P9_TA(2022)0435

Enakim pravicam za invalide naproti

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2022 enakim pravicam za invalide naproti (2022/2026(INI))

(2023/C 177/03)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 2 in člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 2, 9, 10, 19, 48, člena 67(4), členov 153, 165, 168, 174 in člena 216(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), zlasti njenih členov 3, 6, 14, 15, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 34, 35, 40, 41 in 47,

—

ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, zlasti 1. načela o izobraževanju, usposabljanju in vseživljenjskem učenju, 2. načela o enakosti spolov, 3. načela o enakih možnostih, 4. načela o aktivni podpori zaposlovanju, 5. načela o varni in prilagodljivi zaposlitvi, 6. načela o plačah, 10. načela o zdravem, varnem in dobro prilagojenem delovnem okolju in varstvu podatkov, 11. načela o otroškem varstvu in podpori za otroke, 14. načela o minimalnem dohodku in 17. načela o vključevanju invalidov,

—	ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov (v nadaljnjem besedilu: konvencija), ki je začela veljati 21. januarja 2011 v skladu s Sklepom Sveta 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti (1),

—

ob upoštevanju splošnih komentarjev glede Konvencije OZN o pravicah invalidov, ki so veljavne smernice za njeno izvajanje, zlasti splošne pripombe št. 2 z dne 22. maja 2014 o dostopnosti, št. 3 z dne 25. novembra 2016 o invalidnih ženskah in dekletih, št. 4 z dne 25. novembra 2016 o pravici do vključujočega izobraževanja, št. 5 z dne 27. oktobra 2017 o neodvisnem življenju in vključenosti v skupnost, št. 6 z dne 26. aprila 2018 o enakosti in nediskriminaciji ter št. 7 z dne 9. novembra 2018 o posvetovanju z invalidi, vključno z invalidnimi otroki, prek njihovih predstavniških organizacij, pri izvajanju in spremljanju izvajanja Konvencije,

—	ob upoštevanju kodeksa ravnanja, sklenjenega med Svetom, državami članicami in Komisijo, o določitvi notranjih dogovorov o izvajanju Konvencije OZN o pravicah invalidov s strani Evropske unije in zastopanju Evropske unije v zvezi s to konvencijo (2),

—	ob upoštevanju sklepnih ugotovitev Odbora OZN za pravice invalidov z dne 2. oktobra 2015 o začetnem poročilu Evropske unije in seznama vprašanj, ki jih je Odbor OZN za pravice invalidov predložil 20. aprila 2022 pred predložitvijo drugega in tretjega rednega poročila Evropske unije,

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

—	ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Evropska konvencija o človekovih pravicah),

—	ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

—	ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

—

ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja, zlasti izrecnih sklicevanj na invalidnost, vključenih v cilja trajnostnega razvoja št. 1 in 2 o odpravi revščine in lakote, cilja št. 3 o zdravju, cilja št. 4 o izobraževanju, cilja št. 8 o rasti in zaposlovanju, cilja št. 10 o zmanjšanju neenakosti, cilja št. 11 o dostopnosti mest in naselij in cilja št. 17 o zbiranju podatkov,

—

ob upoštevanju poročil Agencije OZN za ženske o invalidnih ženskah in dekletih, zlasti njenega poročila z dne 1. julija 2021 z naslovom COVID-19, gender, and disability checklist: preventing and addressing gender-based violence against women, girls, and gender non-conforming persons with disabilities during the COVID-19 pandemic (Covid-19, spol in invalidnost: preprečevanje in obravnavanje nasilja na podlagi spola nad ženskami, dekleti in invalidi, ki spolno spremenljive osebe, med pandemijo covida-19) (3),

—	ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija),

—	ob upoštevanju strateške preiskave evropske varuhinje človekovih pravic o tem, kako Komisija zagotavlja, da lahko invalidi dostopajo do njenega spletišča,

—	ob upoštevanju ukrepa Sveta o vzpostavitvi revidiranega okvira na ravni EU, ki se zahteva v členu 33(2) konvencije,

—	ob upoštevanju poročila Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. marca 2019 o pravici invalidov do udeležbe na volitvah v Evropski parlament (4),

—	ob upoštevanju strateške preiskave evropske varuhinje človekovih pravic o tem, kako Komisija spremlja uporabo sredstev EU za spodbujanje pravice invalidov in starejših do samostojnega življenja,

—	ob upoštevanju poročila Agencije EU za temeljne pravice o temeljnih pravicah za leti 2021 in 2022,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. decembra 2019 o oblikovanju agende EU o pravicah invalidov za obdobje 2020–2030 (5),

—	ob upoštevanju indeksa enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov za leto 2021,

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (6),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1295/2013 (7),

—	ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (8),

—	ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (9),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/1808 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) glede na spreminjajoče se tržne razmere (10),

—	ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (11),

—	ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (12),

—	ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev (13),

—	ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (14),

—	ob upoštevanju Priporočila Komisije (EU) 2019/786 z dne 8. maja 2019 o prenovi stavb (15),

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 2. decembra 2020 naslovom Digitalizacija pravosodja v Evropski uniji – Zbirka orodij za izkoriščanje priložnosti (SWD(2020)0540),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. oktobra 2020 z naslovom Unija enakosti: strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov (COM(2020)0620),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. novembra 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0698),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2021 z naslovom Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 (COM(2021)0101), zlasti šestih vodilnih pobud, ki jih vsebuje,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. maja 2022 z naslovom Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2022 (COM(2022)0234),

—	ob upoštevanju revidirane Evropske socialne listine, zlasti njenega člena 15 o pravici invalidnih oseb do samostojnosti, vključevanja v družbo in sodelovanja v življenju skupnosti,

—	ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426) ter stališča Parlamenta o predlogu z dne 2. aprila 2009 (16),

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 4. junija 1998 o invalidskih parkirnih izkaznicah (17),

—	ob upoštevanju priporočila Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021 o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (18),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. decembra 2019 o vključujočih trgih dela: Izboljšanje zaposlovanja ljudi v ranljivem položaju na trgu dela (19),

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 9. decembra 2021 z naslovom Ustvarjanje gospodarstva po meri ljudi: akcijski načrt za socialno gospodarstvo (SWD(2021)0373),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2022 o izvajanju ukrepov za vključevanje v okviru Erasmus+ 2014–2020 (20),

—	ob upoštevanju svojega stališča z dne 3. maja 2022 o predlogu uredbe Sveta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, razveljavitvi Sklepa Sveta 76/787/ESPJ, EGS, Euratom in Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami (21),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. aprila 2022 o zaščiti otrok in mladih, ki zaradi vojne v Ukrajini bežijo v EU (22),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2022 o socialnih in ekonomskih posledicah ruske vojne v Ukrajini za EU – krepitev zmogljivosti EU za ukrepanje (23),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2021 o stanju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic v EU v povezavi z zdravjem žensk (24),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2021 s priporočili Komisiji o boju proti nasilju na podlagi spola: kibernetsko nasilje (25),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2021 o položaju umetnikov in okrevanju kulturnega sektorja v EU (26),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2021 o zaščiti invalidov prek peticij: pridobljene izkušnje (27),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2021 o evropskem jamstvu za otroke (28),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2021 o izvajanju Direktive Sveta 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu glede na Konvencijo OZN o pravicah invalidov (29),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2020 o pravicah oseb z motnjami v duševnem razvoju in njihovih družin v času krize zaradi COVID-19 (30),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami (31),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. junija 2020 o evropski strategiji o invalidnosti po letu - 2020 (32),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. oktobra 2017 o zaporniških sistemih in razmerah v zaporih (33),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. novembra 2018 o položaju invalidk (34),

—	ob upoštevanju študije o evropskih strukturnih in investicijskih skladih ter invalidih v Evropski uniji, ki jo je 3. novembra 2016 objavil generalni direktorat za notranjo politiko (35),

—	ob upoštevanju študije z naslovom Inclusive education for learners with disabilities (Vključujoče izobraževanje za učeče se invalide), ki jo je generalni direktorat Evropskega parlamenta za notranjo politiko objavil 15. septembra 2017 (36),

—	ob upoštevanju študije o zaščitni vlogi Odbora za peticije pri izvajanju Konvencije OZN o pravicah invalidov, ki jo je generalni direktorat za notranjo politiko objavil 9. oktobra 2015 (37), ter njenih posodobitev iz let 2016, 2017 in 2018,

—	ob upoštevanju poglobljene analize z naslovom Evropski akt o dostopnosti, ki jo je generalni direktorat za notranjo politiko objavil 15. avgusta 2016 (38),

—	ob upoštevanju študije o prometu in turizmu za invalide in osebe z zmanjšano mobilnostjo, ki jo je generalni direktorat za notranjo politiko objavil 8. maja 2018 (39),

—	ob upoštevanju študije o evropski strategiji o invalidnosti za obdobje po letu 2020, ki jo je generalni direktorat za notranjo politiko objavil 15. julija 2020 (40),

—	ob upoštevanju študije o izvajanju sklepnih ugotovitev Odbora za pravice invalidov iz leta 2015 v EU, ki jo je generalni direktorat za notranjo politiko objavil 2. decembra 2021 (41),

—

ob upoštevanju misije ad hoc delegacije Evropskega parlamenta v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za peticije na 15. konferenco držav pogodbenic Konvencije o pravicah invalidov med 14. in 16. junijem 2022 v New Yorku,

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča 10/2021 z dne 26. maja 2021 z naslovom Vključevanje vidika spola v proračunu EU: čas je, da se z besed preide na dejanja (42),

—	ob upoštevanju cilja iz strategije Evropa 2020 o zmanjšanju revščine, izjave iz Porta, sporočila Komisije z dne 4. marca 2021 z naslovom Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic (COM(2021)0102) in njegovega cilja za leto 2030 v zvezi z bojem proti revščini in socialni izključenosti,

—	ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (43),

—

ob upoštevanju uredb o določitvi pravil za programe financiranja EU v okviru večletnega finančnega okvira, zlasti za Evropski socialni sklad, pobudo za zaposlovanje mladih, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, program Erasmus in Sklad za pravični prehod, ki zagotavljajo finančno pomoč EU za izboljšanje položaja invalidov,

—	ob upoštevanju priporočila Komisije (EU) 2018/951 z dne 22. junija 2018 o standardih za organe za enakost (44),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. novembra 2010 z naslovom Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza za Evropo brez ovir (COM(2010)0636),

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 2. februarja 2017 o poročilu o napredku izvajanja evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2010–2020 (SWD(2017)0029),

—	ob upoštevanju pilotnega projekta Komisije v letih 2016 do 2018, ki se je v zvezi z evropsko kartico ugodnosti za invalide izvajal v osmih državah članicah, in študije iz maja 2021 o oceni izvajanja pilotnega ukrepa v zvezi z evropsko kartico ugodnosti za invalide in s tem povezanih koristi,

