi;

16.

obžaluje, da je bil predlog iz uvodne izjave 34 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, v katerem je poudarjen pomen vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti, v večini držav članic zapostavljen, čeprav so te oblasti odgovorne za 53 % javnih naložb v EU in imajo ključne pristojnosti za izvajanje politik, povezanih s šestimi stebri nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost;

17.

želi spomniti, kot je navedeno v poročilu o pregledu, da je v uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost (uvodna izjava 34) priznano, da so lahko lokalne in regionalne oblasti „pomembni partnerji pri izvajanju reform in naložb“, zato „bi se bilo treba z njimi ustrezno posvetovati in jih vključiti v skladu z nacionalnim pravnim okvirom“, v členu 18 pa je določeno, da je treba v nacionalne načrte za okrevanje in odpornost vključiti povzetek postopka posvetovanja z lokalnimi in regionalnimi oblastmi (med drugimi) ter navesti, kako se njihov prispevek odraža v načrtu;

18.

poudarja, da je bila priprava nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost v večini držav članic proces od zgoraj navzdol, kar lahko vodi v centralizacijo pomembnih javnih naložb in vpliva na končni uspeh mehanizma za okrevanje in odpornost. To je v nasprotju s pomenom upravljanja na več ravneh, načelom subsidiarnosti in procesom decentralizacije, ki se je v zadnjih desetletjih odvijal v številnih državah članicah, nenazadnje v zvezi s programi evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI);

19.

poudarja, da se pri centraliziranem pristopu v poročilu o pregledu spregledajo teritorialne razlike, tako z vidika izzivov kot priložnosti, zato so lahko nacionalni načrti za okrevanje in odpornost manj uspešni in imajo manjši učinek od želenega. To pomeni, da regijam, ki so že pred začetkom pandemije zaostajale pri razvoju, grozi še večji zaostanek, med drugim pri zaposlovanju, ravni izobrazbe, podpori podjetjem, digitalizaciji, mobilnosti ali na drugih ključnih področjih politike;

20.

ravno tako poudarja, da bi bilo treba zlasti zaradi velikega števila evropskih programov in možnosti finančnih subvencij okrepiti upravne zmogljivosti mnogih lokalnih in regionalnih oblasti. V zvezi s tem poziva Komisijo, naj dejavno podpre lokalne in regionalne oblasti, ki so se že v preteklosti soočale s problemi pri črpanju sredstev EU, da bi izboljšale svoje sposobnosti črpanja sredstev, s čimer bi se lahko izboljšalo izvajanje vseh prihodnjih programov financiranja EU;

21.

opozarja, da se je pojavila nepričakovana dihotomija, zaradi katere sta se oblikovali različni kategoriji sodelujočih lokalnih in regionalnih oblasti. V eni, manjši skupini so tiste, s katerimi centralna država sodeluje že od začetka in tudi zdaj, v fazi izvajanja, zato se upoštevajo teritorialne posebnosti in potrebe. V drugi, večji skupini pa so tiste, ki v oblikovanje in izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost niso bile ustrezno vključene že od začetka, zato so se problemi, ki so nastali zaradi njihove izključenosti, še poslabšali (8). To zagotovo ni cilj mehanizma za okrevanje in odpornost, ogroža pa tudi teritorialno razsežnost EU;

22.

poudarja, da je evropski semester preveč centraliziran in preveč izrazito organiziran od zgoraj navzdol, hkrati pa večinoma ne predvideva sodelovanja z lokalnimi in regionalnimi oblastmi. Bilo bi ga treba reformirati in nadalje razviti, kadar se uporablja za prednostno razporejanje prihodnjih (regionalnih) skladov, naložb ali programov, saj se pri njem trenutno ne upoštevata načeli dobrega upravljanja in partnerstva na več ravneh, vloga lokalnih in regionalnih oblasti pa ni priznana;

Sinergije z drugimi skladi in programi EU

23.

poziva Komisijo, naj za dobro spremljanje pojasni, kako se zahteve iz člena 28 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost za zagotavljanje komplementarnosti in sinergije med skladi in finančnimi instrumenti izpolnjujejo na nacionalni ravni;

24.

pozdravlja dejstvo, da so države članice glede na poročilo o pregledu vključile znatno število ukrepov za podpiranje socialne in teritorialne kohezije (9). Vendar izraža zaskrbljenost, da cilji teritorialne kohezije (v okviru četrtega stebra) ne bodo doseženi, saj lokalne in regionalne oblasti, kljub temu da so v večini držav glavni izvršitelji in so odgovorne za kohezijsko politiko, večinoma niso ustrezno vključene v pripravo mehanizma za okrevanje in odpornost;

25.

poudarja, da se je treba pri ukrepih nujno izogniti zelenemu zavajanju in da je načelo, „da se ne škoduje bistveno“, temelj zaupanja državljanov EU v izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost. Države članice bi morale upoštevati podrobne zahteve iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, povezane z izvajanjem načela, „da se ne škoduje bistveno“, in kategorizacijo zelenih naložb, da bi preprečili potencialno kršenje določbe o 37-odstotni porabi za zelene naložbe;

