Mnenje Evropskega odbora regij – Strategija EU za trajnostne in krožne tekstilne izdelke

(2023/C 79/04)

Poročevalec:

Luca MENESINI (IT/PES), predsednik pokrajine Lucca (Toskana)

Referenčni dokument:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija EU za trajnostne in krožne tekstilne izdelke

COM(2022) 141 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ,

pozdravlja medsektorski pristop strategije EU za trajnostne in krožne tekstilne izdelke, katere cilj je ustvariti skladen okvir in vizijo za prehod tekstilnega sektorja v skladu s prizadevanji v okviru evropskega zelenega dogovora, akcijskega načrta za krožno gospodarstvo in industrijske strategije za Evropo;

z zanimanjem pričakuje dokončanje in objavo načrta za zeleni in digitalni prehod celotnega tekstilnega ekosistema;

priznava, da je nujno poskrbeti, da imajo tekstilni izdelki, dani na trg EU, dolgo življenjsko dobo ter so primerni za recikliranje, pretežno izdelani iz recikliranih vlaken, brez nevarnih snovi, pri proizvodnji pa se spoštujejo socialne pravice in okolje; poziva k spremembi paradigme v modni industriji, da bi odpravili prekomerno proizvodnjo in potrošnjo oblačil;

opozarja na podatke Evropske agencije za okolje (EEA), ki kažejo, da ima življenjski cikel tekstilnih izdelkov z vidika potrošnje v povprečju četrti največji negativni vpliv na podnebje in okolje, za hrano, stanovanji in mobilnostjo (1). Leta 2020 so tekstilni izdelki povzročili tretji največji pritisk na rabo vode in tal ter peti največji pritisk na rabo surovin, poleg tega pa so peti največji vir emisij toplogrednih plinov;

poudarja pomen sektorja tekstilnih izdelkov, mode, usnja in obutve za evropsko industrijo. Ta sektor zaposluje več kot dva milijona delavcev in je gonilo zaposlovanja, gospodarskega razvoja in inovacij v regionalnih ekosistemih, v katerih je prisoten; meni, da je prehod z linearnega sistema ekstraktivne proizvodnje na model obnovljive in krožne proizvodnje prednostna naloga; je prepričan, da imajo lokalne in regionalne oblasti pri tem prehodu ključno vlogo, zlasti (a) občine in lokalni akterji, kot so socialna podjetja, zbiralci in organizacije civilne družbe, v zvezi s sistemom zbiranja, popravljanja in ponovne uporabe, (b) regije, ki podpirajo občine pri opravljanju njihovih funkcij, ter (c) javni in zasebni sektor kot gonilna sila raziskav in inovacij;

priznava, da se je razširjena odgovornost proizvajalca izkazala za učinkovito pri izboljšanju ločenega zbiranja odpadkov in nadaljnjega ravnanja z njimi v skladu s hierarhijo odpadkov; poziva sozakonodajalca, naj na ravni EU določita, kateri tekstilni izdelki spadajo na področje uporabe direktive in z njo povezanega sistema razširjene odgovornosti proizvajalca. Pri tem naj usmerjeno obravnavata visoke stroške odstranjevanja odpadkov „hitre mode“;

pozdravlja, da bodo morali vsi povzročitelji odpadkov najpozneje januarja 2025 začeti ločeno zbirati tekstilne odpadke; pričakuje tudi, da se bodo pri reviziji okvirne direktive o odpadkih, načrtovani za leto 2024, upoštevali posebni cilji za preprečevanje nastajanja tekstilnih odpadkov ter za ponovno uporabo in recikliranje tekstilnih izdelkov, kot tudi ključna vloga lokalnih in regionalnih oblasti;

Ponoven razmislek o vzorcih potrošnje

poudarja, da se je svetovna tekstilna proizvodnja med letoma 2000 in 2015 skoraj podvojila. Oblačila predstavljajo največji delež potrošnje tekstilnih izdelkov v EU (81 %), zato trendi, da se ta uporabljajo vse krajši čas, preden se zavržejo, največ prispevajo k netrajnostnim vzorcem prekomerne proizvodnje in potrošnje;

upa, da se bodo vse bolj širili modeli ukrepanja za spodbujanje zavestne in trajnostne uporabe tekstilnih materialov, zlasti pri posebnih vrstah oblačil, kot so plašči in otroška oblačila, pri katerih je večja verjetnost, da jih bodo potrošniki zavrgli pred koncem njihove uporabnosti. S takšnimi ukrepi, kot so sheme zamenjav, knjižnice modnih oblačil in kampanje ozaveščanja, se obravnavajo različne ovire, povezane s predsodki glede kakovosti, higiene ali raznolikosti ponujenih rabljenih izdelkov;