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 20. novembra 2020 o oceni evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2010–2020 (SWD(2020)0289),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 19. marca 2021 o uporabi Direktive Sveta 2000/43/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (direktiva o rasni enakosti) in Direktive Sveta 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (direktiva o enakosti pri zaposlovanju) (COM(2021)0139),

—

ob upoštevanju publikacije Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) z dne 21. marca 2022 z naslovom People with disabilities and the COVID-19 pandemic: Findings from the Living, working and COVID-19 e-survey (Invalidi in pandemija covida-19: ugotovitve spletne raziskave o življenju, delu in covidu-19),

—	ob upoštevanju raziskovalnega poročila Eurofounda z dne 19. aprila 2021 z naslovom Disability and labour market integration: Policy trends and support in EU Member States (Invalidnost in vključevanje na trg dela: politični trendi in podpora v državah članicah EU),

—	ob upoštevanju publikacije Eurofounda z dne 30. novembra 2018 z naslovom The social and employment situation of people with disabilities (Socialno stanje in stanje na področju zaposlovanja invalidov),

—	ob upoštevanju priporočila Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021 o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (45),

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za peticije,

—	ob upoštevanju pisma Odbora za kulturo in izobraževanje,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0284/2022),

A.	ker je po dostopnih podatkih v EU približno 87 milijonov oseb z neko obliko invalidnosti, vključno z več kot 24 milijoni oseb s hudimi oblikami invalidnosti;

ker po podatkih iz strategije EU za pravice invalidov za obdobje 2021–2030 več kot milijon invalidnih otrok in odraslih, mlajših od 65 let, in več kot 2 milijona starejših od 65 let živi v ustanovah; ker obstaja povezava med povečanjem števila invalidov in staranjem evropskega prebivalstva, kar bi bilo treba upoštevati pri politikah EU;

ker je po podatkih iz strategije EU za pravice invalidov za obdobje 2021–2030 zaposlenih 50,8 % invalidov v primerjavi s 75-odstotno zaposlenostjo med neinvalidi; ker je po podatkih iz strategije EU za pravice invalidov za obdobje 2021–2030 v oceni strategije o invalidnosti za obdobje 2010–2020 zaposlovanje opredeljeno kot ena od petih glavnih prednostnih nalog politike za prihodnje ukrepe;

ker se invalidi, ki živijo v EU, še vedno soočajo z diskriminacijo, tudi z odrekanjem primerne prilagoditve, nadlegovanjem ter večplastnimi in presečnimi oblikami diskriminacije na vseh področjih svojega življenja, vključno s socialno-ekonomsko prikrajšanostjo, socialno osamitvijo, grdim ravnanjem in nasiljem, med drugim z nasiljem na podlagi spola, prisilno sterilizacijo in splavom, pomanjkanjem dostopa do storitev skupnosti, nekakovostnimi stanovanji, institucionalizacijo, neustrezno zdravstveno oskrbo in odrekanjem priložnosti za prispevanje in dejavno sodelovanje v družbi (46);

ker je le 22 od 27 držav članic podpisalo in ratificiralo Izbirni protokol h Konvenciji o pravicah invalidov (47); ker je Parlament v več resolucijah spremljal, spodbujal in pozival k doslednemu izvajanju Konvencije o pravicah invalidov ter ozaveščanju o pravicah iz te konvencije; ker je Parlament tudi poudaril, da morajo države članice, ki tega še niso storile, in EU ratificirati izbirne protokole h konvenciji, saj je to možnost za pregled posameznih ali sistemskih primerov diskriminacije;

ker je temelj dostopne in invalidnost vključujoče Evrope Unija, v kateri vse države članice priznavajo status invalidnosti osebe in invalidnim omogočajo, da v celoti uživa pravico do prostega gibanja; ker imajo invalidi v vsej svoji raznolikosti pravico do enakopravnega uveljavljanja svojih temeljnih pravic; ker je polno in učinkovito sodelovanje invalidov na vseh življenjskih in družbenih področjih bistveno za uveljavljanje njihovih temeljnih pravic;

G.	ker Komisija ni sprejela učinkovitih ukrepov za zagotovitev pravne harmonizacije s konvencijo; ker dosedanja zakonodaja in politika nista bili pregledani, niti ni bila opravljena revizija smernic za oceno učinka pred zakonodajnim predlogom;

H.	ker je pomanjkanje skupne opredelitve invalidnosti na ravni EU velika ovira za kodifikacijo ocenjevanja invalidnosti in vzajemno priznavanje nacionalnih odločitev o vprašanjih invalidnosti, zlasti glede dostopa do določenih ustanov in storitev na področju socialne varnosti;

I.	ker je na ravni EU na voljo zelo malo zanesljivih in razčlenjenih podatkov o invalidih;

J.	ker je Komisija predstavila ambiciozen program v okviru strategije za pravice invalidov za obdobje 2021–2030;

K.	ker se po navedbah Agencije EU za temeljne pravice veljavna zakonodaja EU o pravicah invalidov ne izvaja in ne izvršuje učinkovito; ker zakonodaja EU ne zajema večplastnih in presečnih oblik diskriminacije in ker še vedno obstajajo vrzeli pri spremljanju primerov diskriminacije;

ker bi morale institucije EU okrepiti strukturiran postopek za posvetovanje z invalidi in njihovimi predstavniškimi organizacijami, tako da bi zagotovile pravico do obveščenosti in dostopnost teh postopkov, tako v smislu digitalne dostopnosti spletnih platform, časovnih okvirov za povratne informacije, kot tudi zagotavljanja, da se prispevki iščejo v fazah zakonodajnega postopka, kjer lahko prispevki še vedno prispevajo k spremembam; ker še vedno ni jasno razvidno, kako se ti prispevki obdelajo in kako se odražajo v končnih predlogih; ker bi morale tudi države članice in države zunaj EU, zlasti države kandidatke, na tem področju narediti več;

M.	ker invalidi, ki jim je bila odvzeta ali omejena pravna in poslovna sposobnost, morda ne morejo uveljavljati svojih temeljnih pravic, tudi pravice do dostopa do pravnega varstva, pravice voliti in biti voljen ter se odločiti, kje bodo živeli, in podpisati kakršno koli pogodbo;

ker je dostop do sodnega varstva bistveni vidik pravne države ter temeljna pravica in osnovni pogoj za uživanje drugih človekovih pravic, kot sta enakost pred zakonom in spoštovanje dolžnega pravnega postopanja; ker člen 13 Konvencije o pravicah invalidov od držav pogodbenic zahteva, da invalidom zagotovi „dejanski dostop do sodnega varstva […] pod enakimi pogoji kot drugim“ s „postopkovnimi […] prilagoditvami“, s čimer spodbuja ustrezno usposabljanje tistih, ki delajo na področju pravosodja;

O.	ker obstoj invalidnosti sam po sebi ne upravičuje odrekanja pravne sposobnosti invalidom; ker mora biti vsak ukrep, ki omejuje njihovo pravno sposobnost, prilagojen njihovim okoliščinam in sorazmeren z njihovimi potrebami ter se mora uporabljati le pod določenimi pogoji in z določenimi jamstvi;

ker je po podatkih iz poročila Evropskega ekonomsko-socialnega odbora iz leta 2019 o pravici invalidov do glasovanja na volitvah v Evropski parlament približno 800 000 državljanom EU odvzeta pravica do glasovanja na volitvah v Evropski parlament zaradi invalidnosti ali težav z duševnim zdravjem, milijoni državljanov EU pa zaradi tehničnih ovir ali pomanjkanja ustreznih organizacijskih ureditev, ki bi izpolnjevale potrebe, ki izhajajo iz ene ali več oblik invalidnosti, ne morejo glasovati na volitvah v Evropski parlament;

ker se v 14 državah članicah invalidom, ki so v popolnem ali delnem skrbništvu, odreka volilna pravica (48); ker lahko le v sedmih državah članicah uveljavljajo svojo pravico, da kandidirajo na volitvah v Evropski parlament; ker je to v očitnem nasprotju s členoma 39 in 40 Listine; ker številne prepreke pri zagotavljanju dostopnosti invalidom še vedno preprečujejo udeležbo na volitvah;

ker je pandemija močno vplivala na psihološko dobro počutje otrok in mladih, zlasti invalidov; ker je pandemija covida-19 prizadela invalide, ki živijo v ustanovah, še bolj kot druge, saj so bili v tovrstnih ustanovah obiski običajno prepovedani; ker si morajo države članice bolj prizadevati, da bi med prihodnjimi pandemijami izboljšale življenjske razmere invalidov;

S.	ker bi morala EU bolje jamčiti pravice in potrebe invalidov v svojih zdravstvenih politikah, kot so politike, povezane s covidom-19, strategije za duševno zdravje in evropski načrt za boj proti raku;

ker Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030 odraža agendo za trajnostni razvoj, ki temelji na človekovih pravicah in vključuje invalide ter je zanje tudi dostopna, ter zahteva, da vse politike za zmanjševanje tveganja nesreč vključujejo tudi vidik invalidnosti, in spodbuja vključujoče odločanje na podlagi informacij o tveganju, ki temelji na širjenju informacij, razčlenjenih po invalidnosti;

U.	ker lahko umetnointeligenčna tehnologija zlasti poenostavi vsakdanje življenje oseb z motnjami vida, sluha, motoričnimi težavami in motnjami učenja ter jim omogoči lažji dostop do kulture, umetnosti, športa, dela in družbenih dejavnosti, kar jim omogoča bolj neodvisno življenje;

ker je verjetnost fizičnega, spolnega in čustvenega nasilja pri invalidih vsaj trikrat večja kot pri neinvalidih; ker so invalidne ženske in dekleta bolj izpostavljene nasilju na podlagi spola; ker je pri invalidkah do desetkrat bolj verjetno, da bodo žrtve spolnega nasilja (49), vključno s prisilno sterilizacijo, in ker zakonodaja EU o enakosti spolov ne upošteva v celoti njihovih pravic in potreb;

ker je priznavanje preseka med nasiljem, spolom in invalidnostjo, s katerim se soočajo invalidne ženske in dekleta, bistveno za sprejetje vključujočih odzivnih strategij; ker veliko invalidom morda tudi ni dostopna spolna vzgoja, ki bi jim sicer lahko pomagala pri odkrivanju in preprečevanju zlorab, in ker se srečujejo z vse večjimi ovirami pri dostopu do sodnega varstva in prijavljanju nasilja; ker je pri invalidkah v primerjavi z invalidi oziroma neinvalidnimi osebami precej večja verjetnost revščine in osamitve;

ker se invalidne pridržane osebe v več državah članicah še vedno soočajo s kršitvami svojih temeljnih pravic; ker se invalidne pridržane osebe, katerih invalidnost ni priznana ali se ne upošteva v zadostni meri, med pridržanjem soočajo s sramotnimi razmerami; ker države članice prepogosto kršijo temeljne pravice invalidnih pridržanih oseb, saj ne upoštevajo njihovih potreb;

ker invalidni kulturni ustvarjalci, kot so avtorji, izvajalci in umetniki, težje dostopajo do poklicnih in nepoklicnih umetniških in kulturnih dejavnosti ter imajo manj priložnosti za razvoj dolgoročne poklicne poti v kulturnem in ustvarjalnem sektorju; ker so pogosto izključeni iz politike in financiranja v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, ker se ne upoštevajo na primer njihova omejena mobilnost ali izzivi, ki jih zanje predstavljajo birokratski postopki financiranja;

ker mora Unija invalidnim otrokom, ki so pobegnili pred vojno, zagotoviti dodatno podporo za zadovoljitev njihovih potreb; ker po podatkih iz resolucije o zaščiti otrok in mladih, ki zaradi vojne v Ukrajini bežijo v EU, sprejeti aprila 2022, v Ukrajini več kot 100 000 otrok živi v ustanovah ali varstvenih domovih, polovica med njimi pa so invalidi;