26.

obžaluje, da v poročilu o pregledu ni jasno prikazano, kako se mehanizem za okrevanje in odpornost učinkovito usklajuje z regionalnimi/lokalnimi programi načrtovanja in operativnimi programi za kohezijo. Nadalje obžaluje, da je navedeni mehanizem centraliziran in nima regionalne razsežnosti ter da se pri njegovem izvajanju in upravljanju ne izvajajo posvetovanja z regionalnimi in lokalnimi organi;

27.

navaja, da je glavno vprašanje v zvezi s sinergijo med mehanizmom za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU tveganje prekrivanja, saj imajo različno delovanje, časovni okvir in upravljanje, zato sta v smislu strateške usmeritve in izvajanja potrebna stalna interakcija in usklajevanje med kohezijsko politiko, drugimi sredstvi EU ter mehanizmom za okrevanje in odpornost;

28.

obžaluje, da vključitev načrta REPowerEU v mehanizem za okrevanje in odpornost omogoča prenos sredstev kohezijske politike, čeprav so na lokalni in regionalni ravni potrebna za gospodarsko okrevanje, zeleni prehod in zmanjšanje razlik v EU;

29.

poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi dodatne informacije in smernice o tem, kako naj vključijo lokalne in regionalne oblasti. V zvezi s tem svetuje Komisiji, naj pozove države članice, da o izvajanju in spremljanju mehanizma za okrevanje in odpornost komunicirajo neposredno z lokalnimi in regionalnimi oblastmi. Regije in mesta so raven uprave, ki je državljanom najbližja, imajo večino pristojnosti za doseganje teritorialnih ciljev in so osrednji akterji evropske kohezijske politike;

30.

navaja, da je treba v skladu s členom 22 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost uvesti trden sistem spremljanja, ki na lokalni in regionalni ravni ne bo povzročal dodatnega upravnega bremena, saj lokalne in regionalne oblasti potrebujejo jasnejša pravila za izvrševanje sredstev. Poleg tega so potrebne skupne smernice in orodja, saj morajo države članice zagotoviti, da zbirajo podatke in da ima Komisija dostop do uradne podatkovne zbirke upravičencev, da bi preprečili dvojno financiranje;

31.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo temeljna načela, kot sta upravljanje na več ravneh in subsidiarnost, dosledno spoštovala in izvajala. V zvezi s tem kohezijska politika ne bi smela biti samostojna, ampak bi bilo treba v njenem okviru sodelovati in se usklajevati z novimi instrumenti, vključno z mehanizmom za okrevanje in odpornost;

Kaj je potrebno?

32.

poudarja, da ključna vloga lokalnih in regionalnih oblasti ni le izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ampak tudi nadaljnje načrtovanje in ocenjevanje izvajanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, za kar so potrebna ekonomska orodja za analizo gospodarskega in socialnega učinka, ki bodo zajemala lokalno in regionalno raven;

33.

zato poziva, naj se letna poročila Komisije, kot so opredeljena v členu 31 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, ter poročilo o neodvisni oceni izvajanja mehanizma predložijo do 20. februarja 2024, kot je določeno v členu 32 navedene uredbe, naj bo OR vključen v njihovo pripravo in naj vsebujejo oddelek o vključenosti lokalnih in regionalnih oblasti, ki bo temeljil na vsebini uvodne izjave 34 in člena 18 navedene uredbe, da bi dobili boljši splošni pregled nad postopki izvajanja v državah članicah EU;

34.

poudarja, da bi bilo treba učinkovito uporabljati in okrepiti razpoložljive upravne zmogljivosti držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti za zagotovitev ustreznega izvajanja in spremljanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ter ustreznega črpanja sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost na lokalni in regionalni ravni, v skladu s cilji Instrumenta za tehnično podporo;

35.

izraža zaskrbljenost zaradi vse pogostejšega trenda premikanja od strukturnih skladov, ki se upravljajo na regionalni ravni, k večjim centraliziranim dodelitvam in mehanizmom usklajevanja, kot je evropski semester, ki se načrtujejo in izvajajo na nacionalni ravni. Primer tega je mehanizem za okrevanje in odpornost, isto pa velja za Sklad za pravični prehod in rezervo za prilagoditev na brexit;

36.

zato poudarja, da je treba razmisliti, kako bi lahko načeli subsidiarnosti in upravljanja na več ravneh trdneje vključili v Pogodbi EU ter učinkoviteje spremljali njuno uporabo v praksi; poudarja, da je treba to vprašanje obravnavati zaradi morebitne ustavne konvencije o reformi Pogodb EU;

37.

ceni dejavno vlogo in dosedanje delo Evropskega parlamenta pri spremljanju in nadzoru izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost. Ceni, da je bil večkrat povabljen k sodelovanju v skupni delovni skupini odborov ECON in BUDG za spremljanje mehanizma za okrevanje in odpornost;

38.