10.

poudarja, da je treba okrepiti iskanje inovativnih rešitev (stroji, naprave in digitalne platforme) za sortiranje, ponovno uporabo in recikliranje zbranih tekstilnih odpadkov ter optimizacijo obnašanja materialov;

11.

poudarja, da je povpraševanje po krožnih izdelkih in storitvah na trgu še vedno nezadostno, kar je velika ovira pri izvajanju krožnih poslovnih modelov; spodbuja nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, naj pospešijo spremembo vzorcev z uvajanjem instrumentov za podporo sprejemanju poslovnih modelov, ki temeljijo na kulturi uporabe namesto lastništva, z določitvijo predpisov o prevozu tekstilnih izdelkov in trgovini z njimi (vključno s tokovi odpadkov) ter podpiranjem regulativnih spodbud (kot so znižanja DDV ali uporaba načela razširjene odgovornosti proizvajalca), da bi podprli najem namesto nakupa, platforme za izmenjavo, jemanje nazaj in nadaljnjo prodajo in trgovine z rabljenim blagom ter znova povečali pomen popravil, recikliranja z dodajanjem vrednosti in vzdrževanja; priznava tudi, da imajo lahko takšni poslovni modeli pozitiven učinek na doseganje okoljske trajnostnosti v zdravstvenem, turističnem in gradbenem sektorju ter v drugih sektorjih ključnih javnih storitev;

12.

pozdravlja pobudo o krepitvi vloge potrošnikov za zeleni prehod (2) in iz nje izhajajoča pravila EU, ki bodo zagotovila, da bodo potrošniki na prodajnem mestu prejeli informacije o tržni garanciji trajnosti tekstilnih izdelkov in ustrezne informacije o njihovi popravljivosti; spodbuja Komisijo, naj si še naprej prizadeva za minimalna merila za vse vrste trditev o prijaznosti do okolja v okviru pobude za zelene trditve (3);

Krožna zasnova kot splošna realnost

13.

priznava, da se lahko z zasnovo za večjo trajnost podaljša življenjska doba tekstilnih izdelkov, oblačil, usnja in obutve (izdelkov sektorja tekstilnih izdelkov, oblačil, usnja in obutve), in s tem zmanjša količina tekstilnih odpadkov ter splošna uporaba neobdelanih materialov in kemikalij; pozdravlja prizadevanja Komisije za oblikovanje zavezujočih zahtev za okoljsko primerno zasnovo posameznih izdelkov, da se poveča uspešnost izdelkov sektorja tekstilnih izdelkov, oblačil, usnja in obutve v smislu trajnostnosti, ponovne uporabnosti, popravljivosti, možnosti recikliranja vlaken v nova vlakna ter obvezne vsebnosti recikliranih vlaken;

14.

se strinja, da so potrebni skupni standardi trajnostnosti, ki so bistveni za vključitev blagovnih znamk v ocenjevanje vplivov njihovih izdelkov na okolje;

15.

pozdravlja vidike strategije v zvezi z jasnejšimi informacijami o krožnosti sektorja tekstilnih izdelkov, oblačil, usnja in obutve ter v zvezi z digitalnim potnim listom izdelka, ki temelji na obveznih zahtevah po informacijah o krožnosti in drugih okoljskih vidikih; poziva Komisijo, naj bo ta digitalni potni list izdelka na voljo vsem deležnikom in potrošnikom, vsebuje pa naj tudi podatke o delovnih pogojih ter možnostih za popravilo in ponovno uporabo izdelka;

16.

meni, da je treba pri določanju minimalnih zahtev za izdelke sektorja tekstilnih izdelkov, oblačil, usnja in obutve upoštevati naslednja načela, cilj pa bi moralo biti izboljšanje splošne okoljske uspešnosti v celotnem življenjskem ciklu:

