P9_TA(2022)0389

Rasna pravičnost, nediskriminacija in boj proti rasizmu v EU

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. novembra 2022 o rasni pravičnosti, nediskriminaciji in boju proti rasizmu v EU (2022/2005(INI))

(2023/C 161/02)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), Pogodbe o delovanju Evropske unije in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

—	ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (1) (direktiva o rasni enakosti),

—	ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (2) (direktiva o enakosti pri zaposlovanju),

—	ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi (3),

—	ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (4) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o pravicah žrtev),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/692 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Državljani, enakost, pravice in vrednote (5),

—	ob upoštevanju, da je bila junija 2016 oblikovana skupina EU na visoki ravni za boj proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva,

—	ob upoštevanju smernic za izboljšanje zbiranja in uporabe podatkov o enakosti, ki jih je leta 2018 pripravila podskupina za podatke o enakosti v okviru skupine Komisije na visoki ravni za nediskriminacijo, enakost in raznolikost ter jih objavila leta 2021,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. septembra 2020 z naslovom „Unija enakosti: akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025“ (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt EU za boj proti rasizmu) (COM(2020)0565),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. oktobra 2020 z naslovom „Unija enakosti: strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov“ (COM(2020)0620),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. novembra 2020 z naslovom „Unija enakosti: strategija za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025“ (COM(2020)0698),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2021 z naslovom „Unija enakosti: Strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030“ (COM(2021)0101) in Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki so jo ratificirale EU in vse njene države članice,

—	ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, vključno z njegovim tretjim načelom o enakih možnostih, in sporočila Komisije z dne 4. marca 2021 z naslovom „Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic“ (COM(2021)0102),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2020 z naslovom „Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025“ (COM(2020)0152),

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. marca 2021 o enakosti, vključevanju in udeležbi Romov (6),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 19. marca 2021 (COM(2021)0139) o uporabi Direktive Sveta 2000/43/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (direktiva o rasni enakosti) in Direktive Sveta 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (direktiva o enakosti pri zaposlovanju),

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 19. marca 2021 o organih za enakost in izvajanju priporočila Komisije o standardih za organe za enakost (SWD(2021)0063),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. oktobra 2021 z naslovom „Strategija EU za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja (2021–2030)“ (COM(2021)0615),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 4. marca 2022 o boju proti rasizmu in antisemitizmu,

—	ob upoštevanju skupnih vodilnih načel Komisije v marcu 2022 za nacionalne akcijske načrte proti rasizmu in rasni diskriminaciji,

—	ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, zlasti Protokola št. 12, ki prepoveduje diskriminacijo,

—

ob upoštevanju splošnih političnih priporočil Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), zlasti splošnega političnega priporočila št. 5 (spremenjeno) o preprečevanju in odpravi protimuslimanskega rasizma in diskriminacije ter splošnega političnega priporočila št. 9 (spremenjeno) o preprečevanju in odpravi antisemitizma, njenega mnenja o konceptu „rasizacije“, sprejetega decembra 2021, in njenega načrta za dejansko enakost z dne 27. septembra 2019,

—	ob upoštevanju poročila usmerjevalnega odbora Sveta Evrope za boj proti diskriminaciji, raznolikost in vključevanje (CDADI) z naslovom „COVID-19: analiza razsežnosti nediskriminacije, raznolikosti in vključevanja v državah članicah Sveta Evrope“ (7),

—	ob upoštevanju resolucije 2389 parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 24. junija 2021 o boju proti afrofobiji ali rasizmu proti temnopoltim v Evropi,

—	ob upoštevanju resolucije 2413 parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 26. novembra 2021 o diskriminaciji Romov in potujočih skupin na področju stanovanj,

—	ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030,

—	ob upoštevanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije in splošnih priporočil Odbora OZN za odpravo rasne diskriminacije,

—	ob upoštevanju poročil in raziskav Agencije EU za temeljne pravice (FRA),

—	ob upoštevanju poročila z naslovom „Raznolikost v sekretariatu Evropskega parlamenta – stanje in načrt za obdobje 2022–2024“, ki ga je 22. novembra 2021 sprejela parlamentarna skupina na visoki ravni za enakost spolov in raznolikost,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. marca 2019 o temeljnih pravicah oseb afriškega porekla v Evropi (8),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 o izvajanju nacionalnih strategij za vključevanje Romov: boj proti predsodkom zoper ljudi romskega porekla v Evropi (9),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o protirasističnih demonstracijah zaradi smrti Georgea Floyda (10),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2020 o potrebi po namenski sestavi Sveta za enakost spolov (11),

—	ob upoštevanje svoje resolucije z dne 8. marca 2022 o krčenju prostora za civilno družbo v Evropi (12),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2022 o vlogi kulture, izobraževanja, medijev in športa v boju proti rasizmu (13),