AA.

ker raziskava Eurofounda kaže, da se je med letoma 2011 in 2016 razlika v terciarni izobrazbi med invalidi in neinvalidnimi osebami povečala s 7 % na 9 %; ker le 29,4 % invalidov pridobi terciarno izobrazbo v primerjavi s 43,8 % oseb brez invalidnosti; ker ima omejen dostop invalidov do izobraževanja za posledico nižjo udeležbo v dejavnostih izobraževanja in usposabljanja ter tveganje socialne in ekonomske izključenosti;

AB.

ker so EU, njene institucije in države članice pogodbenice Konvencije OZN o pravicah invalidov ter so dolžne v celoti izvajati temeljne pravice iz te konvencije, vključno s členom 27 o delu in zaposlovanju; ker so pravice, zapisane v Konvenciji OZN o pravicah invalidov, daleč od resničnosti za milijone invalidov v EU, navsezadnje tudi zaradi pomanjkljivosti direktive o enakosti pri zaposlovanju;

AC.

ker Konvencija OZN o pravicah invalidov priznava pravico invalidov, da delajo enako kot drugi, tudi do priložnosti, da si zaslužijo za življenje in si delo prosto izbirajo ter delajo v odprtih, vključujočih in dostopnih delovnih okoljih; ker ima vsakdo pravico do pravočasne in prilagojene pomoči za izboljšanje možnosti zaposlitve ali samozaposlitve, vključno s pravico do podpore pri iskanju zaposlitve, usposabljanju in prekvalifikaciji, kot je določeno v načelu 4 evropskega stebra socialnih pravic; ker so invalidi v veliki meri izključeni z odprtega trga dela in jim je onemogočena pravica, da bi delali enako kot drugi, ali pa naletijo na velike težave pri doseganju enakega dostopa do trga dela in enakih pogojev na njem; ker je raziskava Eurofounda razkrila, da so ključne ovire za zaposlovanje invalidov stereotipi v zvezi z invalidnostjo, birokratske težave pri dostopu do razpoložljivih storitev, pomanjkanje strateške vizije pri upravljanju, nezadosten nadzor nad izvajanjem politike, omejena sredstva za usposabljanje za delodajalce in pomanjkanje strokovne podpore;

AD.

ker bi morali imeti invalidi dostop do individualne podpore in prilagoditev na delovnem mestu; ker imajo invalidi pravico do dohodkovne podpore, ki jim zagotavlja dostojno življenje, storitev, ki jim omogočajo udeležbo na trgu dela in v družbi, ter delovnega okolja, prilagojenega njihovim potrebam; ker prikrajšanost, ki jo izkušajo invalidi, močno presega področje zaposlovanja; ker je socialni in finančni položaj invalidov v EU bistveno slabši kot pri osebah brez invalidnosti in je sinonim za strukturno ali izobraževalno prikrajšanost in diskriminacijo; ker imajo podporni ukrepi, ki se namesto na zaposlovanje osredotočajo na druga področja – na primer na zmanjševanje revščine, dostop do stanovanja in varstva otrok, dostopen javni prevoz in osebno asistenco – prav tako ključno vlogo pri zagotavljanju priložnosti invalidom za pridobitev in ohranitev zaposlitve;

AE.	ker je v strategiji EU za pravice invalidov za obdobje 2021–2030 predlagano, da se do konca leta 2023 oblikuje evropska kartica ugodnosti za invalide, da bi bila priznana v vseh državah članicah;

AF.

ker imajo tehnične inovacije, zlasti etični in na človeka osredotočeni umetnointeligenčni sistemi, potencial, da razvijejo učinkovite, dostopne in nediskriminatorne postopke zaposlovanja, medtem ko bi nevključujoč tehnološki razvoj lahko prinesel nove ovire in oblike diskriminacije invalidov; ker člen 9 Konvencije OZN o pravicah invalidov zahteva enak dostop do informacij, pa tudi komunikacijskih tehnologij in sistemov, kot ga imajo drugi; ker ima le 64,3 % invalidov, starih 16 let ali več, doma internetno povezavo v primerjavi s 87,9 % tistih, ki niso invalidi;

AG.

ker je raziskava Eurofounda pokazala, da se invalidom lahko zagotovijo priložnosti za dejavno udeležbo na odprtem trgu dela in se jih odvrne od izključnega zanašanja na nadomestilo za invalidnost, če se jih s svetovanjem, usposabljanjem in finančno pomočjo spodbuja k podjetništvu in samozaposlitvi; ker mora biti takšna podpora dobro usmerjena in ustrezno financirana;

AH.

ker so se s pandemijo covida-19 povečale obstoječe ovire in neenakosti za vse invalide; ker je raziskava Eurofounda pokazala, da je bilo med pandemijo v povprečju 71 % vprašanih invalidov izpostavljenih tveganju depresije, pri čemer je 25 % vprašanih invalidov navedlo, da niso mogli dostopati do zdravstvenega varstva na področju duševnega zdravja, kar je dvakrat več kot pri neinvalidnih osebah; ker je raziskava Eurofounda pokazala, da so omejitve gibanja in druge omejitve zaradi pandemije covida-19 posebej prizadele mlade invalide, stare od 18 do 29 let, saj je 51 % teh anketirancev poročalo, da se počutijo osamljene, kar je 19 % več kot med mladimi brez invalidnosti; ker so načrti za vrnitev na delo bistvenega pomena za delavce, ki imajo težave z duševnim zdravjem;

AI.

ker deset let po tem, ko je EU postala pogodbenica Konvencije OZN o pravicah invalidov, raven institucionalizacije ostaja nespremenjena; ker je v Evropi vsaj 1,4 milijona ljudi še vedno zaprtih v ustanovah, kar je število, ki se od sprejetja konvencije ni spremenilo; ker glede na raziskavo evropske mreže za neodvisno življenje o neodvisnem življenju iz leta 2020 24 od 43 držav, zastopanih v Svetu Evrope, nima strategije za deinstitucionalizacijo, v 18 državah, ki jo imajo, pa 88 % vprašanih strategijo opisuje kot neustrezno ali meni, da jo je treba izboljšati;

AJ.	ker 33 držav Sveta Evrope zagotavlja neko vrsto osebne asistence, pri čemer 97 % vprašanih navaja, da je treba dostop izboljšati ali da je neustrezen;

AK.	ker sedanji zakonodajni okvir državam članicam ne nalaga obveznosti, da imenujejo organ za enakost za zaščito žrtev diskriminacije na podlagi invalidnosti;

AL.

ker je Komisija leta 2008 predstavila predlog, s katerim bi zaščito pred diskriminacijo v skladu z direktivo o enakosti pri zaposlovanju, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti in vere ali prepričanja na področju zaposlovanja in poklica, razširila izven področja zaposlovanja; ker bi se z novo direktivo načelo enakosti uporabljalo za izobraževanje, dostop do blaga in storitev ter socialno zaščito, vključno s socialno varnostjo in zdravstvenim varstvom; ker ta predlog še ni bil sprejet in ga Svet zadržuje že 14 let, za njegovo sprejetje pa je potrebno soglasje;

AM.

ker so vse države članice EU ratificirale Konvencijo OZN o otrokovih pravicah, s čimer je zanje postala zavezujoča, in ker člen 3(3) PEU določa kot cilj EU, da spodbuja varstvo otrokovih pravic; ker Listina zagotavlja, da morajo institucije EU in države članice pri izvajanju prava EU varovati pravice otrok; ker je Parlament z veliko večino sprejel resolucijo o evropskem jamstvu za otroke, v kateri odločno zahteva, da se vsem otrokom, vključno z romskimi otroki, invalidnimi otroki, otroki brez državljanstva in otroki migranti ter tistimi, ki živijo v izrednih humanitarnih razmerah, zagotovi dostop do vključujočega izobraževanja od zgodnjega otroštva do mladosti;

AN.

ker je za kakovostno življenje invalidov, zmanjševanje revščine in ranljivosti ter za podpiranje vključujoče in trajnostne rasti bistveno, da imajo invalidi dostop do kakovostne zaposlitve, izobraževanja in usposabljanja, zdravstvenega varstva, socialne zaščite, tudi čezmejne, dostop do ustreznih stanovanj, podpore za samostojno življenje ter enakih možnosti za udeležbo v prostočasnih dejavnostih in življenju skupnosti; ker bi morali nacionalni sistemi minimalnega dohodka invalidom zagotoviti enak dostop; ker bi morali imeti invalidi dostop tudi do ciljno usmerjene pomoči za dodatne stroške, povezane z invalidnostjo, kar pomeni, da se tovrstni stroški ne bi smeli kriti samo z dohodkom;

