Mnenje Evropskega odbora regij – Strategija za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja (2021–2030)

(2022/C 375/04)

Poročevalec: János Ádám KARÁCSONY (HU/ECR), podpredsednik županijske skupščine, Pešta Referenčni dokument: Sporočilo Komisije – Strategija EU za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja (2021–2030) COM(2021) 615 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

1.

pozdravlja sporočilo o strategiji EU za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja (2021–2030) ter se strinja z Evropsko komisijo, da je boj proti antisemitizmu kompleksen izziv, saj antisemitizem ogroža temeljne evropske vrednote; meni, da bi lahko z dejavnim sodelovanjem prispeval k tej strategiji Evropske komisije in poskrbel za vključenost lokalnih in regionalnih oblasti v njeno izvajanje. EU brez antisemitizma bi moral biti skupni cilj vseh lokalnih in regionalnih oblasti v EU;

2.

izraža zaskrbljenost nad ugotovitvami druge raziskave o diskriminaciji in kaznivih dejanjih iz sovraštva proti Judom v EU z naslovom Izkušnje z antisemitizmom in njegovo dojemanje, ki jo je leta 2018 izvedla Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) in je pokazala, da devet od desetih Judov meni, da se je antisemitizem v njihovi državi povečal, 85 % pa, da je antisemitizem resen problem;

3.

pozdravlja, da strategija Komisije temelji na širokem posvetovanju z ustreznimi deležniki, med drugim z nacionalnimi in regionalnimi organi, judovskimi skupnostmi in organizacijami, neodvisnimi strokovnjaki in raziskovalci, agencijo FRA, mednarodnimi organizacijami in drugimi deležniki;

4.

poudarja, da je judovska kultura sestavni del evropske in da je treba judovsko kulturno dediščino v mestih in regijah EU zaščititi in promovirati na način, da jo bodo Evropejci cenili in dojemali kot bistveni del evropske kulture in načina življenja; opozarja na tisočletno tradicijo judovskega življenja in številne pomembne prispevke oseb judovskega prepričanja ali porekla k naši skupni družbi in kulturi; v zvezi s tem meni, da je treba okrepiti sodelovanje med regijami in civilno družbo;

5.

pozdravlja, da je Komisija ponovno potrdila svojo trdno in nedvoumno zavezanost svetovnemu boju proti antisemitizmu. Se strinja, da so vse oblike antisemitizma, podžiganja sovraštva ali nasilja nesprejemljive in niso združljive z vrednotami in cilji Evropske unije in njenih držav članic. O teh načelih se ni mogoče pogajati. Glede na navedeno je bistveno, da vsi mednarodni, nacionalni in podnacionalni organi preprečevanje antisemitizma v vseh oblikah in boj proti njemu vključijo v vsa področja politike;

6.

odobrava namen Komisije, da vzpostavi reden dialog z Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti držav članic ter tako spodbudi odločno ukrepanje za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja, ter dodaja, da bi povabilo regionalnim akterjem k temu dialogu še povečalo učinkovitost strategije;

7.

se strinja z ugotovitvijo iz strategije, da vse oblike sovraštva spodkopavajo vrednost posameznika in niso združljive z vrednotami, za katere se zavzema EU; pozdravlja dejstvo, da strategija sodi v okvir prizadevanj Komisije za boj proti vsem oblikam sovraštva, diskriminacije in rasizma, vendar meni, da je treba narediti korak naprej in napovedati načelo ničelne tolerance do antisemitizma;

8.

opozarja, da mora Evropska unija v skladu s členom 17 PDEU vzdrževati odprt, pregleden in reden dialog s cerkvami, verskimi združenji in neverskimi organizacijami ter da bi moral tak dialog razviti tudi Odbor;

Preprečevanje vseh oblik antisemitizma in boj proti njim

9.

meni, da se v strategiji pravilno ugotavlja, da se antisemitizem danes najpogosteje izraža kot antisemitizem, povezan z Izraelom, s katerim se Judi v Evropi danes najpogosteje srečujejo prek spleta (1);

10.

v celoti podpira zamisel, da bi morale države članice in njihovi organi pri prepoznavanju antisemitističnih vzorcev in različnih oblik antisemitizma kot stalno prakso uporabljati opredelitev antisemitizma, ki jo je pripravila Mednarodna zveza za spomin na holokavst (IHRA). Če se neko dejanje označi kot antisemitsko in tako tudi poimenuje, to ustvarja zaupanje v pristojne organe in sodišča ter povečuje pripravljenost ljudi, da prijavijo kazniva dejanja, ki temeljijo na antisemitizmu;