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0254/2022),

ker Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, kot je določeno v členu 2 PEU; ker sta pravici do enakega obravnavanja in nediskriminacije temeljni pravici, zapisani v Listini, ter ju je treba v celoti spoštovati; ker zakonodaja EU prepoveduje diskriminacijo in nadlegovanje na podlagi rase ali narodnosti;

ker je pojem „rase“ družbeni konstrukt; ker lahko po mnenju komisije ECRI uporaba pojma rasizacije pripomore k razumevanju procesov, na katerih temeljita rasizem in rasna diskriminacija (14); ker se rasiziranim skupinam na podlagi značilnosti, kot so barva kože, etično ali nacionalno poreklo ali vera ali domnevna pripadnost določeni skupini, pripisujejo nekatere značilnosti in lastnosti, ki se nato predstavljajo kot prirojene vsem članom skupine;

ker je akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 prvi instrument politike EU, ki priznava strukturno razsežnost rasizma, čigar zgodovinske korenine segajo v čas kolonializma, suženjstva, preganjanja v preteklosti in genocida; ker so te korenine v nekaterih državah članicah močnejše in vplivnejše kot v drugih; ker na strukturni rasizem lahko vplivajo tudi drugi dejavniki; ker je akcijski načrt pomemben prvi korak k boju proti rasizmu in rasni diskriminaciji v EU, vendar nima mehanizmov za nadaljnje ukrepanje, ambicioznih meril uspešnosti in jasnih ciljev;

ker je strukturni rasizem v akcijskem načrtu EU za boj proti rasizmu opisan kot diskriminatorno ravnanje, ki je lahko zakoreninjeno v socialnih, finančnih in političnih institucijah, kar vpliva na ravni moči in oblikovanje politik; ker je strukturno diskriminacijo mogoče obravnavati kot oviro, zaradi katere skupine ali posamezniki ne morejo doseči enakih pravic in priložnosti, kot so na voljo večini prebivalstva;

E.	ker so poročali o primerih kriminalizacije in institucionalnega nasilja nad rasnimi skupinami in civilno družbo; ker bi bilo treba ta problem obravnavati v boju proti strukturnemu rasizmu, v vseh akcijskih načrtih za boj proti rasizmu ter v varnostni in migracijski politiki (15);

ker sta po mnenju Agencije EU za temeljne pravice rasna diskriminacija in nadlegovanje v EU še vedno razširjena pojava (16); ker Agencija za temeljne pravice poroča tudi o visoki stopnji diskriminacije in rasizma do rasiziranih skupin na podlagi njihovega etničnega ali priseljenskega porekla, kot so Romi (17) in osebe severnoafriškega ali podsaharskega afriškega porekla (18), pa tudi do muslimanov (19) in Judov (20); ker so rasistična, ksenofobna in homo-transfobna gibanja ter ekstremistične ideologije, zlasti skrajno desničarsko razpoloženje, v porastu in še vedno resno ogrožajo demokratične družbe v EU in varnost rasiziranih skupin;

G.	ker Svet že od leta 2008 blokira sprejetje protidiskriminacijske direktive;

ker se strukturni in institucionalizirani rasizem odraža tudi v socialno-ekonomski neenakosti in revščini ter ker se ti dejavniki med seboj prepletajo in krepijo; ker diskriminacija in rasizem spodkopavata človekovo dostojanstvo, življenjske priložnosti, blaginjo, dobro počutje in pogosto tudi varnost; ker se rasne in narodnostne manjšine v EU soočajo s segregacijo na nekaterih področjih v vsakdanjem življenju, tudi pri iskanju stanovanja, zdravstvenem varstvu, zaposlovanju, izobraževanju in pravosodnih sistemih; ker številni pripadniki rasnih in etničnih manjšin v EU nimajo ustreznega dostopa do osnovnih potrebščin, kot so pitna voda, sanitarna oskrba in elektrika, kar se lahko še poslabša zaradi podnebnih sprememb, in ker se to kaže na trgu dela, kjer so rasizirane osebe prekomerno zastopane med brezposelnimi ter na prekarnih in nizkokakovostnih delovnih mestih, na primer v gospodarstvu priložnostnih del; ker rasnih neenakosti ni mogoče odpraviti brez velikih naložb v premostitev revščine;

ker je horizontalni in presečni pristop k politikam in ukrepom EU, kot je opisan v strategijah za enakost spolov in LGBTQ, ključnega pomena za obravnavanje rasne diskriminacije; ker na manjšinske skupine, ki med drugim vključujejo Rome, muslimane, Jude, ljudi afriškega in azijskega porekla in Samije, vplivajo različne oblike diskriminacije;

J.	ker več primerov dvojnih meril in diskriminacije na podlagi barve kože na mejah EU, kot je nedavni primer nekaterih ljudi, ki so bežali pred vojno v Ukrajini, kaže, da je treba na mejah EU zagotoviti enako obravnavo;