Samostojno življenje in vključenost v skupnost

opozarja, da imajo invalidi pravico do samostojnega življenja in ustreznih storitev na ravni skupnosti, kar določa tudi člen 19 Konvencije o pravicah invalidov; meni, da je to pravico mogoče v celoti zagotoviti le, če bodo politike in zakonodaja, ki institucijam ponujajo alternative, oblikovane na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter jih bodo vodili evropski standardi; poziva Komisijo in države članice, naj čim prej odpravijo institucionalno oskrbo za invalide, kot navaja Odbor OZN za pravice invalidov v splošni pripombi št. 5 ter naj preidejo z institucionalnega in drugega segregacijskega okolja na sistem, ki omogoča sodelovanje v družbi in zagotavlja storitve v skupnosti in v celoti v skladu s posameznimi potrebami, voljo in preferencami invalida, in tudi na oskrbo v skupnosti, kot predlaga Evropska komisija v evropski strategiji o invalidnosti za obdobje 2010–2020; poudarja, da je treba izkoreniniti stereotipe, nastrojenost proti invalidom in napačne predstave, ki invalidom onemogočajo samostojno življenje, namesto tega pa spodbujati njihov prispevek k družbi; poudarja, da je dostop do trga del bistvenega pomena, da lahko invalidi živijo samostojno in polno sodelujejo v družbi;

poziva države članice, naj sprejmejo strategije za deinstitucionalizacijo in zagotovijo, da bodo njihovi zakoni, politike in programi za deinstitucionalizacijo skladni s konceptom samostojnega življenja iz Konvencije o pravicah invalidov; poziva Komisijo, naj za merjenje napredka na tem področju uporabi merila uspešnosti; poleg tega poziva Komisijo, naj spoštuje svojo zavezo iz strategije EU o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030, da bo do leta 2023 za države članice pripravila smernice, kako izboljšati samostojno življenje in vključevanje v skupnost; poziva države članice, naj v svoje strategije za deinstitucionalizacijo vključijo izrecne cilje z določenim rokom, naj jih ustrezno financirajo in zasnujejo mehanizme za učinkovito usklajevanje med ustreznimi organi različnih upravnih sektorjev in ravni; obžaluje, da je pomanjkanje dostopnih in cenovno sprejemljivih stanovanj poglavitna ovira za neodvisno življenje; poudarja, da je treba okrepiti neodvisno življenje v skupnosti in ga omogočiti kot alternativo institucionalnim okvirom, v skladu s splošno pripombo št. 5 iz Konvencije o pravicah invalidov;

meni, da podporne storitve na ravni skupnosti in življenjske ureditve s podporo invalidom omogočajo večjo kakovost življenja; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo pristop, osredotočen na posameznika, ter ustrezno podporo, potrebno za polno vključevanje invalidov;

poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za postopno zbliževanje opredelitev glavnih pojmov iz Konvencije o pravicah invalidov, kot so „dostopnost“, „sodelovanje“ in „življenje v skupnosti“, in sicer kot način za večjo kohezijo med državami članicami in izboljšanje mobilnosti v EU za invalide ter za medsebojno priznavanje deinstitucionalizacije in načinov za njeno izvedbo;

poziva Komisijo in Eurostat, naj obravnavata vrzeli v razpoložljivosti, zanesljivosti in primerljivosti podatkov o življenjskih razmerah invalidov v Evropi, vključno z razlikami v zaposlenosti in plačah;

vztraja, da bi morala biti ustrezna sredstva EU namenjena spodbujanju vključujočega in dostopnega okolja, storitev, praks in naprav, ki sledijo načelu oblikovanja za vse in spodbujajo deinstitucionalizacijo, vključno s trdno podporo za osebno asistenco in neodvisno življenje;

pozdravlja napoved Evropskega računskega sodišča o prihodnji reviziji o učinkovitosti finančnega prispevka EU za zagotavljanje pri zagotavljanju enakosti invalidov; poziva Komisijo, naj izboljša spremljanje porabe sredstev EU na tem področju politike, vključno s preučitvijo začasne ustavitve, ukinitve in izterjave plačil, če je kršena obveznost spoštovanja temeljnih pravic; poudarja, da se segregirana okolja ne glede na velikost ne bi smela financirati s sredstvi EU ter da bi morala biti ta sredstva vedno dostopna invalidom; poleg tega poziva Komisijo, naj poskrbi za ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi sklepov in priporočil, ki jih je zapisalo Evropsko računsko sodišče v svojem posebnem poročilu o vključevanju vidika spola v proračun EU; poudarja, da je glede na poročilo priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola sredstvo za doseganje enakosti spolov in da je treba pri ukrepih za doseganje enakosti spolov upoštevati razloge za diskriminacijo, vključno z invalidnostjo;

opozarja, da uredba o splošnih določbah za obdobje 2021–2027 (50) določa, da je treba Evropski socialni sklad in Evropski sklad za razvoj podeželja uporabljati skladno s politikami EU za socialno vključevanje; zato poziva k strožjim določbam, ki prepovedujejo naložbe skladov EU v institucionalno oskrbo;

pozdravlja samoiniciativno preiskavo evropske varuhinje človekovih pravic na lastno pobudo o tem, kako Komisija spremlja uporabo sredstev EU za spodbujanje pravice invalidov in starejših do samostojnega življenja, poudarja, da evropska varuhinja človekovih pravic v svojih sklepih poziva Komisijo, naj pripravi jasne smernice za države članice in lastno osebje, kako je treba spodbujati deinstitucionalizacijo in kako je to mogoče doseči z uporabo sredstev EU;

Enakost in nediskriminacija: nujna potreba po horizontalni protidiskriminacijski direktivi

10.

poudarja, da bi morala EU v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov vidik invalidnosti vključiti v vse svoje politike, programe in strategije; podpira priporočila Konvencije o pravicah invalidov ter poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za njihovo uresničevanje; meni, da je uskladitev prava EU s konvencijo bistvena za zagotavljanje enakosti in nediskriminacije; pri tem poudarja vlogo okvira EU v zvezi s konvencijo v tem procesu;

11.

pozdravlja delo, ki ga v okviru EU za Konvencijo o pravicah invalidov opravlja evropska varuhinja človekovih pravic, da bi zaščitila, spodbudila in spremljala, kako institucije EU izvajajo to konvencijo;

12.

poziva države članice EU, ki še niso podpisale in ratificirale Izbirnega protokol h Konvenciji o pravicah invalidov, naj to storijo;

13.

poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za promocijo enakih pravic za invalide zunaj EU, zlasti v zvezi s državami kandidatkami; v zvezi s tem poudarja, da mora Unija med pristopnimi pogajanji postaviti vprašanje reform za izboljšanje položaja invalidov;

14.

poziva Komisijo, naj posodobi predlog direktive EU o enakem obravnavanju na podlagi stališča Parlamenta, in sicer naj zajame tudi presečno diskriminacijo in izrecno prepove diskriminacijo na podlagi kombinacije razlogov, navedenih v Listini; poziva predsedstvo Sveta, naj da prednost tej direktivi in o njej razpravlja na najvišji politični ravni; poudarja, da so potrebni konkretni ukrepi za spodbujanje sprejetja direktive in, če ne bo sprejeta, alternativni zakonodajni ukrepi za odpravo diskriminacije;

15.

pozdravlja, da je Komisija sprejela ambiciozno strategijo o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030, in jo poziva, naj spremlja in zagotovi njeno izvajanje v državah članicah; poudarja, da je treba okviru EU za Konvencijo o pravicah invalidov nameniti jasno vlogo pri pregledu strategije ter v ta pregled sistematično in dejavno vključevati invalide in njihove predstavniške organizacije na ravni EU ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni; opozarja Komisijo, naj te ukrepe oblikuje ob usklajevanju in komunikaciji z invalidi in vsemi sodelujočimi organizacijami, začenši z mrežo Konvencije o pravicah invalidov Evropskega parlamenta;

16.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami ter v skladu s standardi EU in spremljajočo nacionalno zakonodajo zbira razčlenjene in zanesljive podatke in statistične podatke, vključno z zagotavljanjem, da bodo statistični podatki na ravni EU razčlenjeni po vrstah invalidnosti in vključevali število oseb, ki živijo v ustanovah, da bi razvili ustrezne in učinkovite politike za zagotovitev dostopne, vključujoče in enakopravne družbe za vse invalide v EU, ne glede na to, na katerem območju živijo, najsi bodo mestna, podeželska ali oddaljena;

17.

poziva Komisijo in države članice, naj ozaveščajo javnost, zlasti otroke in mlade, in izvajajo jasno strukturirana posvetovanja s sodelovanjem in vključevanjem ljudi, ki jih to neposredno zadeva, in organizacij civilne družbe, ki jih zastopajo, da bi pridobili resnično razumevanje invalidnosti na vseh ravneh družbe;

18.

meni, da je treba v skladu s členom 27 Konvencije o pravicah invalidov na evropski ravni opraviti izmenjave primerov dobre prakse o uspešnih projektih, ki bodo vključevale invalide na vseh področjih, pa tudi kampanje obveščanja javnosti o tem, kako to doseči;

19.

poziva države članice, naj pri pripravi vseh ustreznih politik, programov financiranja in dejavnosti ustrezno upoštevajo edinstven položaj invalidnih avtorjev, izvajalcev in umetnikov, naj odpravijo vse ovire in vsem v kulturnem in ustvarjalnem sektorju zagotovijo enake pravice in možnosti, zlasti pa naj uvedejo ukrepe, ki bodo vsem kulturnim ustvarjalcem omogočali enak dostop, sodelovanje in zastopanost;

20.

poziva Komisijo, naj v skladu z evropskim aktom o dostopnosti zagotovi, da bo prihodnja zakonodaja EU o umetni inteligenci vključevala najširši možni krog uporabnikov ter invalidom omogočala, da bo dostop do sistemov umetne inteligence enostaven in dostopen;

21.

opozarja države članice na cilj trajnostnega razvoja št. 11.7, v skladu s katerim naj bi si prizadevali do leta 2030 zagotoviti splošen dostop do varnih, vključujočih in dostopnih zelenih površin in javnih prostorov, zlasti za otroke in ženske, invalide in starejše;

Invalidi, ki so najbolj ogroženi

22.

obsoja dejstvo, da so nekateri invalidi bolj izpostavljeni tveganju, da bodo žrtve nasilja, kot so ženske in dekleta, otroci, starejši, brezdomci, pridržani, migranti in begunci, rasizirane osebe in osebe z etničnim ozadjem, kot so Romi, pa tudi osebe LGBTIQ+; poziva Komisijo in države članice, naj posebne izzive, pravice in potrebe teh ljudi obravnavajo s ciljnimi ukrepi, da bi se jim zagotovil dostop do pravnega varstva, storitev za podporo žrtvam in za njihovo zaščito ter odpravile ovire za prijavo diskriminacije in nasilja;

23.

poudarja, da se invalidi, zlasti invalidke, še naprej soočajo z večplastno in presečno diskriminacijo na podlagi svoje invalidnosti in spola, rase, etnične pripadnosti, starosti, vere ali prepričanja, spolne usmerjenosti, migracijskega statusa ali socialno-ekonomskega ozadja; poudarja, da so invalidne ženske in deklice še posebej izpostavljene nasilju na podlagi spola in lahko to nasilje, ki prizadene invalidne ženske in deklice, vključuje telesno, spolno, psihično in ekonomsko nasilje; je zaskrbljen, da so invalidke pogosto žrtve nasilja na podlagi spola, ki ga zagrešijo partnerji ali družinski člani; poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za vzpostavitev in dostopnost mehanizmov za prijavo nasilja nad invalidi ter podpornih storitev za žrtve;

24.