(a)	garancije o minimalni življenjski dobi izdelka in skladnosti z zahtevami glede minimalne življenjske dobe ter jasne, ambiciozne in obvezne cilje za ponovno uporabo in pripravo za ponovno uporabo;

(b)	garancije o popravljivosti in modularnosti, vključno s posebnimi metrikami za oceno enostavnosti razstavljanja brez uničenja ter enostavne zamenjave in popravljivosti bistvenih delov izdelkov;

(c)	garancije o možnosti recikliranja, vključno z omejitvami za kombinacije različnih materialov, kemikalij, barvil in končnih obdelav, ki niso združljive z recikliranjem, ter možnosti spodbujanja izdelkov, za katere je na voljo zrela tehnologija recikliranja;

(d)	garancije, da so materiali trajnostnega in etičnega izvora, če se uporabljajo dalj časa in jih je mogoče reciklirati, da se zmanjša količina neobdelanih sintetičnih vlaken, proizvedenih iz fosilnih goriv;

(e)	garancije glede zgornje meje sproščanja mikroplastike med proizvodnjo, uporabo in ob koncu življenjske dobe;

(f)	garancije, da novi izdelki sektorja tekstilnih izdelkov, oblačil, usnja in obutve vsebujejo določen odstotek popotrošniškega tekstila;

17.

poziva k večji skladnosti uredbe REACH (4) z načeli krožnosti v zvezi s posebnostmi sektorja tekstilnih izdelkov, oblačil, usnja in obutve, da bi dali prednost prizadevanjem za zmanjšanje uporabe nevarnih kemikalij, razširjanju informacij o kemikalijah, ki se uporabljajo v končnih izdelkih, in sledljivosti;

Krepitev vloge lokalnih oblasti pri krožnem prehodu

18.

meni, da imajo regije in občine ključno vlogo pri spodbujanju raziskav in inovacij v sektorju ter ustvarjanju sinergij in povezav z drugimi sektorji in regijami, ki se soočajo z istimi izzivi; poziva Komisijo, naj spodbuja oblikovanje, rast in povezovanje regionalnih inovacijskih grozdov na področju krožnih tekstilnih izdelkov po vsej EU;

19.

pozdravlja pobude nekaterih evropskih regij in industrijskih predelov, ki so v podporo prehodu sektorja tekstilnih izdelkov, oblačil, usnja in obutve na krožni model razvili npr. lokalni zeleni dogovor in pakt za krožno modo na podlagi prostovoljnih sporazumov z več deležniki. V teh modelih so določeni splošni sektorski cilji in specifični cilji za vsak segment vrednostne verige, ki se odzivajo na okoljske, socialne in gospodarske izzive, s katerimi se spoprijema sektor, tako da določajo posebne zaveze za proizvajalce, upravljavce odpadkov, lokalne oblasti, organizacije za zbiranje odpadkov, nevladne organizacije in organizacije civilne družbe, raziskovalne in tehnološke centre;

20.

priznava, da je spodbujanje socialnih podjetij, ki delujejo v sektorju ponovne uporabe, posebej pomembno za ustvarjanje lokalnih, trajnostnih in vključujočih delovnih mest (5), saj socialna podjetja razvijajo lokalne prakse ponovne uporabe, hkrati pa ustvarjajo otipljive socialne in gospodarske koristi za skupnosti, v katerih delujejo; vendar poudarja, da se sektor socialnih podjetij sooča s številnimi izzivi, da bi lahko bil konkurenčen in redno ponujal storitve;

21.

poziva Komisijo, naj na podlagi nedavno sprejetega akcijskega načrta EU za socialno gospodarstvo (6) sprejme smernice o podpori uvajanju načel krožnega gospodarstva in partnerstva zanj med socialnimi podjetji in drugimi akterji, vključno s storitvenimi in komercialnimi podjetji, v katerih bodo obravnavane zlasti priložnosti, ki jih ponujajo ponovna uporaba tekstilnih izdelkov in njihova popravila;

22.

priznava, da je učinkovitost lokalnih sistemov zbiranja odpadkov iz sektorja tekstilnih izdelkov, oblačil, usnja in obutve še vedno glavni izziv, in opozarja, da bi morali biti skupni stroški, povezani z njihovim zbiranjem, ločevanjem in recikliranjem, nižji od stroškov ravnanja z gospodinjskimi odpadki, s čimer bi spodbudili učinkovit krožni prehod sektorja;