K.	ker je med osebami, ki se ukvarjajo s prostitucijo, nesorazmerno veliko žensk v prekarnem položaju, zlasti rasiziranih žensk, kar je posledica seksizma in rasizma ter ju ohranja;

ker žrtve rasne diskriminacije nimajo dostopa do pravnega varstva; ker organi za enakost v mnogih državah članicah nimajo dovolj človeških in finančnih virov in/ali potrebne neodvisnosti, da bi premostili to vrzel, tudi zaradi premajhne politične volje; ker se protidiskriminacijski okvir EU neenakomerno prenaša v zakonodajo držav članic, kar omejuje učinkovitost organov za enakost;

ker so po vsej EU poročali o več primerih rasizma, strukturne diskriminacije, nadlegovanja, nasilja in rasnega ali etničnega profiliranja s strani policije, uslužbencev organov kazenskega pregona, sodnikov in odvetnikov v kazenskopravnih sistemih (21); ker je v pravosodnih sistemih večine držav članic mogoče najti strukturne predsodke do rasiziranih skupin (22); ker policijskega nasilja in nesorazmerne uporabe sile s strani organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ne bi smeli dopuščati; ker sta odgovornost in neodvisen nadzor bistvena za obravnavanje institucionalnega rasizma pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj; ker pomanjkljivosti na področju pravne države v kazenskopravnih sistemih to stanje še poslabšuje;

ker Rominje, rasizirane ženske in migrantke, pa tudi invalidke v EU doživljajo presečne neenakosti in diskriminacijo; ker so se mnoge že srečale tudi s strukturnim nasiljem ter jim je bila kršena integriteta in telesna avtonomija ali so bile žrtve prisilne sterilizacije, kontracepcije in splava, vse te škodljive prakse in oblike nasilja na podlagi spola pa izvirajo iz evgeničnih stališč;

ker se sistemi umetne inteligence že uporabljajo za ustvarjanje napovedi, profilov in ocen tveganja, ki vplivajo na življenje ljudi; ker lahko nove tehnologije in digitalni prehod prinesejo nove izzive za rasno enakost in nediskriminacijo, saj utegnejo reproducirati družbeno pristranskost in strukturne neenakosti, po drugi strani pa lahko postanejo učinkovito orodje v boju proti rasizmu in strukturni diskriminaciji;

P.	ker se lahko zaradi načina, kako so ljudje, ne glede na raso, vero ali narodnost, predstavljeni v medijih, okrepijo negativni stereotipi z rasnimi konotacijami;

Q.	ker imajo organizacije civilne družbe ključno vlogo pri varovanju in uvajanju vrednot in temeljnih pravic EU ter pri izvajanju politik in strategij EU; ker se državljanski prostor v vsej EU krči in ker mnoge organizacije civilne družbe vse težje preživijo in se čedalje težje financirajo;

ker večina držav članic nezadostno izvaja direktivo o rasni enakosti; ker direktiva ne zajema vseh oblik in razlogov za diskriminacijo, na primer presečne in strukturne diskriminacije, zato bi jo bilo treba posodobiti, da bi se upoštevale nove okoliščine, kot sta umetna inteligenca in algoritemsko odločanje, zlasti pa tveganje, da bi se reproducirala rasna pristranskost; ker nekatere države članice niso v celoti ali pravilno prenesle okvirnega sklepa Sveta o rasizmu in ksenofobiji; ker bi morala Komisija to spremljati in skrbeti, da bodo države članice spoštovale protidiskriminacijsko zakonodajo EU;

ker morajo institucije EU sprejeti konkretne ukrepe, s katerimi bodo poskrbele za trajnostne spremembe v smeri popolnoma vključujočih in spoštljivih delovnih mest; ker ima diskriminacija pogosto več razsežnosti in lahko zgolj s presečnim pristopom omogočimo vzdržne spremembe, s katerimi bi presegli rasistične prakse in politike, ki so globoko zakoreninjene v naši družbi; ker so posamezniki iz rasiziranih in ranljivih skupin, ki so žrtve presečnih oblik diskriminacije, premalo zastopani na položajih odločanja;

T.	ker lahko rasizirane osebe, ki so preživele nasilje na podlagi spola, zaradi rasne diskriminacije postanejo še dodatno ranljive, kar jim lahko oteži dostopanje do potrebne podpore, virov in zdravstvenega varstva;

U.	ker organizacije, ki se financirajo s sredstvi EU, ne bi smele promovirati ksenofobnih ali rasističnih stališč;

ker so sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva med najhujšimi izrazi rasizma in ksenofobije; ker je v Evropi vse več sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva; ker je pandemija covida-19 eden od dejavnikov, ki so vse to še poglobili (23); ker lahko sovražni govor privede do kaznivih dejanj iz sovraštva; ker po podatkih Agencije Evropske unije za temeljne pravice se do 90 % kaznivih dejanj in napadov iz sovraštva v EU ne prijavi in zato krivci niso kaznovani (24);

poudarja, da mora Unija nujno razviti robusten, vključujoč, celovit in mnogostranski pristop za učinkovit boj proti vsem oblikam rasizma in diskriminacije iz katerega koli razloga, in to na vseh področjih v EU; vztraja, da morajo biti Unija in njene institucije v tem boju drugim za zgled;

poziva k intenzivnemu in stalnemu političnemu vodenju na najvišji politični ravni, tudi z odločnim in hitrim odzivanjem na sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva, pa tudi k osebni udeležbi na vrhunskih srečanjih o boju proti rasizmu;

poziva Komisijo, naj še naprej ocenjuje izvajanje dosedanjega pravnega okvira EU za boj proti diskriminaciji, rasizmu, ksenofobiji, sovražnemu govoru in dejanjem iz sovraštva ter drugim vrstam nestrpnosti, da bi določila, kako ga po potrebi izboljšati, ter naj vodi reden dialog ter si izmenjuje dobro prakso z državami članicami, lokalnimi in regionalnimi organi, rasiziranimi skupinami in drugimi ustreznimi deležniki, tudi z organizacijami civilne družbe; poziva Komisijo, naj sprejme konkretne ukrepe, kadar države članice kršijo pravo EU, vključno s postopki za ugotavljanje kršitev;