11.

v skladu z navedeno opredelitvijo bi bilo treba: (a) antisemitska dejanja obravnavati kot kazniva dejanja, kadar tako določa zakon (npr. zanikanje holokavsta ali razširjanje antisemitskega gradiva). Uporabe posebej žaljive in škodljive terminologije (holokavst, genocid, apartheid) ni mogoče sprejeti kot legitimen izraz kritike judovskih skupnosti ali splošnih ciljev in dejanj judovske države; (b) kazniva dejanja obravnavati kot antisemitska, kadar so tarče napada, bodisi osebe bodisi lastnina – kot so stavbe, šole, verski objekti in pokopališča –, izbrane, ker so ali se domneva, da so judovske ali povezane z Judi; (c) preganjati in obsoditi antisemitsko diskriminacijo in odklanjanje priložnosti ali storitev, ki so na voljo drugim ljudem, osebam judovskega porekla;

12.

pozdravlja dejstvo, da so države članice strategijo podprle in da so se v okviru nacionalnih strategij že zavezale preventivni obravnavi in preprečevanju antisemitizma in drugih oblik diskriminacije, kot sta rasizem in ksenofobija, ter ekstremizma. Tak primer je Unija enakosti: Akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025, o katerem je Odbor regij pripravil tudi mnenje (2);

13.

odobrava navedbo v strategiji, da je za njen uspeh ključno okrepljeno vključevanje organizacij civilne družbe in judovskih skupnosti ter močnejše dejavno sodelovanje z njimi, kot tudi zagotavljanje finančne podpore za njihove pobude z dodeljevanjem posebnih sredstev v okviru obstoječih programov financiranja EU za uresničevanje teh ciljev;

14.

pozdravlja namero Komisije, da bo podprla organizacije in projekte za boj proti vsem oblikam antisemitizma ter njihovo evidentiranje s programom Državljani, enakost, pravice in vrednote (3), ki razpolaga s sredstvi v višini 1,55 milijarde EUR, ter številnimi drugimi programi EU (4), in tako s preprečevanjem protijudovstva in bojem proti dvomom o legitimnosti Države Izrael ter namenjanjem dovolj pozornosti spominu na holokavst obravnavala transverzalno naravo antisemitizma;

15.

se zavzema za to, da se z namenom krepitve zaupanja v ravnanje držav imenujejo kontaktne osebe v nacionalnih in regionalnih varnostnih organih ter določijo komunikacijske poti in usklajeni ukrepi, zlasti v izrednih razmerah;

16.

odobrava odločitev Komisije o formalizaciji ad hoc delovne skupine za boj proti antisemitizmu kot stalne strukture, da bi podprla izvajanje te strategije in pomagala usklajevati prizadevanja držav članic, predstavnikov judovskih skupnosti in drugih deležnikov; poziva Komisijo, naj pri izbiri članov delovne skupine posebno pozornost nameni raznolikosti evropskih judovskih skupnosti, da bi zagotovila enako zastopanost vseh verskih skupnosti in gibanj;

17.

izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da je 44 % mladih evropskih Judov doživelo antisemitsko nadlegovanje (5), zato meni, da se je nujno treba izrecno boriti proti antisemitskemu sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva ter nasilnemu ekstremizmu in terorizmu zoper Jude; izraža globoko zaskrbljenost zaradi rezultatov raziskave, ki jo je izvedla Agencija za temeljne pravice o izkušnjah Judov s kaznivimi dejanji iz sovraštva v 12 državah članicah Unije, v skladu s katerimi se je 35 % vprašanih že soočilo z izjavo, da „Judi svojo vlogo žrtve holokavsta izkoriščajo za lastne namene“ (6), 53 % pa jih meni, da je zanikanje holokavsta problem v njihovi državi (7); v zvezi s tem poziva k hitremu sprejetju predloga Evropske komisije za razširitev seznama kaznivih dejanj EU na sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva, kar bi omogočilo vzpostavitev minimalnih pravil na ravni EU za opredelitev kaznivih dejanj in kazni;

18.