23.

poziva Komisijo, naj pripravi modele smernic za razvoj lokalnih sistemov zbiranja odpadkov iz sektorja tekstilnih izdelkov, oblačil, usnja in obutve ter ravnanja z njimi, ki bi morali temeljiti na:

(a)	posvetovanju z državljani pred oblikovanjem ukrepov za doseganje ciljev;

(b)	instrumentih za spodbujanje sodelovanja med različnimi akterji, ki lahko okrepijo zbiranje, nadaljnjo obdelavo in prodajo;

(c)	mehanizmih za spodbujanje ekonomske vzdržnosti pri zbiranju in obdelavi za vse akterje v vrednostni verigi (vključno z načeli razširjene odgovornosti proizvajalca);

(d)	mehanizmu za ohranitev in promocijo obstoječih najboljših praks ponovne uporabe in popravil, ki jih izvajajo lokalni akterji;

Podpiranje modelov trajnostne proizvodnje

24.

poziva Komisijo, naj v pobudo EU za trajnostne izdelke vključi ukrepe za prepoved uničevanja neprodanih izdelkov (npr. presežnega inventarja, neprodanih zalog in vrnjenih izdelkov, pri čemer se je treba posebej osredotočiti na izdelke, ki se vrnejo v okviru e-trgovine) ter določi cilje v fazi proizvodnje, ki lahko vplivajo na preprečevanje nastajanja proizvodnih odpadkov in odvračajo od čezmerne proizvodnje;

25.

poziva k uvedbi minimalnih obveznih meril za zelena javna naročila (7), katerih področje uporabe se določi na podlagi ocene učinka, in zahtev glede spodbud držav članic za tekstilne izdelke; poleg tega Komisiji priporoča, naj pripravi smernice za spodbude in merila za oddajo javnih in drugih naročil, ki podpirajo trajnostni razvoj;

26.

poziva države članice, naj uvedejo pravila o zelenih javnih naročilih v obliki nacionalnih akcijskih načrtov ali strategij, pri čemer naj merila, ki se uporabljajo na nacionalni ravni, bolj uskladijo z vodilnimi načeli EU (8); meni tudi, da so potrebne izmenjave lokalnega in regionalnega znanja in dobrih praks, da se spodbudi in podpre celovitejše in širše izvajanje;

27.

pričakuje, da bo Unija kot pomembna uvoznica in izvoznica (9) v globalni vrednostni verigi sektorja tekstilnih izdelkov, oblačil, usnja in obutve na svetovni ravni postala vodilna pri pospeševanju trajnostnih in krožnih vrednostnih verig tega sektorja, inovativnih tehnoloških rešitev in poslovnih modelov. To bi morala doseči tako, da bi zagotovila zeleni in digitalni prehod, obravnavala socialne izzive ter zagotavljala upoštevanje zahtev glede trajnostnosti, pri tem pa poskrbela za konkurenčnost proizvodnih MSP na svetovni ravni;

28.

poziva Komisijo, naj pripravi novo zakonodajno pobudo, ki bo učinkovito prepovedovala dajanje proizvodov, ki so rezultat prisilnega dela, vključno s prisilnim delom otrok, na trg EU; poziva k vključitvi tekstilnih izdelkov, oblačil, usnja in obutve v zakonodajo o primerni skrbnosti podjetij glede trajnostnosti. Regulativni okvir na področju trajnostnosti bi moral veljati ne samo za evropske proizvajalce teh izdelkov, temveč tudi za vsa podjetja, ki take izdelke tržijo v EU, ne glede na to, kje so bili narejeni;

29.

meni, da se je treba zavedati potrebe po vključevanju in podpiranju malih in velikih kmetij, ki proizvajajo naravne materiale (kot je volna), saj imajo pomembno vlogo pri proizvodnji tekstila, ki ga je mogoče reciklirati, v okviru postopkov proizvodnje/izdelave/ponovne uporabe;

30.

poziva Komisijo, naj posebej podpre tehnološke naložbe v vrednostno verigo in posebne ukrepe na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki so potrebni za resnično preobrazbo proizvodnje iz linearnega v bolj krožni model v sektorju tekstilnih izdelkov, usnja in obutve, ter spodbuja preučevanje in proizvodnjo novih materialov, ki jih je mogoče pridobiti s povezovanjem različnih proizvodnih in reciklažnih sektorjev;