priznava pomembno vlogo, ki jo imajo oskrbovalci v življenju invalidov, in ovire, s katerimi se srečujejo pri opravljanju svojega dela; poudarja, da so invalidi, zlasti pa invalidke zaradi pravne, finančne in socialne odvisnosti od oskrbovalcev v bolj ranljivem položaju; je zaskrbljen zaradi poročil o nasilju nad invalidi, ki so ga zagrešili tisti, ki bi morali skrbeti zanje, in sicer doma ali v institucionalnem okolju;

25.

opozarja na zavezo Komisije iz strategije EU za pravice invalidov za obdobje 2021–2030, da bo posebno pozornost namenila invalidkam, za katere je verjetnost, da bodo izpostavljene nasilju, dva- do petkrat večja kot pri drugih ženskah (51); poziva Komisijo, naj upošteva položaj invalidk ter ga vključi v vse politike in ukrepe EU;

26.

je močno zaskrbljen, ker invalidne ženske in dekleta prepogosto nimajo dostopa do ustanov na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, zlasti do ginekološke oskrbe, hkrati pa se jim odreka ozaveščena privolitev o uporabi kontracepcije in jim celo grozi prisilna sterilizacija (52); poziva države članice, naj izvajajo zakonodajne ukrepe za zaščito telesne celovitosti, svobode izbire in samoodločanja v zvezi s spolnim in reproduktivnim življenjem invalidov;

27.

pozdravlja predlog Komisije za direktivo o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, pa tudi zavezo in ukrepe nekaterih držav članic v zvezi s tem; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo dodatne konkretne ukrepe za boj proti nasilju na podlagi spola, med drugim zagotavljanje ciljno usmerjene podpore invalidom; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj organizirajo posebna usposabljanja in dejavnosti ozaveščanja o sistemih odzivanja na nasilje na podlagi spola, ki naj se jih udeležijo invalidke in dobijo informacije o svojih pravicah; meni, da morajo Komisija in države članice natančneje raziskati edinstven presek spola in invalidnosti, da bi ustrezno razumeli in obravnavali zapletenost nasilja na podlagi spola nad invalidnimi ženskami in deklicami;

28.

poziva države članice, naj dodelijo dovolj človeških in finančnih virov za nacionalne organe za enakost iz člena 33(2) Konvencije o pravicah invalidov, da bodo ti organi svoje naloge opravljali uspešno in učinkovito; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem zagotovi potrebno podporo;

29.

pozdravlja in podpira prihodnjo pravno pobudo Komisije o najnižjih standardih za organe za enakost, ki bodo države članice spodbudili, naj pooblastila organov za enakost razširijo tudi na zaščito žrtev diskriminacije na podlagi invalidnosti; Komisijo poziva, naj nemudoma pripravi velikopotezen predlog;

30.

poziva Svet, naj zaključi postopek ratifikacije Istanbulske konvencije s strani EU na podlagi širokega pristopa brez omejitev ter se zavzame za njeno ratifikacijo v vseh državah članicah, saj gre za temeljno orodje za boj proti nasilju nad invalidnimi ženskami in deklicami;

31.

poziva Komisijo in države članice, naj z medsektorskimi in strukturnimi ukrepi preprečijo vse oblike izolacije invalidk, in sicer s pomočjo izobraževanja in ozaveščanja za invalidke ter za njihove družine in oskrbovalce;

32.

je zaskrbljen zaradi položaja invalidnih zapornikov v državah članicah, ne glede na vrsto invalidnosti; obžaluje dejstvo, da nekatere države članice ranljivosti invalidnih zapornikov ne upoštevajo v zadostni meri; poziva države članice, naj poskrbijo za potrebno infrastrukturo za invalidne zapornike in tudi za ustrezno oskrbo za njihove posebne potrebe, dostopnost in razumne prilagoditve; poleg tega poziva države članice in institucije EU, naj sprejmejo potrebne ukrepe in poskrbijo za spoštovanje in zaščito temeljnih pravic zapornikov, zlasti ranljivih oseb, kot so osebe s težavami v duševnem zdravju in invalidi, ter sprejmejo skupne evropske standarde za pridržanje v vseh državah članicah;

33.

poziva države članice, naj vsem invalidnim otrokom zagotovijo pravico do izobraževanja in jim omogočijo enak dostop do vključujočega in visokokakovostnega poučevanja od zgodnjega otroštva do mladostništva, zlasti z vzpostavitvijo prilagojene infrastrukture in specializiranega usposabljanja za svoje učitelje in pomočnike; poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti dostopnosti šolskih storitev za invalidne otroke; poudarja, da invalidni otroci še vedno predstavljajo nesorazmeren delež otrok v institucionalni oskrbi, da v ustanovah ostajajo dolgoročno ali za stalno ter da se soočajo z visoko stopnjo diskriminacije in zanemarjanja;

34.

poudarja, da so invalidi bolj izpostavljeni tveganju, da postanejo žrtve sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva; pozdravlja predlog Komisije, da razširi seznam kaznivih dejanj EU na sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva;

Enakost pred zakonom

35.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo nujne ukrepe za prepoved omejitev pravne in poslovne sposobnosti, ki ovirajo pravice invalidov, določene v Pogodbah, vključno z ukrepi za zamenjavo nadomestnega odločanja s podprtim odločanjem po vsej EU, pri čemer bi se upoštevala avtonomija, želje in izbira posameznika;

36.

poziva države članice, naj izvajajo namenske programe, ki bodo omogočili prehod na podprte sisteme odločanja, namesto da bi osebam z intelektualno motnjo odvzeli pravno sposobnost za sprejemanje odločitev;

37.

pozdravlja dejstvo, da je pregled stanja na področju pravosodja v EU v letu 2022 prvič upošteval posebne potrebe invalidov v zvezi z dostopom do pravnega varstva;

38.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo vseh ovir, tudi kulturnih, s katerimi se srečujejo invalidi pri dostopu do pravnega varstva, tako da obravnavajo pomanjkanje ozaveščenosti o invalidnosti in Konvenciji o pravicah invalidov v službah pravosodja, tudi tako, da dodelijo ustrezna sredstva za usposabljanje pravosodnega osebja za boljšo dostopnost do informacij, in zagotovijo podporo žrtvam z invalidnostjo, zlasti ko je žrtev pravno, finančno in socialno odvisna od storilca; ugotavlja, da bi morali biti pritožbeni mehanizmi, tako sodni kot izvensodni, bolj dostopni za invalide; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj ozaveščenost o invalidnosti ter večplastni in presečni diskriminaciji vključijo v merila za zaposlovanje osebja, zlasti v zaposlenih pravosodju in zaporih, ki delajo z invalidi;

39.

poudarja, da morajo biti objekti in storitve dostopni, da bi se zagotovil enakopraven dostop do sodnega varstva in ustrezne pomoči tistim, ki imajo težave pri uveljavljanju svoje pravne sposobnosti; opozarja, da imajo težave pri komuniciranju lahko resne posledice za dostop invalidnih zapornikov do informacij v dostopni obliki in dejavnosti, prilagojenih njihovi invalidnosti; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe in poskrbijo za cenovno ugoden, varen in učinkovit dostop do pravnega varstva za invalide ter da se na vseh stopnjah procesa nudijo pomoč ter dostopna komunikacija in informacije;

40.

opozarja, da nenehne premestitve in prekinjanje oskrbe, pomanjkanje pravosodnega in zaporniškega, tudi medicinskega osebja, ki je ustrezno usposobljeno za pomoč invalidnim zapornikom, še povečujejo ranljivost in osamitev teh zapornikov;

41.

poziva Komisijo, naj pripravi program za financiranje sodnih postopkov za sojenja, kjer so države članice obtožene diskriminacije invalidov; predlaga, naj se to financiranje zagotovi iz obstoječega finančnega okvira za Evropski socialni sklad plus;

42.

poziva Komisijo in Eurofund, naj zbereta zanesljive podatke in opravita celovite raziskave o vplivu omejitev pravne sposobnosti na življenje invalidov, tudi osebe s psihosocialno motnjo;

Sodelovanje v političnem in javnem življenju: „Nič o nas brez nas“

43.

poziva EU in države članice, naj spremenijo evropsko volilno zakonodajo ter ustrezno nacionalno zakonodajo, da bodo lahko vsi invalidi enakopravno z drugimi glasovali in kandidirali na volitvah; poudarja, da odločitve o odvzemu pravne sposobnosti zaradi invalidnosti, ki jih sprejme država članica izvora, ne bi smele pomeniti, da državljani Unije niso neustrezni v državi članici prebivanja, če je z zakonodajo navedene države članice ta pravica brez omejitev zagotovljena vsem invalidom. poziva Komisijo, naj zlasti v zvezi z naslednjimi evropskimi volitvami leta 2024 sodeluje z državami članicami, da bi zagotovile pravico do samostojnega in tajnega glasovanja ter da imajo invalidi enake možnosti za izvajanje volilnih kampanj; poudarja, da infrastruktura invalidom pogosto ne omogoča, da bi uveljavljali svojo demokratično volilno pravico; zato poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo volišča dostopna invalidom; v zvezi s tem ponovno opozarja na določbe iz zakonodajne resolucije Parlamenta z dne 3. maja 2022 o političnih pravicah invalidov;

44.

poziva Komisijo in države članice, naj invalide v vsej njihovi raznolikosti in iz vseh okolij vključijo v sprejemanje odločitev v EU; meni, da bi bilo treba dodatno okrepiti vodilno vlogo invalidov z večjim vlaganjem v organizacije invalidov, da bi olajšali njihovo konstruktivno udeležbo in vpliv na odločanje;

45.

poziva evropske, nacionalne, regionalne in lokalne politične stranke, naj zagotovijo, da bodo invalidi bolje zastopani v volilnih imenikih; poziva imenovane volilne organe držav članic, naj zbirajo podatke o dostopnosti volišč, vključno z informacijami, ali so prilagojena potrebam invalidov ali ne, ter o tem poročajo Komisiji, Svetu in Evropskemu parlamentu najpozneje eno leto po volitvah v Evropski parlament;

46.

je trdno prepričan, da bi bila odprava ovir s spodbujanjem in sprejemanjem ukrepov za dostopnost in posebnih oblik komuniciranja, kot so lahko berljivi jezik, Braillova pisava in znakovni jezik, pomemben korak k temu, da bi invalidom omogočili resnično udeležbo v političnem in javnem življenju; poudarja, da morajo biti digitalne storitve bolj dostopne invalidom;

47.

priznava razvoj novih tehnologij in njihov potencial za invalide; spodbuja Komisijo naj vlaga v razvoj aplikacij informacijske in komunikacijske tehnologije, ki bodo omogočale komuniciranje in prevajanje za znakovni jezik in Braillovo pisavo;

48.

poziva Komisijo, naj dodatno okrepi in spodbuja vključujoče elemente programa Ustvarjalna Evropa, ki spodbujajo vključevanje, da bi se povečalo kulturno udejstvovanje po vsej Uniji v smislu napredka k na poti k bolj vključujoči družbi, zlasti kar zadeva invalide, ter spodbujalo njihovo dejavno sodelovanje v ustvarjalnih procesih, pa tudi razvoj občinstva;