se strinja s Komisijo, da imajo države članice ter lokalne in regionalne oblasti pri izvajanju strategije še posebej pomembno vlogo v boju proti antisemitizmu in negovanju judovskega življenja; se zavezuje, da se bo v prihodnosti bolj osredotočil na vprašanje antisemitizma, da bi prispeval k izvajanju strategije EU za boj proti antisemitizmu in spodbujal izmenjavo primerov dobre prakse;

19.

pozdravlja evropsko strategijo Komisije za usposabljanje na področju pravosodja za obdobje 2021–2024 v podporo programov usposabljanja in krepitvi zmogljivosti na področju boja proti antisemitizmu za pravosodne delavce in zaposlene na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, tudi prek Evropske mreže institucij za izobraževanje v pravosodju (EJTN) in Agencije EU za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL). Ozaveščanje o antisemitizmu in ustrezno usposabljanje bi morala biti na voljo tudi lokalnim in regionalnim organom;

20.

poudarja, da je zlasti pomembno, da se v državah članicah zbirajo primerljivi podatki o izrazih antisemitizma ter da se metodologija in vzpostavitev postopkov zbiranja podatkov podpreta z namenskimi sredstvi in programi;

21.

se strinja s Komisijo, da je treba več pozornosti nameniti boju proti antisemitizmu na spletu; poudarja, da lahko antisemitske teorije zarote, nacistični simboli, zbirateljski predmeti in literatura ter njihovo širjenje na spletu vodijo v radikalizacijo in nazadnje tudi v fizično nasilje. Zato so še zlasti pomembne posebne obveznosti za operaterje, ki so določene v njihovem kodeksu ravnanja, v aktu o digitalnih storitvah in aktu o digitalnih trgih;

22.

poudarja, da je treba več pozornosti nameniti vprašanju, kako obravnavati nezakonite vsebine na platformah družbenih medijev. Pri tem imajo ključno vlogo organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in sodstvo ter civilni sodni postopki. Izjave, podane na spletu ali v družbenih medijih, ki pomenijo kaznivo dejanje, je treba dosledno preganjati, zato meni, da je treba okrepiti zakonodajo EU in nacionalne zakonodaje na tem področju. Zato poziva države članice, naj hitro in v celoti prenesejo in izvajajo okvirni sklep EU o boju proti rasizmu in ksenofobiji (8);

Zaščita in negovanje judovskega življenja v EU

23.

pozdravlja namero Komisije, da bo države članice in judovske skupnosti s sredstvi v višini 24 milijonov EUR podprla pri krepitvi varovanja sinagog in verskih objektov; opozarja, da bi enotni podatki, zbrani o incidentih, lahko pomagali Komisiji, pa tudi Obveščevalnemu in situacijskemu centru Evropske unije, pri preučevanju posebnih groženj Judom, judovskim skupnostim in verskim objektom, da bi bolje razumeli in preprečevali posamezna varnostna tveganja ter ščitili pred njimi in se nanje odzivali;

24.

poudarja dejstvo, da kljub dolgotrajni prisotnosti Judov v Evropi 68 % Evropejcev navaja, da judovske zgodovine „ne poznajo“ (9); meni, da mora biti krepitev ozaveščanja in poznavanja judovske zgodovine, vere in kulture v šolskem izobraževanju prednostna naloga. Pri tem je zlasti pomembna kakovost učnega gradiva in priročnikov za učitelje. Odpraviti je treba družbene predsodke in prispevati k spodbujanju polnega priznanja judovskega življenja kot dela evropske družbe;

25.

pozdravlja dejstvo, da Komisija priznava pomen športa in medijev pri spodbujanju vključevanja, in poudarja, da sta – poleg pobud nevladnih organizacij – dejavna udeležba judovskih organizacij in podpora prek ciljno usmerjenih programov lahko učinkovitejši v boju proti antisemitskim stereotipom in napačnim predstavam;

26.

pozdravlja evropski okvir ukrepanja na področju kulturne dediščine (10) (ki vključuje poseben ukrep v zvezi z judovskimi pokopališči v Evropi), vendar opozarja tudi na dejstvo, da v Evropi obstajajo številne zapuščene sinagoge ter drugi objekti in kraji judovske skupnosti. Poleg regionalne pomoči bi bili potrebni dodatni programi za krepitev evropskih kulturnih korenin z restavracijo teh pomembnih krajev in njihovo zaščito pred vandalizmom;