poziva Komisijo in vse ravni upravljanja v EU, naj vprašanja enakosti in rasne pravičnosti vključijo v vse svoje politično delo, tudi v financiranje projektov na ravni držav članic ter na regionalni in lokalni ravni; glede tega poziva Komisijo, naj glede podpore EU projektom znotraj ali zunaj EU, kjer bi se neposredno ali posredno spodbujala ksenofobna ali rasistična stališča, sledi politiki ničelne tolerance; želi opozoriti, da tako finančna uredba EU (25) kot uredba o skupnih določbah za programe, ki jih financira EU (26), v sedanjem večletnem finančnem okviru vsebujeta več protidiskriminacijskih določb, zlasti v povezavi z raso ali narodnostjo, vero ali prepričanjem; zato poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za pravilno uporabo teh določb;

opozarja na dolgoletne pozive Parlamenta k sprejetju protidiskriminacijske direktive, ki jo Svet že od leta 2008 blokira; poziva Svet, naj ustanovi sestavo za enakost spolov in enakost, da bi o teh vprašanjih ter o strukturni in presečni diskriminaciji omogočil redne in stalne razprave na visoki ravni, poleg tega pa naj poskrbi za vključevanje boja proti rasizmu in načela enakosti spolov v vse politike; poziva Komisijo, naj posodobi predlog direktive EU o enakem obravnavanju na podlagi stališča Parlamenta, in sicer naj zajame tudi presečno diskriminacijo in izrecno prepove diskriminacijo na podlagi kombinacije razlogov, navedenih v Listini;

poziva države članice, naj poskrbijo za celovito izvajanje in učinkovito spremljanje direktive o rasni enakosti in direktive o enakosti pri zaposlovanju; ostro obsoja, da so rasne, etnične, verske jezikovne manjšine in migranti, pa tudi osebe LGBTQI izpostavljeni strukturnemu rasizmu, diskriminaciji, kaznivim dejanjem iz sovraštva in sovražnemu govoru, da redno doživljajo socialno-ekonomske neenakosti na področjih, kot so stanovanja, zdravstveno varstvo, zaposlovanje, izobraževanje in druge osnovne storitve, na primer v zdravstvenem varstvu na področju duševnega, spolnega in reproduktivnega zdravja, težje pa dostopajo tudi do pravnega sistema, kar je treba priznati kot velike ovire za polno uživanje temeljnih pravic, vključevanje in enakost, vse to pa vodi tudi v revščino in socialno izključenost;

obžaluje, da 14 let po sprejetju okvirnega sklepa o rasizmu in ksenofobiji več držav članic določb tega sklepa še vedno ni v celoti in pravilno preneslo v svojo zakonodajo; spodbuja države članice, naj kriminalizirajo kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor in naj sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da bodo rasistični in ksenofobični motivi veljali za oteževalno okoliščino oziroma da bodo lahko sodišča takšne motive upoštevala pri določanju kazni; poziva države članice, naj v skladu z direktivo EU o pravicah žrtev kaznivih dejanj pred in med kazenskimi preiskavami in postopki ter tudi po njih poskrbijo za ustrezne standarde in ukrepe za zaščito prič in žrtev kaznivih dejanj iz sovraštva ter naj izmenjujejo dobro prakso o ukrepih, ki so se že izkazali za učinkovite pri spodbujanju prijavljanja, na primer o telefonskih številkah za pomoč v stiski in varnih prostorih; obžaluje, da v EU še vedno obstajajo primeri, ko uslužbenci v organih preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ne vzamejo resno poročil o rasno motiviranih kaznivih dejanjih, in poziva, naj se vsi tovrstni primeri ustrezno preiščejo (27); poudarja, da je za organe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in pravosodne organe izredno pomembno specializirano usposabljanje s področja boja proti rasizmu, nediskriminacije in kaznivih dejanj iz sovraštva, predvsem zato, da bodo znali pravilno prepoznavati in evidentirati morebitne incidente;

je globoko zaskrbljen zaradi primerov policijskega nasilja nad rasiziranimi osebami v več državah članicah; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo imeli ljudje dostop do neodvisnih in dobro delujočih policijskih pritožbenih mehanizmov, kjer bo mogoče sprožiti preiskave o policijskem nasilju, kršitvah in zlorabah, ter naj varujejo pravico ljudi do dokumentiranja tovrstnih primerov;

pozdravlja sporočilo Komisije z dne 9. decembra 2021 o večjem vključevanju in zaščiti v Evropi ter o vključitvi sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva na evropski seznam kaznivih dejanj (COM(2021)0777); poziva Svet, naj se hitro dogovori o sprejetju tega sklepa; pozdravlja določbe akta o digitalnih storitvah (COM(2020)0825), s katerim bo vse, kar je nezakonito zunaj spleta, kot tako veljalo tudi na spletu, saj bo to pomagalo pri boju proti nezakonitemu sovražnemu govoru na internetu; poziva države članice, naj uporabljajo ključna vodilna načela za spodbujanje k prijavljanju kaznivih dejanj iz sovraštva, ki jih je marca 2021 izdelala delovna skupina EU za evidentiranje kaznivih dejanj iz sovraštva, zbiranje podatkov in spodbujanje prijavljanja; spodbuja k izmenjavi dobre prakse med ustreznimi organi, tudi o alternativnih kaznih, kot sta delo v korist skupnosti ali obvezno izobraževanje;