31.

priporoča, naj se na ravni EU sprejmeta jasna opredelitev in področje uporabe razširjene odgovornosti proizvajalca za izdelke sektorja tekstilnih izdelkov, oblačil, usnja in obutve, s pristojbinami, prilagojenimi na podlagi ekoloških vidikov, da se opredeli, prepreči, ublaži, odpravi in prevzame odgovornost za dejanske in morebitne negativne učinke na človekove pravice, vključno s pravicami delavcev, ter okolje v dejavnostih podjetij ter v njihovih svetovnih vrednostnih verigah;

32.

poudarja, da sektor tekstilnih izdelkov, oblačil, usnja in obutve potrebuje visokokvalificirano delovno silo, da bi lahko izkoristil potencial zaposlitvenih priložnosti, ki jih prinašata digitalni in zeleni prehod; zdaj ima visoko stopnjo usposobljenosti samo 13 % delovne sile (10). Povečati bi bilo treba konkurenčnost MSP, da bi ohranili in ustvarili nove talente ter izboljšali delovne pogoje in produktivnost pri pridobivanju trajnostnih surovin in proizvodnji tekstilnih izdelkov v naši industriji. Da bi privabili usposobljene mlade talente ter mala in srednja podjetja obogatili z znanji in spretnostmi, Odbor spodbuja vzpostavitev obsežnega partnerstva za znanja in spretnosti za tekstilni sektor, da bi spodbujali izpopolnjevanje, poklicno preusposabljanje ter pridobivanje in prenos zelenih in digitalnih znanj in spretnosti, vključno z znanjem o analizi življenjskega cikla ter vrednostnih verig; poziva Komisijo, naj pri oblikovanju instrumentov za podporo zaposlovanju na področju ravnanja s popotrošniškimi odpadki iz tega sektorja upošteva pričakovano povečanje količin izdelkov sektorja tekstilnih izdelkov, oblačil, usnja in obutve, ki se zberejo v okviru obveznega ločenega zbiranja odpadkov;

33.

obžaluje, da so, kot kažejo podatki, med slabo plačano in nekvalificirano delovno silo v sektorju tekstilnih izdelkov, oblačil, usnja in obutve večinoma ženske; je prepričan, da ima izboljševanje trajnostnosti dobavne verige tudi pomembno razsežnost enakosti spolov, in poziva k usklajenim ukrepom za znatno povečanje dostopa žensk do višjih položajev;

34.

spodbuja tudi ciljno usmerjeno uporabo sredstev programa Erasmus+ za izvajanje pilotnih in eksperimentalnih pobud na področju poklicnega usposabljanja in visokošolskega izobraževanja, ki prispevajo k pridobivanju zelenih in digitalnih znanj in spretnosti, potrebnih v sektorju tekstilnih izdelkov, mode, usnja in obutve, da bi povečali njihovo privlačnost za mlade in spodbudili mobilnost delavcev;

35.

pozdravlja pakt Unije za znanja in spretnosti (11), katerega cilj je čim bolj povečati učinek naložb v izboljšanje obstoječih znanj in spretnosti ter preusposabljanje osebja iz celotnega sektorja tekstilnih izdelkov, oblačil, usnja in obutve, vključno z modnim in maloprodajnim segmentom sektorja;

Spreminjanje odpadkov v vrednost

36.

ugotavlja, da se z izvajanjem uredbe EU o ločenem zbiranju tekstilnih odpadkov do leta 2025 ter s pozitivnimi učinki ustanovitve organizacij za izpolnjevanje obveznosti proizvajalca v državah članicah na zbiranje odpadkov in ravnanje z njimi pričakuje, da bo verjetno manjši delež zbranih izdelkov primeren za nadaljnjo prodajo v Evropi, delež popotrošniških odpadkov gospodinjstev iz sektorja tekstilnih izdelkov, oblačil, usnja in obutve, ki bodo na voljo za recikliranje, pa se bo znatno povečal (12). Glede povečanja zmogljivosti za recikliranje v EU Odbor predlaga, da se pri načrtovanju naložb upoštevajo posledice za običajno delovno intenzivnejše sektorje recikliranja z dodajanjem vrednosti in ponovne uporabe ter posledično za dinamiko zaposlovanja in socialnega vključevanja;