27.

pozdravlja, da se Komisija zavzema za izobraževanje in raziskave o judovskem življenju, antisemitizmu in holokavstu ter da priznava njihov bistveni pomen za razumevanje antisemitizma v današnjem času in preprečitev, da bi se taka grozodejstva še kdaj ponovila. Kljub temu je treba v nekaterih državah članicah okrepiti omejen obseg programov OVSE (11)/ODIHR (12) in Unesca (13);

Izobraževanje, raziskave in spomin na holokavst

28.

pozdravlja načrt Komisije, da bo financirala vseevropsko raziskavo o antisemitskih predsodkih po vsej EU, pri čemer se bo oprla na izkušnje številnih držav članic (14), pa tudi lokalnih in regionalnih oblasti po vsej EU;

29.

poudarja, da – čeprav izobraževanje spada v pristojnost držav članic – je treba pregledati teme judovstva, antisemitizma, holokavsta in sodobnega Izraela v izobraževalnem gradivu evropskih izobraževalnih ustanov. Upoštevati je treba, da mora biti to gradivo v celoti skladno s standardi Unesca glede miru, strpnosti, soobstoja in nenasilja. Poleg tega bi bilo treba sredstva EU nameniti financiranju učbenikov, ki izpolnjujejo vse navedene standarde Unesca. Nujno je ustrezno usposabljanje učiteljev na vseh ravneh izobraževanja za obravnavanje antisemitizma in preprečevanje predsodkov v izobraževanju in prek njega (15). Izmenjava primerov najboljše prakse med pedagoškimi delavci in izvajalci usposabljanja ter različnimi ravnmi upravljanja, pristojnimi za oblikovanje in izvajanje izobraževalnih politik in politik usposabljanja, bi lahko nadalje okrepila boj proti napačnim predstavam in stereotipom;

30.

izraža zaskrbljenost zaradi ponavljanja antisemitskih dejanj v šolah in vse večjih težav, ki jih imajo nekateri učitelji pri poučevanju o šoi, ter se strinja, da bi morali biti učitelji opolnomočeni za poučevanje o antisemitizmu, šoi, judovskem življenju in zgodovini, tudi v večkulturnih razredih; zato poudarja, da je pomembno, da države članice učiteljem, zlasti učiteljem zgodovine, in ravnateljem šol zagotovijo okrepljeno pedagoško podporo pri poučevanju o obdobju druge svetovne vojne in splošneje pri obravnavanju vprašanja antisemitizma; poudarja, da so za pregled in izboljšanje učnega gradiva, ki se uporablja v državah članicah in regijah, potrebne zlasti strukturirane izmenjave z učitelji;

31.

pozdravlja, da Komisija še naprej financira ukrepe v državah članicah za sistematičen boj proti antisemitizmu, pa tudi negovanje judovskega življenja na lokalni in regionalni ravni ter spodbujanje poznavanja sedanjega in nekdanjega regionalnega in lokalnega judovskega življenja ter izmenjave z lokalnimi skupnostmi; te ukrepe je treba podpreti tudi s programi EU, kot sta Obzorje Evropa in Državljani, enakost, pravice in vrednot;

32.

močno pozdravlja mednarodne raziskovalne projekte o preprečevanju antisemitizma, kot so primerjalni projekti o obravnavi antisemitizma pri šolskem pouku, in poziva, naj se ciljno podprejo z evropskim financiranjem;

33.

poudarja, kako pomembno je obeležiti junaška dejanja nejudovskih posameznikov po vsej Evropi, ki so žrtvovali svoje življenje, da bi pomagali Judom med šoo;

34.

spodbuja usklajen in čezmejni razvoj večjezičnega učnega gradiva o preprečevanju antisemitizma in priročnikov za učitelje, ki so digitalno in prosto dostopni;

35.

meni, da je bistveno okrepiti mehanizme za nadzor financiranja skupin, ki pod krinko nevladnih organizacij podpirajo antisemitizem, spodbujajo gibanje za bojkot, dezinvestiranje in sankcije ali upravičujejo in spodbujajo terorizem;

36.

ceni delo evropske infrastrukture za raziskovanje holokavsta (16) in meni, da je pomembno, da se po izteku projekta leta 2024 zagotovi prihodnost nadnacionalnih raziskav holokavsta, spomina nanj in izobraževanja o njem. Gre za pobudo za raziskovanje holokavsta, ki prejema največ sredstev EU na svetu;