Potreba po izvedbenem načrtu na ravni EU za obvladovanje tveganja nesreč, ki vključuje vidik invalidnosti

49.

poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo sodelovanje invalidov in njihovih predstavniških organizacij v postopku odločanja o oblikovanju, upravljanju, financiranju in izvajanju politik in programov za zmanjševanje tveganja nesreč; poziva, naj se vidiki invalidov vključijo v odzivanje Unije na krize;

50.

meni, da bi se moralo v teh programih predvideti vključevanje v različne sektorje in ravni upravljanja ter določiti posebne cilje in časovne okvire za oblikovanje akcijskega načrta za zmanjšanje tveganja nesreč, ki vključuje vidik invalidnosti, da bi dosegli Sendajski okvir;

51.

poudarja, da je treba politike in programe EU podpreti z razčlenjenimi zbirkami dokazov, ki temeljijo na podatkih; poudarja, da je treba podpreti in financirati raziskave, da bi bolje razumeli posledice nesreč za invalide in njihovo sposobnost za spopadanje z njimi;

52.

poziva države članice in Komisijo, naj izboljšajo svoje krizno komuniciranje in zagotovijo uporabo oblik, ki bodo invalidom omogočale dostop do ustreznih informacij; je zaskrbljen zaradi ugotovitev Agencije Evropske unije za temeljne pravice o znatnih pomanjkljivostih na tem področju med pandemijo covida-19;

53.

ugotavlja, da so v vsaki skupnosti, ki jo je prizadela kriza, invalidi med najbolj marginalizirano in ogroženo populacijo; poleg tega poudarja, da so invalidi zaradi vojne med oboroženimi spopadi žrtve nasilnih napadov, prisilnega razseljevanja in nenehnega zanemarjanja pri humanitarnem odzivu, namenjenem civilistom, ujetim v spopade, in da so na svojih domovih ali v zapuščenih vaseh pogosto več dni ali tednov prepuščeni samim sebi, pri čemer imajo zelo slab dostop do hrane ali vode; v zvezi s tem opozarja, da so za države članice pri obravnavanju posebnih potreb, zaščite in oskrbe invalidov, ki bežijo pred vojno, pomembni strategija EU o otrokovih pravicah, jamstvo za otroke, strategija EU o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 ter vsi obstoječi pravni instrumenti EU, vključno z direktivo o začasni zaščiti (53);

Prosto gibanje in vzajemno priznavanje: potreba po razširitvi ugodnosti evropske kartice ugodnosti za invalide

54.

poudarja, da je nujno potrebna medsebojna opredelitev, diagnoza in priznavanje statusa invalidnosti na vseh področjih po vsej EU, in poziva Komisijo, naj pospeši svoje delo v zvezi s tem, da bi zagotovila priznavanje statusa invalidnosti med selitvijo po EU in prosto gibanje invalidov v vseh državah članicah;

55.

pozdravlja, da je Komisija v pismu o nameri Parlamentu iz leta 2022 napovedala, da bo leta 2023 predložila zakonodajni predlog o evropski kartici ugodnosti za invalide, ki je vključen tudi v delovni program Komisije za leto 2023;

56.

je trdno prepričan, da bi morala evropska kartica ugodnosti za invalide temeljiti na zavezujočem zakonodajnem aktu EU in zajemati vrsto različnih področij poleg kulture, prostega časa in športa; poudarja, da bi morala kartica ugodnosti za invalide vedno zajemati tudi nacionalne, regionalne in lokalne javne storitve, kot je prevoz, imeti namensko spletno mesto na ravni EU in dostopno spletno zbirko podatkov v vseh jezikih EU, in v vseh oblikah, kot sta lahko berljivi jezik, Braillova pisava in znakovni jezik; poleg tega poziva Komisijo, naj razmisli o vodenju izvajanja evropske kartice ugodnosti za invalide, ki se financira iz Evropskega socialnega sklada plus;

57.

je trdno prepričan, da morajo biti invalidi in njihove predstavniške organizacije tesno vključeni v izvajanje in komunikacijo v zvezi z evropsko kartico ugodnosti za invalide; meni, da je za to najprej potreben pregled obstoječe zakonodaje in politik, to mora biti podprto z veliko mero ozaveščanja, slediti morajo posebne analize učinka, ki temeljijo na razčlenjenih podatkih, rezultat pa morajo biti konkretni izvedbeni ukrepi;

Spodbujanje splošnih vključujočih izobraževalnih ustanov in zagotavljanje kakovostnega in dostopnega zdravstvenega varstva

58.

poziva Komisijo in države članice, naj v skladu s konvencijo sprejmejo ukrepe za olajšanje dostopa in koriščenja vključujočega in kakovostnega izobraževanja za vse invalidne učence, tudi e-učenja in vseživljenjskega učenja, v skladu s konvencijo o pravicah invalidov ter za uresničevanje cilja na področju izobraževanja upošteva kazalnike, specifične za invalidnost, iz strategije Evropa 2020; poudarja, da je pomembno zagotoviti enak dostop do izobraževanja v učilnicah za učence in študente, tudi na predšolski stopnji, ne glede na to, ali so invalidi ali ne; poziva države članice, naj povečajo naložbe v program Erasmus+ in izkoristijo možnosti financiranja, ki jih ponuja;

59.

obžaluje, da nekatere države članice premalo vlagajo v zmogljivosti za invalide, ki potrebujejo posebno specialistično nego, zaradi česar so te osebe, zlasti šoloobvezna mladina, v nekaterih primerih prisiljene zapustiti svojo družino, da bi imeli dostop do ustreznih ustanov v drugih državah članicah;

60.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo digitalna okolja dostopna za vse; ugotavlja, da so podnaslavljanje v živo, lahko berljive informacije, tolmačenje v znakovnem jeziku in dostopna spletna mesta bistveni za izobraževanje invalidov in njihovo obveščanje;

61.

poziva Komisijo in države članice, naj hitro ukrepajo in zagotovijo, da bodo invalidi, tudi tisti s psihosocialnimi motnjami, deležni enake ponudbe, kakovosti in standardov brezplačnega ali cenovno dostopnega zdravstvenega varstva ter programov, ki so na voljo drugim osebam, vključno z dostopom do storitev in pobud na področju spolnega in reproduktivnega zdravja v okviru načrta EU za boj proti raku;

62.

močno priporoča, naj se v državah članicah s sredstvi EU podpre razvoj storitev za zdravljenje bolezni, ki bodo vključevale invalide; predlaga Komisiji, naj preuči razvoj standardov za dostopnost do opreme za presejanje;

63.

meni, da morajo dostopne javnozdravstvene kampanje in obveščanje o preprečevanju, presejanju in zdravljenju bolezni vključevati invalide in jih je treba razširjati v različnih dostopnih oblikah, kot so znakovni jezik, Braillova pisava in lahko berljiva oblika;

64.

poziva države članice, naj zagotovijo neprekinjeno oskrbo in podporo, ki se po šolanju pogosto končata, kar povzroča težave pri prehodu na trg dela ter ovira podporo za dostop do zaposlitvenih možnosti in zmožnosti za samostojno življenje;

65.

poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo imeli invalidi enake možnosti na trgu dela, dostop do vključujočega in rednega izobraževanja, zdravstvenih storitev, pa tudi enak dostop do prevoza, tako da se odpravijo osnovne ovire za njihovo življenje v družbi, pri infrastrukturnih in digitalnih naložbah v EU pa uporabljajo načela univerzalnega oblikovanja;

66.

poziva Komisijo, naj pripravi celovito in presečno evropsko strategijo za duševno zdravje kot ustrezno nadaljevanje evropskega okvira za ukrepanje na področju duševnega zdravja ter izboljša kompas EU za ukrepanje na področju duševnega zdravja in dobrega počutja; ugotavlja, da bi moral biti cilj te strategije, da od držav članic zahteva, naj ob posebnem poudarku na invalidih poleg fizične oskrbe zagotovijo zdravstveno varstvo na področju duševnega zdravja, saj sta ta tesno povezana, naj zagotovijo učinkovito oskrbo na podlagi dokazov in človekovih pravic ter povečajo število ponujenih storitev, da se več ljudem omogoči dostop do zdravljenja; poziva zlasti države članice, naj v ustrezne sklade EU vključijo izboljšanje nevropsihiatričnih storitev za otroke in mladostnike, ki so jih ukrepi, sprejeti med pandemijo, najbolj prizadeli, kar je privedlo do vse večjih socialnih stisk, revščine in psihološkega trpljenja z dramatičnimi posledicami;

67.

poziva Komisijo, naj pregleda direktivo o čezmejnem zdravstvenem varstvu in jo uskladi s Konvencijo o pravicah invalidov, da bi invalidom zagotovili dostop do kakovostnega čezmejnega zdravstvenega varstva;

Spodbujanje vključujočega zaposlovanja

68.

poudarja, da je uveljavljanje pravice invalidov do dela (54) tesno povezano z ukrepi za boj proti posredni in neposredni diskriminaciji, revščini in oviram na področju zdravja, izobraževanja, usposabljanja, nastanitve, oskrbe, podpore, osebne mobilnosti, dostopnosti grajenega okolja, segregacije in institucionalizacije; zato spodbuja Komisijo in države članice, naj sprejmejo učinkovite in konkretne ukrepe za spodbujanje enakosti, raznolikosti in horizontalnega vključevanja invalidov in njihovih družin v vseh delih družbe, med drugim z osebno pomočjo, neodvisnim življenjem, socialno zaščito, ozaveščanjem in okoljem brez ovir; opozarja, da vključevanje invalidov na trg dela ni le bistveno za socialno vključevanje in enake možnosti, temveč ponuja tudi pomembne gospodarske priložnosti za finančno neodvisnost invalidov in koristi širšemu gospodarstvu;

69.

poziva Evropski organ za delo, naj sodeluje z nacionalnimi inšpektorati za delo pri izvajanju obstoječe zakonodaje; priporoča, naj inšpektorji za delo spremljajo javne in zasebne delodajalce, da bi zagotovili spoštovanje poklicnih pravic za invalide;

70.

poziva Komisijo in države članice, naj za preprečevanje diskriminacije in zagotavljanje učinkovitega zadrževanja invalidov na trgu dela in vključevanja nanjo oblikujejo politike s pristopom, ki bo upošteval celoten življenjski krog; poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izvajajo Konvencijo o pravicah invalidov in jo vključijo v vse zakonodajne, politične in finančne ukrepe, zlasti v zvezi z vključenostjo invalidov v družbo in na trg dela; poziva EU in vse države članice, naj ratificirajo tudi izbirni protokol h Konvenciji o pravicah invalidov;

71.