10.

se zaveda, da bi lahko umetna inteligenca pomagala opredeliti in zmanjšati vpliv človeške pristranskosti ter da bi se lahko programska oprema umetne inteligence pri podatkovnih nizih uporabila za kartiranje skupin, ki so žrtve diskriminacije; pomisleke pa ima zaradi tveganja, da bi lahko umetna inteligenca povečala že obstoječo diskriminacijo ter še poglobila dosedanjo neenakost in socialno izključenost; poudarja, da je tu pomembna kakovost podatkov, ki se uporabljajo pri razvoju algoritmov, saj se standard sistemov umetne inteligence zanaša prav na podatke, s katerimi se ti sistemi učijo; poudarja, da je treba pri uporabi orodij umetne inteligence obravnavati potencialna tveganja in zagotoviti potrebne zaščitne ukrepe za temeljne pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zlasti kadar ta orodja uporabljajo organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, poleg tega je treba poskrbeti, da bodo sisteme umetne inteligence vodila načela preglednosti, razložljivosti, pravičnosti in odgovornosti, da se bodo izvajale neodvisne revizije in se bo preprečilo, da bi ti sistemi še poglabljali diskriminacijo, rasizem, izključenost in revščino;

11.

zahteva, da države članice odpravijo vse oblike rasnega ali etničnega profiliranja; poziva države članice in Agencijo EU za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, naj poskrbijo za več usposabljanja o tem, kako v teh dejavnostih preprečiti nezakonito profiliranje, in naj pomagajo pri razumevanju in odpravljanju pristranskosti; opozarja, da je v skladu s pravom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2016/680 (28) in Uredbi (EU) 2016/679 (29), prepovedano profiliranje posameznikov, če privede do diskriminacije na podlagi njihovih osebnih podatkov, ki so že po naravi izrazito občutljivi glede poseganja v temeljne pravice in svoboščine;

12.

se zaveda, da so rasizirane skupine nesorazmerno zastopane v slojih evropskega prebivalstva z nižjimi dohodki, in poziva države članice, naj obravnavajo posebne potrebe teh skupin na področjih, kot so izobraževanje, stanovanja, zdravstvo, zaposlovanje, policijsko delo, socialne storitve, pravosodni sistem ter politična udeležba in zastopanost; spodbuja države članice, naj jamstvo za otroke v celoti izkoristijo tudi za boj zoper strukturni rasizem, uperjen proti rasiziranim otrokom, in naj oblikujejo namenske nacionalne programe, s katerimi bi prekinili krog revščine, ki v veliki meri prizadene prav rasizirane otroke;

13.

pozdravlja odziv EU na to, da toliko ljudi beži iz Ukrajine, in sprožitev direktive o začasni zaščiti (30); je zaskrbljen zaradi poročil o diskriminatornih in rasističnih praksah na mejah zoper nebelce in pripadnike manjšin, na primer Rome, ter opozarja države članice, da ima vsakdo pravico, da zaprosi za azil ter da je obravnavan spoštljivo in v skladu z mednarodnim pravom (31); ponovno poudarja, da nadzora nad migracijami in mejnih kontrol ne smemo postavljati pred varnost, pravice in človeška življenje, ter poziva Komisijo, naj v pravni in politični okvir EU na področju migracij vključi tudi razsežnost rasne enakosti;

14.

obžaluje, da so romske skupnosti še vedno ena najbolj diskriminiranih in ranljivih skupin v EU; poziva države članice, naj izvajajo priporočilo Sveta o enakosti, vključevanju in udeležbi Romov, sprejeto 12. marca 2021, ter strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov za obdobje 2020–2030 ter naj v ta namen v celoti izkoristijo vsa razpoložljiva sredstva; poziva države članice, naj uradno priznajo anticiganizem kot posebno obliko rasizma proti Romom;

15.

poziva Komisijo in države članice, naj ukrepajo proti skrb vzbujajočemu porastu antisemitizma v Uniji; je seznanjen, da se judovsko prebivalstvo v EU v zadnjih letih zmanjšuje in da je 38 % Judov v zadnjih petih letih razmišljalo o izstopu iz EU zaradi pomislekov glede varnosti in zaščite (32);

16.

obsoja prakse, kot so pohabljanje ženskih spolnih organov, zakonsko ujetništvo in kazniva dejanja iz časti, ki v izrazito veliki meri prizadenejo ženske, in poziva, naj storilci zanje odgovarjajo; poziva k ozaveščanju o teh škodljivih praksah v EU in k zavzemanju za njihovo odpravo, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU;

17.

poudarja, da se mnoge ženske afriškega porekla in druge rasizirane ženske soočajo z medgeneracijsko revščino in izključenostjo in jih vedno najdemo v skupinah, ki imajo najslabši dostop do zdravstvenih storitev ter so diskriminirane pri storitvah, povezanih s porodom, materinstvom in otroki (33);