Vodilna v svetovnem boju proti antisemitizmu

37.

pozdravlja priznanje Komisije, da je Izrael ključni partner Evropske unije v svetovnem boju proti antisemitizmu; poleg tega v celoti podpira sodelovanje z ad hoc delovno skupino, ki jo je ustanovila Evropska komisija, in z delovno skupino Evropskega parlamenta za boj proti antisemitizmu;

38.

poudarja pomen vključevanja nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti ter judovskih skupnosti in civilne družbe, da bi okrepili legitimnost akcijskega načrta in se učinkoviteje borili proti antisemitizmu v Evropi. Pomembna je tudi izmenjava primerov dobre prakse med državami ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi, vključno z izmenjavo ciljev in ukrepov na področju izobraževanja, zakonodaje ali raziskav, ki so jih pripravile različne ravni upravljanja in civilna družba;

39.

meni, da so lokalne in regionalne oblasti v prvih vrstah boja proti antisemitizmu in negovanja judovskega življenja, zato bi morale imeti možnost sodelovanja pri izmenjavah, rednih posvetovanjih in dialogu z institucijami EU;

40.

izraža pripravljenost, da po potrebi prispeva k delu ad hoc delovne skupine za boj proti antisemitizmu, ki jo je ustanovila Komisija, in je pripravljen povabiti predstavnike skupine na ustrezne seje Odbora;

41.

bo sledil pozivu Komisije, naj bo dober zgled ter s postopki zaposlovanja in izbire izboljša reprezentativnost uslužbencev OR.

---

(1)  79 % evropskih Judov se čuti obdolžene za nekaj, kar je storila Država Izrael. 69 % jih trdi, da arabsko-izraelski konflikt vpliva na občutek varnosti (druga raziskava agencije FRA iz leta 2018): https://fra.europa.eu/sites/default/files/fra_uploads/fra-2018-experiences-and-perceptions-of-antisemitism-survey_en.pdf).

(2)  COR-2020-04617.

(3)  C(2021) 2699 final: https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/c_2021_2699_f1_commission_implementing_decision_en_v3_p1_ 1177590.pdf; Program Državljani, enakost, pravice in vrednote: https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/programmes/cerv.

(4)  Program za pravosodje, Obzorje Evropa, Ustvarjalna Evropa, Erasmus+, Sklad za notranjo varnost, skladi kohezijske politike, Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) in instrument za predpristopno pomoč (IPA).

(5)  Young Jewish Europeans: perceptions and experiences of antisemitism (Mladi evropski Judi: dojemanje antisemitizma in izkušnje z njim), FRA, 2019: https://fra.europa.eu/sites/default/files/fra_uploads/fra-2019-young-jewish-europeans_en.pdf.

(6)  Experiences and perceptions of antisemitism Second survey on discrimination and hate crime against Jews in the EU (Izkušnje z antisemitizmom in njegovo dojemanje; Druga raziskava o diskriminaciji in kaznivih dejanjih iz sovraštva proti Judom v EU), FRA, 2018: https://fra.europa.eu/sites/default/files/fra_uploads/fra-2018-experiences-and-perceptions-of-antisemitism-survey_en.pdf.

(7)  Posebna raziskava Eurobarometer 484: Perceptions of antisemitism (Zaznavanje antisemitizma), 2019: https://europa.eu/eurobarometer/surveys/detail/2220.

(8)  Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A32008F0913.

(9)  Raziskave – Eurobarometer (europa.eu).

(10)  Evropski okvir ukrepanja na področju kulturne dediščine.

(11)  OVSE: Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi.

(12)  ODIHR: Urad za demokratične institucije in človekove pravice.

(13)  UNESCO: Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo.

(14)  Kovács, A., Fischer, G.: Antisemitic Prejudices in Europe: Survey in 16 European Countries (Antisemitski predsodki v Evropi: raziskava v 16 evropskih državah), Action and Protection League (Liga za ukrepanje in zaščito), 2021, Evropska raziskava o antisemitizmu – APL – Action & Protection League (apleu.org).

(15)  Addressing Anti-Semitism in Schools: Training Curricula (Odpravljanje antisemitizma v šolah: učni načrti za usposabljanje), skupna publikacija urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice ter UNESCO.

(16)  https://www.ehri-project.eu/