pozdravlja politično razpravo, ki je potekala 16. junija 2022 med ministri za zaposlovanje in socialne zadeve, o zaposlovanju invalidov, odpravljanju ovir za zaposlovanje invalidov in ukrepih za spodbujanje njihovega vključevanja na trg dela; se veseli konkretnih nadaljnjih ukrepov držav članic;

72.

poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti zaposlovanju invalidov, ki pripadajo etničnim manjšinam, kot so migranti, begunci, Romi in ljudje afriškega porekla;

73.

poudarja, da je treba vzpostaviti pristop, temelječ na človekovih pravicah, kot okvir, v katerem bo družba razpravljala o invalidnosti, podporo za invalidnost pa je treba ustrezno prilagoditi; poudarja, da je pomembno celovito opredeliti in uveljavljati dostopnost in poudarja njeno vrednost, saj je nepogrešljiv temelj za to, da imajo lahko invalidi enake možnosti, kot je priznano s Konvencijo o pravicah invalidov in v skladu s splošno pripombo 2 Konvencije o pravicah invalidov, pri čemer je treba upoštevati raznolikost njihovih potreb ter spodbujati univerzalno oblikovanje kot načelo EU (55);

74.

poziva Komisijo, naj čim prej začne revizijo direktive o enakosti pri zaposlovanju, zlasti kar zadeva harmonizirane minimalne standarde za primerne prilagoditve za delavce invalide, da bi jo v celoti uskladili z določbami Konvencije o pravicah invalidov ter uveljavili participativni proces, ki bo zagotavljal neposredno in polno udeležbo organizacij, ki zastopajo invalide;

75.

poudarja pomen dejavnega vključevanja invalidov, njihovih družin in predstavniških organizacij v razvoj in izvajanje vseh ukrepov, ki zadevajo invalide; poudarja pomen vključevanja vprašanj invalidnosti na delovnem mestu ter vlogo socialnega dialoga in usposabljanja za delodajalce v zvezi s tem; poziva države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe, s katerimi bi zagotovili nediskriminacijo za vse, ter poskrbijo, da bodo lahko invalidi svoje delavske in sindikalne pravice uveljavljali enako kot drugi;

76.

poudarja, da nadlegovanje na delovnem mestu, vključno s spolnim nadlegovanjem in povračilnimi ukrepi po prijavah, zlasti invalidkam otežuje dostop do dela in zaposlitve, ohranitev službe in enakovredno poklicno pot (56) in da so v državah članicah potrebni posebni ukrepi za preprečevanje in kaznovanje nadlegovanja invalidov in boj proti njemu;

77.

meni, da se dohodkovne podporne sheme, pomoč, povezana z invalidnostjo, ter podpora za aktivno zaposlovanje dopolnjujejo pri spodbujanju polnopravne in učinkovite udeležbe invalidov na trgu dela, saj plače ne nadomeščajo kritja dodatnih stroškov, povezanih z invalidnostjo; zato poziva države članice, naj ločijo dohodkovno podporo in podporo za aktivno zaposlovanje ter pomoč, povezano z invalidnostjo (57), da bodo pravila o upravičenosti čim bolj vključujoča, in naj krijejo dodatne stroške, povezane z invalidnostjo, se borijo proti revščini zaposlenih ter invalidom zagotovijo enakost, dostojanstvo in samostojnost; spodbuja države članice, naj uvedejo podobne rešitve za oskrbovalce invalidov, da bi poleg dodatka za oskrbo zaslužili tudi dohodek;

78.

poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo države članice spoštovale načelo enakega obravnavanja in enakega plačila vsem zaposlenim za delo enake vrednosti; poleg tega vztraja, da bi bilo treba delavcem na zaščitenih delovnih mestih zagotoviti vsaj pravice in status, kakršne imajo delavci na odprtem trgu dela; meni, da bi morala ta zaščitena delovna mesta temeljiti na individualiziranem pristopu in biti, kolikor je to izvedljivo, invalidom na voljo za začasno obdobje v njihovem poklicnem življenju; prav tako meni, da bi morala biti ta delovna mesta namenjene spodbujanju razvoja znanj in spretnosti ter podpori pri prehodu na odprt trg dela; vztraja, da bi morali biti invalidi, ki delajo v takšnih okoljih, zaščiteni z obstoječimi pravnimi okviri, ki zajemajo socialno zaščito in delovne pogoje, vključno z zaščito minimalne plače, enako kot drugi v skladu s členom 27 Konvencije o pravicah invalidov; poziva države članice, naj razvijejo vključujoče modele zaščitene in podporne zaposlitve, ki bodo spoštovali pravice invalidov ter bodo obenem ukrepi za učinkovito vključevanje in poznejši prehod na odprti trg dela; poudarja, da je pomembno, da invalidi najdejo kakovostno zaposlitev, ki ustreza njihovim spretnostim in ambicijam, ter da bi morali invalidi pri usposabljanju, izpopolnjevanju in preusposabljanju pridobiti dejanske sposobnosti in spretnosti; poziva države članice, naj ocenijo, kako učinkovito invalidi na obstoječih zaščitenih delovnih mestih pridobivajo znanja in spretnosti za zaposlovanje na odprtem trgu dela; poziva Komisijo, naj ta proces spremlja;

79.

ugotavlja, da je kriza zaradi covida-19 spodbudila delo na daljavo, ta način dela pa bi lahko povečal zaposlovanje invalidov, saj bi lahko služil kot oblika prilagoditve za invalide in orodje, ki omogoča boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter zmanjšuje ovire, povezane z bolečino in utrujenostjo, na trgu dela; svari pa pred tem, da bi se delodajalci z delom na daljavo izogibali razumnim prilagoditvam ali ustvarjanju vključujoče kulture na delovnem mestu za invalidne delavce (58), saj bi jih utegnili s tem osamiti in škoditi njihovemu duševnemu zdravju; poudarja, da je treba prihodnje politike dela na daljavo razviti z vidika pravic invalidov ter slednje vključiti v njihovo zasnovo, pa tudi v pogajanja o novih kolektivnih pogodbah o delu na daljavo ali v revidiranje politike dela na daljavo, s katerim želijo podjetja zagotoviti, da so prijazne do invalidov; opozarja, da je treba invalidom omogočiti enak dostop do izobraževanja in usposabljanja ter do pridobivanja digitalnih znanj in spretnosti, v ta namen pa poskrbeti za dostopnost s tem povezane digitalne infrastrukture, tako v mestih kot na podeželju in oddaljenih območjih, da bi ljudje lahko izkoristili nove zaposlitvene priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija; poudarja, da je razumna prilagoditev pravica invalidnih delavcev, in meni, da bi morali javni organi spodbujati ukrepe in programe ozaveščanja za znanja, spretnosti in sposobnosti invalidov ter pismenost zasebnih in javnih delodajalcev na področju razumnih prilagoditev, da bi preprečili diskriminacijo in zagotovili, da imajo nosilci dolžnosti orodja za zaposlovanje, podporo in zadržanje invalidnih delavcev;

80.

ugotavlja, da je spodbujanje pravic starejših tesno povezano z doseganjem enakih pravic za invalide, saj je pri starejših verjetnost za invalidnost večja, pri čemer je več kot 46 odstotkov oseb, starih 60 let in več, invalidov; glede na demografske spremembe, zlasti starajoče se prebivalstvo, poudarja, da se je treba spoprijeti z novimi izzivi v zvezi z večjo razširjenostjo invalidnosti, ki je povezana s staranjem delovne sile, in večjim številom zaposlenih s kroničnimi boleznimi; poudarja, kako pomembno je oblikovati politike, vključno s prožnim delovnim časom, da bi invalidnim delavcem pomagali pri boljši vključitvi na trg dela, ter storitvami oskrbe invalidov, vključno s standardi za usposabljanje osebja in standardi za osebno pomoč;

81.

poziva države članice, naj spremljajo izvajanje načel 2 in 3 evropskega stebra socialnih pravic, ki zagotavljata enako obravnavanje in enake možnosti glede udeležbe na trgu dela, pogojev zaposlitve in poklicnega napredovanja moških in žensk ne glede na raso ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost; poziva k spremljanju sprejemanja ukrepov, ki jih določa Konvencija o pravicah invalidov;

82.

poziva države članice, naj zagotovijo prilagojeno podporo invalidom v zvezi z dostopom do razvoja znanj in spretnosti, poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter zaposlovanja, da bi zagotovili vključujoče in aktivne politike trga dela; spodbuja zavode za zaposlovanje ter javni in zasebni sektor, naj uvedejo prilagojene ukrepe za izboljšanje zaposljivosti in zadrževanja invalidov na trgu dela, pri čemer je treba spoštovati Konvencijo o pravicah invalidov, prek evropske mreže javnih zavodov za zaposlovanje pa naj izmenjujejo primere dobre prakse o zaposlovanju invalidov; poziva države članice, naj zagotovijo smernice, usposabljanje in finančno pomoč, s katerimi bi podprli ustvarjanje delovnih mest, zaposlovanje, podjetništvo in samozaposlovanje invalidov, tudi prek Evropskega socialnega sklada plus; poudarja pozitivno vlogo, ki jo lahko ima socialno gospodarstvo pri zaposlovanju invalidov; poziva države članice, naj uvedejo spodbude, s katerimi bi invalide spodbudile k ustvarjanju subjektov socialnega gospodarstva in vzpostavljanju dejavnosti, ki prinašajo dohodek;

83.

meni, da je treba pri podpornih ukrepih na trgu dela upoštevati invalidnost in prilagojene odzive politike za podporo vključevanju invalidov v zaposlovanje; poziva države članice, naj podprejo usklajevanje ponudbe delovnih mest, poklicno profiliranje, sočasno zaposlovanje in usposabljanje, uvajanje na delovnem mestu, usposabljanje na delovnem mestu, poklicni razvoj in mentorstvo ter vključujoče in dostopno poklicno izobraževanje in usposabljanje, da bi podprle potrebno vključevanje in ohranjanje invalidov na delovnem mestu; poudarja, da ukrepi za izboljšanje vključenosti in zaposlovanja invalidov ne bodo zares učinkoviti, če ne bomo obravnavali tudi stereotipov in stigme, povezanih z invalidnostjo, na delovnem mestu in v širši družbi; v zvezi s tem poudarja pomen ozaveščanja in usposabljanja za izobraževalce, delodajalce in delojemalce ter širšo javnost, da bi se spopadli z diskriminacijo invalidov, spremenili miselnost in vzpostavili resnično vključujočo družbo;

84.

poudarja, da je nizka stopnja aktivnosti invalidov ovira za socialno-ekonomsko vključenost, kar je treba izboljšati z evropskimi in nacionalnimi programi za aktivacijo in usposabljanje oseb, ki so izključene s trga dela; poudarja, da sta podpora in spodbujanje udeležbe invalidov na trgu dela ključnega pomena, vendar je treba vzpostaviti tudi ustrezne in vključujoče mehanizme socialne zaščite, da se zagotovi podpora vsem invalidom;