18.

poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo zdravstvene službe znale obravnavati specifična zdravstvena vprašanja, ki so značilna zlasti za ljudi afriškega, bližnjevzhodnega, latinskoameriškega in azijskega porekla, na primer s potrebnim usposabljanjem in ustrezno posodobitvijo učnih načrtov v izobraževanju zdravstvenih delavcev;

19.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo namenske ukrepe za boj proti spolnim stereotipom, naj odpravijo diskriminacijo in neenakosti ter naj se zoperstavljajo nasilju na podlagi spola nad rasiziranimi ženskami, tudi s sprejetjem predlagane direktive o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (COM(2022)0105), ter naj nasilje na podlagi spola vključijo na seznam kaznivih dejanj EU in kriminalizirajo prisilno sterilizacijo in prisilni splav, žrtvam pa naj zagotovijo ustrezne pravne poti, podporo in odškodnine;

20.

poudarja vlogo izobraževanja, kulture in športa v boju proti rasnim in etničnim stereotipom ter pri spodbujanju enakosti in socialne vključenosti; meni, da bi se morale države članice že v zgodnji fazi boriti proti rasizmu in diskriminaciji ter v vse uradne učne načrte vključiti vključujoče izobraževanje; vztraja, da je pomembno priznati in poučevati zgodovinske korenine rasizma in antisemitizma, tudi da bi spodbudili boljše razumevanje migracij v sedanjih razmerah; je zaskrbljen zaradi vpliva rasizma in diskriminacije na telesno in duševno zdravje otrok in mladostnikov priseljenskega porekla in rasiziranih ljudi, kar ovira njihovo vključevanje v družbo; vztraja, da ti predsodki nanje vplivajo dolgoročno, tudi ko odrastejo; odločno obsoja vsako rasno in etnično segregacijo v šolah, ki je še vedno prisotna v EU in nesorazmerno vpliva na otroke iz rasnih in etničnih manjšinskih skupnosti; opozarja, da ta praksa povzroča marginalizacijo, ohranja strukturno diskriminacijo in ovira enak dostop do kakovosti življenja; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo ali okrepijo vključujoče politike za preprečevanje socialne izključenosti ter sprejmejo konkretne ukrepe za podporo otrokom rasnih in etničnih manjšin;

21.

poziva institucije EU, naj v protidiskriminacijski zakonodaji in politikah EU obravnavajo presečno diskriminacijo ter spodbujajo okvir EU v zvezi s tem, in sicer v tesnem sodelovanju z državami članicami in zadevnimi skupinami;

22.

poudarja, da je treba pri oblikovanju politik na ravni EU, nacionalni in lokalni ravni zagotoviti smiselno udeležbo vseh skupin, ki jih je prizadela presečna diskriminacija, zlasti manjšinskih skupin;

23.

poziva vse države članice EU, naj zbirajo primerljive in zanesljive razčlenjene podatke o enakosti za celovito razumevanje in dokumentiranje diskriminacije, analizo družbenih problemov in celostno obravnavanje neenakosti na podlagi prostovoljnega sodelovanja, samoidentifikacije in informirane privolitve, pri čemer je treba varovati anonimnost in zaupnost, zagotoviti sodelovanje skupnosti pri opredelitvi kategorij, pri analizi in oceni, spoštovati ključna načela zakonodaje EU o varstvu podatkov in temeljne pravice ter upoštevati nacionalno zakonodajo; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami še naprej razvija skupno metodologijo na tem področju, da bi zagotovili primerljivost, natančnost in zanesljivost zbranih podatkov; podpira delo agencije FRA pri analizi teh podatkov in pozdravlja nadaljnji razvoj na tem področju v skladu z njenim novim mandatom ter s strukturiranim in tesnim sodelovanjem z agencijami na področju pravosodja in notranjih zadev in s prizadetimi skupinami;

24.

poziva vse države članice, naj do konca leta 2022 sprejmejo nacionalne akcijske načrte za boj proti rasizmu in diskriminaciji, ki bodo upoštevali zgodovinske korenine rasizma in ustvarili kulturo spominjanja, kot določa akcijski načrt EU za boj proti rasizmu; poziva Komisijo, naj poveča preglednost in udeležbo rasiziranih skupin pri delu podskupine za nacionalne akcijske načrte za boj proti rasizmu, tudi z informacijami o nacionalnih kontaktnih točkah; poudarja, da je treba akcijski načrt EU za boj proti rasizmu nadaljevati tudi po letu 2025 in ga pretvoriti v celovito strategijo EU, in poziva Komisijo, naj poskrbi za nadaljevanje tega dela še pred koncem sedanjega mandata;

25.

poudarja, da je potreben mehanizem za spremljanje in odgovornost, s katerim bi zagotovili učinkovito izvajanje in izvrševanje zakonodaje in politike EU na področju boja proti rasizmu in diskriminaciji, ter opozarja, da je pomembno, da tudi organizacije civilne družbe sodelujejo v tem procesu; poziva k sprejetju priporočila Sveta o nacionalnih akcijskih načrtih za boj proti rasizmu in diskriminaciji, da bi okrepili zavezanost skupnim vodilnim načelom in naknadnim kazalnikom napredka ter s tem povezane mehanizme spremljanja;

26.