37.

meni, da ima lahko lokalna proizvodnja recikliranih vlaken ključno vlogo pri krepitvi evropske tekstilne vrednostne verige. Čeprav bi lahko industrija recikliranja tekstila, ko se bo razvila in razširila, postala avtonomna in dobičkonosna, bo potrebno kratkoročno prehodno financiranje, po možnosti tudi prek shem razširjene odgovornosti proizvajalca, in druga podpora za prilagoditev obstoječe industrije, da se povečajo zmogljivosti za proizvodnjo z recikliranimi izdelki v različnih sektorjih, kot so moda, avtomobilski sektor, hišni tekstil in tehnične tekstilije;

38.

pozdravlja vključitev (a) oblačil in drugih tekstilnih izdelkov, zbranih ločeno in pripravljenih za ponovno uporabo, (b) celuloznih vlaken, pridobljenih/recikliranih iz odpadkov sektorja tekstilnih izdelkov, oblačil, usnja in obutve, in (c) mešanih vlaken, pridobljenih/recikliranih iz odpadkov sektorja tekstilnih izdelkov, oblačil, usnja in obutve, na seznam prednostnih tokov odpadkov za razvoj dodatnih meril za prenehanje statusa odpadka v EU kot spodbudo za povečanje zmogljivosti evropske industrije recikliranja izdelkov tega sektorja.

V Bruslju, 30. novembra 2022

Predsednik Evropskega odbora regij

Vasco ALVES CORDEIRO

(1) Textiles and the environment: the role of design in Europe’s circular economy (Tekstilni izdelki in okolje: vloga oblikovanja v evropskem krožnem gospodarstvu), EEA, 2022.

(2) COM(2022) 143 final – Predlog direktive o krepitvi vloge potrošnikov za zeleni prehod z boljšim varstvom pred nepoštenimi praksami in boljšim obveščanjem.

(3) Initiative on substantiating green claims – Environment, Evropska komisija (europa.eu).

(4) Registracija, evalvacija, avtorizacija in omejevanje kemikalij.

(5) Socialno podjetje v povprečju ustvari 20–35 delovnih mest na 1 000 ton zbranih tekstilnih izdelkov, namenjenih za ponovno uporabo. Vir: OECD/Evropska komisija, Policy brief on making the most of the social economy’s contribution to the circular economy (Politični pregled: kako čim bolje izkoristiti prispevek socialnega gospodarstva h krožnemu gospodarstvu), 2022, in RREUSE, Job creation in the re-use sector: data insights from social enterprises (Ustvarjanje delovnih mest v sektorju ponovne uporabe: spoznanja na podlagi podatkov socialnih podjetij), 2021.

(6) COM(2021) 778 final.

(7) Zelena javna naročila ne obravnavajo le učinkov potrošnje izdelkov sektorja tekstilnih izdelkov, oblačil, usnja in obutve, povezanih z javnim sektorjem, ampak lahko tudi na splošno trgu pošljejo močne signale za razvoj in rast inovativnih, trajnostnih in bolj krožnih rešitev, ki jih lahko sprejme zasebni sektor pri proizvodnji in storitvah v sektorju tekstilnih izdelkov, oblačil, usnja in obutve.

(8) Tehnično poročilo Skupnega raziskovalnega središča, EU Green Public Procurement (GPP) Criteria for Textile Products and Services – Guidance Document (Merila za zelena javna naročila EU za tekstilne izdelke in storitve – Smernice), 2020.

(9) Leta 2020 je bilo v EU-27 uvoženih 8,7 milijona ton končnih tekstilnih izdelkov s skupno vrednostjo 125 milijard EUR. Oblačila predstavljajo 45 % uvoza v smislu obsega, sledijo tekstilni izdelki za gospodinjstvo, drugi tekstilni izdelki in obutev (vir: Eurostat, 2021).

(10) Eurostat, Anketa o delovni sili, 2019.

(11) https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1517&langId=sl

(12) Po podatkih iz poročila Scaling textile recycling in Europe – turning waste into value (Povečanje recikliranja tekstilnih izdelkov v Evropi – spreminjanje odpadkov v vrednost), McKinsey , 2021, bomo do leta 2030 dosegli približno 1,7 milijona ton.