85.

ponovno poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo glavne trende glede prihodnosti dela z vidika invalidnosti, da bi opredelile in sprožile posebne ukrepe za bolj vključujoč trg dela in zmanjšanje digitalne vrzeli; poudarja, da je pomembno izboljšati uporabo inovativnih tehnologij, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in odpravili ovire za izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje, predvsem na digitalnem trgu dela, ter invalidom pomagali pri dostopu do digitalnih orodij in programske opreme, ki so nepogrešljivi za njihovo neodvisno življenje; poudarja, da je treba invalide zaščititi pred diskriminacijo zaradi uporabe umetne inteligence pri zaposlovanju, izbiri kandidatov, napredovanju in odpovedi zaposlitve; poziva države članice, naj izboljšajo dostopnost tečajev usposabljanja na področju digitalnih znanj in spretnosti za skupine ljudi, ki jim grozi izključenost, med drugim invalide in starejše, da bi jih bolje vključili v družbeno življenje in trg dela ter omogočili boljši dostop do e-storitev in uprave;

86.

odločno podpira raziskave, socialne naložbe in ciljno usmerjene pobude na ravni EU za programe in storitve, ki so se izkazali za učinkovite pri podpiranju dolgoročnega vključevanja invalidov na trg dela, s posebnim poudarkom na osebah z motnjo avtističnega spektra; predlaga državam članicam, naj naročijo raziskave modelov in programov, ki še nimajo dokazne podlage, ter financirajo inovacije pri opravljanju storitev, kot je uporaba umetne inteligence pri podpornih storitvah (59);

87.

poziva države članice, zlasti nacionalne koordinatorje, naj v svojih večletnih nacionalnih strategijah v okviru evropskega jamstva za otroke namenijo posebno pozornost potrebam invalidnih otrok ter zagotovijo učinkovit in brezplačen dostop do kakovostnih storitev, zlasti vključujočega izobraževanja; poziva jih, naj v skladu s Priporočilom Sveta (EU) 2021/1004 vsem invalidnim begunskim otrokom zagotovijo učinkovit dostop do zdrave prehrane in ustrezne nastanitve, kot jih imajo otroci v državah gostiteljicah, da bi zagotovili, da bodo celostni nacionalni ukrepi upoštevali presečno prikrajšanost; zato poziva države članice in Komisijo, naj nujno povečajo financiranje evropskega jamstva za otroke z namenskim proračunom v višini vsaj 20 milijard EUR; pri tem spodbuja vse države članice, naj v okviru deljenega upravljanja za podporo dejavnostim v evropskem jamstvu za otroke namenijo sredstva, ki presegajo minimalni znesek iz Evropskega socialnega sklada plus; ponovno poziva države članice, naj izvajajo okrepljeno jamstvo za mlade, da bi zagotovile kakovostno ponudbo, vključno s poštenim plačilom, socialno zaščito in delovnim okoljem, prilagojenim potrebam invalidov;

88.

poziva države članice, naj začnejo izvajati direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev, ki uvaja pravico do oskrbovalskega dopusta petih dni na leto; vztraja, da bi bilo treba razmisliti o posebnih ureditvah oskrbovalskega dopusta, očetovskega dopusta, starševskega dopusta in prožnega delovnega časa za starše v posebno zapostavljenem položaju, kot so invalidi ali starši invalidnih ali dolgotrajno bolnih otrok, brez kakršnih koli negativnih ukrepov s strani delodajalca;

89.

poziva države članice, naj zagotovijo boljše delovne in življenjske pogoje, tudi z ustreznimi minimalnimi plačami in ukrepi za preglednost plač, da bi zmanjšali razliko v plači zaradi invalidnosti ter dosegli vključujočo in trajnostno rast trga dela; poudarja, da je pomembno hitro sprejeti direktivo o minimalnih plačah in preglednosti plač, ki mora v celoti veljati za invalide;

90.

poziva Komisijo, naj razvije in spodbuja evropski pravni okvir za vključujoča podjetja, s katerim bi vzpostavili trajno zaposlitev za invalide;

o o

91.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 23, 27.1.2010, str. 35.

(2) UL C 340, 15.12.2010, str. 11.

(3) https://reliefweb.int/report/world/covid-19-gender-and-disability-checklist-preventing-and-addressing-gender-based

(4) https://www.eesc.europa.eu/sites/default/files/files/qe-02-19-153-en-n.pdf

(5) UL C 97, 24.3.2020, str. 41.

(6) UL L 315, 3.12.2007, str. 14.

(7) UL L 189, 28.5.2021, str. 34.

(8) UL L 315, 14.11.2012, str. 57.

(9) UL L 327, 2.12.2016, str. 1.

(10) UL L 303, 28.11.2018, str. 69.

(11) UL L 321, 17.12.2018, str. 36.

(12) UL L 151, 7.6.2019, str. 70.

(13) UL L 188, 12.7.2019, str. 79.

(14) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

(15) UL L 127, 16.5.2019, str. 34.

(16) UL C 137 E, 27.5.2010, str. 68.

(17) UL L 167, 12.6.1998, str. 25.

(18) UL L 223, 22.6.2021, str. 14.

(19) https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-14646-2019-INIT/sl/pdf

(20) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0265.

(21) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0129.

(22) UL C 434, 15.11.2022, str. 50.

(23) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0219.

(24) UL C 81, 18.2.2022, str. 43.

(25) UL C 251, 30.6.2022, str. 2.

(26) UL C 184, 5.5.2022, str. 88.

(27) UL C 132, 24.3.2022, str. 129.

(28) UL C 506, 15.12.2021, str. 94.

(29) UL C 474, 24.11.2021, str. 48.

(30) UL C 371, 15.9.2021, str. 6.

(31) UL C 316, 6.8.2021, str. 2.

(32) UL C 362, 8.9.2021, str. 8.

(33) UL C 346, 27.9.2018, str. 94.

(34) UL C 363, 28.10.2020, str. 164.

(35) Študija – European Structural and Investment Funds and People with Disabilities in the European Union (Evropski strukturni in investicijski skladi in invalidi v Evropski uniji), Evropski parlament, generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor C – pravice državljanov in ustavne zadeve, 3. november 2016.

(36) Študija – Inclusive education for learners with disabilities (Vključujoče izobraževanje za učeče se invalide), Evropski parlament, generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor C – pravice državljanov in ustavne zadeve, 15. septembra 2017.

(37) Študija – The protection role of the Committee on Petitions in the context of the implementation of the UN Convention on the Rights of Persons with Disabilities (Zaščitna vloga Odbora za peticije pri izvajanju Konvencije OZN o pravicah invalidov), Evropski parlament, generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor C – pravice državljanov in ustavne zadeve, 9. oktober 2015.

(38) Poglobljena analiza – The European Accessibility Act (Evropski akt o dostopnosti), Evropski parlament, generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor C – pravice državljanov in ustavne zadeve, 15. avgust 2016.

(39) Študija – Transport and tourism for persons with disabilities and persons with reduced mobility (Promet in turizem za invalide in osebe z zmanjšano mobilnostjo), Evropski parlament, generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor B – strukturna in kohezijska politika, 8. maj 2018.

(40) Študija – The Post-2020 European Disability Strategy (Evropska strategija o invalidnosti za obdobje po letu 2020), Evropski parlament, generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor C – pravice državljanov in ustavne zadeve, 15. julij 2020.

(41) Študija – The implementation of the 2015 Concluding Observations of the CRPD Committee by the EU (Izvajanje sklepnih ugotovitev Odbora za pravice invalidov iz leta 2015 v EU), Evropski parlament, generalni direktorat za notranjo politiko Unije, tematski sektor C – pravice državljanov in ustavne zadeve, 2. december 2021.

(42) https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=58678

(43) UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

(44) UL L 167, 4.7.2018, str. 28.

(45) UL L 223, 22.6.2021, str. 14.

(46) Skupno poročilo za Odbor Združenih narodov za pravice invalidov o pregledu izvajanja Konvencije o pravicah invalidov v EU, ki je na voljo na https://equineteurope.org/wp-content/uploads/2022/02/02-14-Joint-Briefing-CRPD-Equality-and-intersectional-issues-faced-by-persons-with-disabilities-in-the-European-Union.pdf

(47) https://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=sl&catId=1138

(48) Poročilo Evropskega invalidskega foruma o človekovih pravicah iz leta 2022.

(49) Sklad Združenih narodov za prebivalstvo (UNFPA) in organizacija Women Enabled International, Guidelines for Providing Rights-based, Gender-responsive Services to address gender-based Violence and Sexual and Reproductive health and Rights (Smernice za zagotavljanje storitev, ki temeljijo na pravicah, in storitev, ki se odzivajo na spol, za obravnavanje nasilja na podlagi spola ter spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic), 2018, https://www.unfpa.org/sites/default/files/pub-pdf/UNFPA-WEI_Guidelines_Disability_GBV_SRHR_FINAL_19-11-18_0.pdf

(50) Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

(51) Strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 (COM(2021)0101), str. 16.

(52) https://www.edf-feph.org/content/uploads/2022/09/Final-Forced-Sterilisarion-Report-2022-European-Union-copia_compressed.pdf

(53) Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12).

(54) Člen 27 Konvencije OZN o pravicah invalidov.

(55) V členu 2 Konvencije o pravicah invalidov je „univerzalno oblikovanje“ opredeljeno kot „oblikovanje izdelkov, okolja, programov in storitev, ki jih lahko v čim večji meri uporabljajo vsi, brez potrebe po prilagajanju ali specializiranem oblikovanju; univerzalno oblikovanje ne izključuje podpornih pripomočkov za posebne skupine invalidov, kadar je to potrebno.

(56) „Europe 2020 data & People with disabilities – table (EU SILC 2017)“(Podatki o Evropi za 2020 & Invalidi – tabela), ki jo je pripravil Stefanos Grammenos, Centre for European Social and Economic Policy, 27. december 2019.

(57) Posebni poročevalec OZN za pravice invalidov, Poročilo posebnega poročevalca za pravice invalidov, predstavljeno 7. avgusta 2015 na 70. zasedanju Generalne skupščine OZN.

(58) Schur, L.A., Ameri, M. & Kruse, D., Telework After COVID:A „Silver Lining“ for Workers with Disabilities? (Delo na daljavo po pandemiji covida-19: Sreča v nesreči za invalide?), Journal of Occupational Rehabilitation, zvezek 30, št. 4, 2020, str. 521–536.

(59) Evropska platforma za rehabilitacijo, „Artificial intelligence and service provision for people with disabilities – An analytical paper“ (Umetna inteligenca in zagotavljanje storitev za invalide – analitični dokument), 2022.