želi spomniti, da podpira organizacije civilne družbe, zlasti na področju boja proti rasizmu, boja proti diskriminaciji in strpnosti, vztraja, da je treba protirasistične zagovornike človekovih pravic zaščititi in podpreti pri njihovem delu; opozarja, da je potrebno namensko in zadostno financiranje EU za organizacije civilne družbe; poleg tega poudarja pomen rednega in strukturiranega dialoga z organizacijami civilne družbe, ki delujejo na področju rasne pravičnosti in enakosti na evropski, nacionalni in lokalni ravni; poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z organizacijami civilne družbe in prizadetimi skupinami pripravijo in izvajajo kampanje ozaveščanja javnosti za boj proti stereotipom in pristranskosti, ki prevladujejo med splošnim prebivalstvom; poziva k ustreznejšim priložnostim za financiranje v okviru programa Državljani, enakost, pravice in vrednote na področju boja proti diskriminaciji; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo stalni forum organizacij civilne družbe uradno vključen v oblikovanje ustreznih politik in zakonodaje; obžaluje različne oblike napadov (vključno s sovražnim govorom, davčnimi režimi, strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti, napadi na pisarne ali ljudi, ki delajo v njih) na organizacije civilne družbe, ki podpirajo državljane in nudijo strokovno znanje oblikovalcem politik na tem področju;

27.

poudarja pomen zastopanosti in raznolikosti kot orodja za razvoj vključujočih družb; opozarja, da so mediji dolžni odražati družbo v vsej njeni raznolikosti, in obžaluje sedanje pomanjkanje raznolikosti na vseh ravneh; obsoja rasistično retoriko nekaterih medijskih hiš, ki stigmatizirajo rasizirane skupnosti; poleg tega poudarja pomen uravnotežene zastopanosti spolov in udeležbe rasiziranih ljudi v medijih, da se zagotovi ustrezna zastopanost in pozitivni vzorniki za otroke rasiziranih skupin;

28.

poudarja, da lahko kampanje in pobude za medijsko pismenost bistveno prispevajo k omejevanju širjenja dezinformacij, ki spodbujajo rasno diskriminacijo; poziva Komisijo in države članice, naj večji poudarek namenijo razvoju kritičnega razmišljanja, medijske pismenosti in digitalnih spretnosti za boj proti rasizmu in diskriminaciji; poziva države članice, naj odkrijejo in analizirajo dejavnosti in vire financiranja ekstremističnih skupin v EU, ki širijo sovraštvo, vključno s tistimi, ki so tesno povezane z Rusijo in katerih namen je destabilizacija EU in spodkopavanje njene enotnosti, ter naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za boj proti dejavnostim teh organizacij v EU;

29.

pozdravlja pobudo Komisije o minimalnih standardih za organe za enakost, katere cilj je zagotoviti enako zaščito pred diskriminacijo po vsej EU, in poziva Komisijo, naj predstavi ambiciozen predlog o tem; poziva Komisijo, naj sprejme konkretne zakonodajne ukrepe za okrepitev vloge in neodvisnosti organov za enakost v državah članicah ter jim dodeli dovolj finančnih sredstev za opravljanje njihovih nalog, zlasti za boljše zbiranje podatkov za evidentiranje diskriminacije in neenakosti v EU; poziva države članice, naj poskrbijo, da bo mandat vseh organov za enakost zajemal vse oblike diskriminacije, tudi viktimizacijo in sovražni govor;

30.

obžaluje dejstvo, da je v družbi EU še vedno prisoten strukturni rasizem; poziva institucije EU, naj ga obravnavajo v svojih strukturah, poleg tega pa tudi premajhno zastopanost rasiziranih in drugih skupin, izpostavljenih diskriminaciji, zlasti na položajih odločanja, ter naj nujno sprejmejo strategijo za raznolikost in vključevanje delovne sile; poudarja, da bi bilo treba osebe zaposlovati na podlagi zaslug, kvalifikacij ter znanj in spretnosti; opozarja, da je v skladu s členom 10 Poslovnika Evropskega parlamenta poleg žaljivega jezika in spodbujanja k diskriminaciji prepovedan sovražni govor, ter poziva predsednico in predsednike odborov, naj ustrezno izvajajo ta pravila ter zagotovijo ustrezne preiskave in nadaljnje ukrepanje v primerih, ko je bilo ugotovljeno, da je bilo to pravilo kršeno;

31.

v zvezi s tem pozdravlja sprejetje strategije Parlamenta za raznolikost in njenega časovnega načrta za obdobje 2022–2024; poudarja, da je tudi odgovornost ustreznih političnih skupin, da jo uveljavijo v svojih strategijah za človeške vire;

32.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija leta 2021 imenovala prvega koordinatorja za boj proti rasizmu in od leta 2015 vedno znova imenovala koordinatorja za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja; poziva Komisijo, naj hitro imenuje koordinatorja za boj proti sovraštvu do muslimanov; obžaluje, da je funkcija nezasedena od julija 2021; opozarja, da bi morale biti te funkcije stalne, zato bi bilo treba koordinatorje finančno podpreti; poudarja osrednjo vlogo koordinatorja za boj proti rasizmu in skupine EU na visoki ravni za boj proti rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti pri vključevanju rasne enakosti v vse politike EU;

33.

je zaskrbljen zaradi nadaljnjega širjenja rasističnih in ksenofobnih teorij zarote, ki spodbujajo sovraštvo in nasilje, tudi kazniva dejanja iz sovraštva po svetu; je zaskrbljen, ker so takšne teorije, kot na primer t. i. teorija velike zamenjave, vključene v politični govor številnih političnih osebnosti na skrajni desnici v državah članicah, in opozarja, da to ogroža temeljne in skupne vrednote Unije;

34.