obžaluje, da se resolucija Evropskega parlamenta o izvajanju in zlasti njena omemba vključenosti lokalnih in regionalnih oblasti nista upoštevali; poziva Parlament, naj v skladu s členom 26(2) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost preuči možnost, da bi na podlagi izkušenj z izvajanjem mehanizma za okrevanje in odpornost na lokalni in regionalni ravni pripravil resolucijo o učinkih in vplivu centraliziranih dodelitev sredstev EU;

39.

poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo ukrepe, ki so potrebni, da bi namesto sedanjega centraliziranega diskurza uvedle pristop izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost na več ravneh, tako da bi na strukturni podlagi v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi vzpostavile npr. platforme na več ravneh, informativna srečanja in dogodke v skladu s členom 34 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost ter delovne skupine na več ravneh;

40.

poziva Komisijo, naj državam članicam predloži strožje smernice in jih spodbuja, naj v svojih letnih nacionalnih reformnih programih podrobno poročajo o posvetovanjih z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter deležniki v smislu člena 18(4)(q) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost;

41.

poudarja, da bi bilo mogoče preglednico kazalnikov za merjenje napredka pri izvajanju nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, kot je opredeljena v členu 30 uredbe, dodatno izpopolniti, da bi ustrezno odražala teritorialno razsežnost. Zagotoviti je treba celovit postopek spremljanja z vključenostjo lokalnih in regionalnih oblasti ter objektivnim pristopom k izvajanju, ne da bi tem oblastem povzročili preveliko upravno breme;

42.

navaja, da bi morale biti reforme in naložbe, vključene v nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, v skladu s priporočili za posamezne države v okviru evropskega semestra. Potrebna je reforma evropskega semestra, da se vanj vključi teritorialna razsežnost. Lokalno in regionalno razsežnost je treba upoštevati ne le glede na sedanje izkušnje, pridobljene pri izvajanju nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ampak tudi pri prihodnjih programih in dolgoročnih ciljih EU, bodisi v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“, digitalnega prehoda ali doseganja ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030 in podnebne nevtralnosti do leta 2050;

43.

zato ponavlja svoj poziv iz prejšnjih mnenj (10) k oblikovanju kodeksa ravnanja za vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti v evropski semester, ki bi moral z vključitvijo teh oblasti postati bolj pregleden, vključujoč in demokratičen. S tem se povečuje odgovornost na lokalni in regionalni ravni in tako izboljšuje splošno izvajanje želenih reform ter mehanizma za okrevanje in odpornost v državah članicah.

V Bruslju, 8. februarja 2023

Predsednik Evropskega odbora regij

Vasco ALVES CORDEIRO

(1) Člen 16 Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).

(2) Člen 5(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Protokol št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

(3) 25 načrtov, sprejetih do 30. junija 2022, vključuje 129 ukrepov, za katere se šteje, da so osredotočeni na enakost spolov (COM(2022) 383 final).

(4) OR-CEMR, Vključenost občin, mest in regij v pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost: Rezultati ciljno usmerjenega posvetovanja med OR in CEMR, januar 2021.

(5) OR-CEMR, Implementation of the Recovery and Resilience Facility: The Perspective of Local and Regional Authorities – Results of the COR-CEMR targeted consultation (Izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost: vidik lokalnih in regionalnih oblasti – Rezultati ciljno usmerjenega posvetovanja OR in CEMR), april 2022.

(6) Regije za okrevanje EU, Benchmark study on the implementation of the Recovery and Resilience Facility at the regional level – Main results (Primerjalna študija o izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost na regionalni ravni – Glavni rezultati), junij 2022.

(7) Anketa na podlagi 2 698 intervjujev z lokalnimi in regionalnimi politiki v EU, ki so bili opravljeni med 25. julijem in 11. septembrom 2022. Glej: Evropski odbor regij, Regionalni in lokalni barometer (oktober 2022). Na voljo na spletu: https://cor.europa.eu/sl/our-work/Pages/EURegionalBarometer-Survey-2022.aspx.

(8) Anketa na podlagi 2 698 intervjujev z lokalnimi in regionalnimi politiki v EU, ki so bili opravljeni med 25. julijem in 11. septembrom 2022. Glej: Evropski odbor regij, Regionalni in lokalni barometer (oktober 2022). Na voljo na spletu: https://cor.europa.eu/sl/our-work/Pages/EURegionalBarometer-Survey-2022.aspx, str. 4.

(9) Uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost, člen 3(d), četrti steber.

(10) Mnenje OR: Načrt okrevanja za Evropo kot odziv na pandemijo COVID-19: mehanizem za okrevanje in odpornost ter instrument za tehnično podporo (UL C 440, 18.12.2020, str. 160).

Mnenje OR: Evropski semester in kohezijska politika: prilagajanje strukturnih reform dolgoročnim naložbam (UL C 275, 14.8.2019, str. 1).

Mnenje OR: Izboljšanje upravljanja evropskega semestra: kodeks ravnanja za vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti (UL C 306, 15.9.2017, str. 24).