želi spomniti na svoje stališče o letnem poročilu Komisije o pravni državi in zlasti na poziv k vključitvi posebnega dela o organizacijah civilne družbe, ki bi zajemal temeljne pravice, vključno z nediskriminacijo na podlagi rase, barve kože ali etnične pripadnosti; poleg tega poziva, naj se v poglavja poročila o državah vključi povzetek izvajanja akcijskega načrta EU za boj proti rasizmu;

35.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

(2) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

(3) UL L 328, 6.12.2008, str. 55.

(4) UL L 315, 14.11.2012, str. 57.

(5) UL L 156, 5.5.2021, str. 1.

(6) UL C 93, 19.3.2021, str. 1.

(7) https://edoc.coe.int/en/living-together-diversity-and-freedom-in-europe/9741-covid-19-an-analysis-of-the-anti-discrimination-diversity-and-inclusion-dimensions-in-council-of-europe-member-states.html

(8) UL C 108, 26.3.2021, str. 2.

(9) UL C 385, 22.9.2021, str. 104.

(10) UL C 362, 8.9.2021, str. 63.

(11) UL C 445, 29.10.2021, str. 150.

(12) UL C 347, 9.9.2022, str. 2.

(13) UL C 347, 9.9.2022, str. 15.

(14) ECRI, Opinion on the concept of „racialisation'“ (Mnenje o konceptu „rasizacije“), 8. december 2021.

(15) Evropski parlament, študija za odbor LIBE, Protection against racism, xenophobia and racial discrimination, and the EU Anti-racism Action Plan (Zaščita pred rasizmom, ksenofobijo in rasno diskriminacijo, in akcijski načrt EU za boj proti rasizmu), maj 2022.

(16) Agencija EU za temeljne pravice, Poročilo o temeljnih pravicah za leto 2022, 8. junij 2022, str. 84.

(17) Izraz „romsko prebivalstvo“ zajema različne skupine, kot so Romi, Kaléji, Manuši, Aškali, potujoče skupine, Lovari, Rissende, Bojaši, Domi, Kalderaši, Romaničali in Sinti.

(18) Agencija EU za temeljne pravice, Second European Union Minorities and Discrimination Survey – main results (Druga raziskava o manjšinah in diskriminaciji v Evropski uniji – najpomembnejši rezultati), 6. december 2017.

(19) Agencija EU za temeljne pravice, Druga raziskava o manjšinah in diskriminaciji v Evropski uniji, Muslimani – izbrani rezultati, 21. september 2017.

(20) Agencija EU za temeljne pravice, Experiences and perceptions of antisemitism – Second survey on discrimination and hate crime against Jews in the EU (Izkušnje z antisemitizmom in njegovo dojemanje – Druga raziskava o diskriminaciji in kaznivih dejanjih iz sovraštva proti Judom v EU), 10. december 2018.

(21) Evropski center za pravice Romov, Justice Denied: Roma in the criminal justice system (Odrečena pravica: Romi v kazenskopravnem sistemu), 2. marec 2022.

(22) Evropska mreža za boj proti rasizmu, 2014–2018 ENAR Shadow Report on racist crime and institutional racism in Europe (Poročilo ENAR v senci o rasističnem kriminalu in institucionalnem rasizmu v Evropi v letih 2014–2018), 11. september 2019.

(23) FRA, Fundamental Rights Report 2022 (Poročilo o temeljnih pravicah za leto 2022), 8. junij 2022, str. 84.

(24) FRA, Encouraging hate crime reporting – The role of enforcement and other authorities (Spodbujanje k prijavljanju kaznivih dejanj iz sovraštva – vloga organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in drugih organov), 2021.

(25) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(26) Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

(27) ENAR, Justice Gap: Racism pervasive in criminal justice systems across Europe (Trdovratni rasizem v kazenskopravnih sistemih Evrope), 12. september 2019.

(28) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(29) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(30) Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12).

(31) FRA, The war in Ukraine – Fundamental rights implications within the EU (Vojna v Ukrajini – posledice za temeljne pravice v EU), 19. maj 2022 in FRA, EU-Ukrainian border checkpoints: First field observations (Mejni prehodi med EU in Ukrajino: prva opažanja s terena), 23. marec 2022.

(32) FRA opinions – Experiences and perceptions of antisemitism (Stališča Agencije za temeljne pravice – izkušnje in doživljanje antisemitizma).

(33) Equinox, Towards Gender Justice – Rethinking EU Gender Equality Policy from an Intersectional Perspective (Za pravičnost med spoloma – premislek o politiki EU za enakost spolov s presečnega vidika), maj 2021.