—

ob upoštevanju Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije (11997D/PRO/02),

—

ob upoštevanju člena 67(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določa, da mora Unija vzpostaviti območje svobode, varnosti in pravice, na katerem na notranjih mejah ne sme biti preverjanja oseb,

—

ob upoštevanju člena 21(1) PDEU, ki določa, da morajo imeti vsi državljani Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic,

—

ob upoštevanju člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, med drugim njenega člena 45, ki določa, da morajo imeti vsi državljani Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic,

—

ob upoštevanju osnutkov sklepov Sveta z dne 29. septembra 2010 (14142/10) in z dne 8. julija 2011 (14142/1/10) o uporabi določb schengenskega pravnega reda v Republiki Bolgariji in Romuniji,

—

ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta z dne 7. decembra 2011 o uporabi določb schengenskega pravnega reda v Republiki Bolgariji in Romuniji (14302/3/11),

—

ob upoštevanju svojega stališča z dne 8. junija 2011 o osnutku sklepa Sveta o uporabi določb schengenskega pravnega reda v Republiki Bolgariji in Romuniji (1),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 9. in 10. junija 2011, 22. in 23. septembra 2011, 25. in 26. oktobra 2012, 7. in 8. marca 2013 ter 5. in 6. decembra 2013,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. oktobra 2011 o pridružitvi Bolgarije in Romunije k schengenskemu območju (2),

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 9. decembra 2011 ter 1. in 2. marca 2012,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2017/1908 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na vizumski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji (3),

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2018/934 z dne 25. junija 2018 o izvajanju preostalih določb schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na schengenski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji (4),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2021 z naslovom Strategija za v celoti delujoče in odporno schengensko območje (COM(2021)0277),

—

ob upoštevanju predloga Komisije o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (COM(2021)0891),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. maja 2022 z naslovom Poročilo o stanju schengenske ureditve za leto 2022 (COM(2022)0301),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2022/922 z dne 9. junija 2022 o vzpostavitvi in delovanju ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1053/2013 (5),

—

ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta z dne 23. junija 2022 o uporabi vseh določb schengenskega pravnega reda v Republiki Hrvaški (10624/22),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2018 o polni uporabi določb schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji: odprava kontrol na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o stanju na schengenskem območju po izbruhu pandemije COVID-19 (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2021 o letnem poročilu o delovanju schengenskega območja (8),

—

ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.

ker sta Bolgarija in Romunija ob pristopu Evropski uniji leta 2007 sprejeli schengenski pravni red; ker je Bolgarija leta 2008 podala izjavo o pripravljenosti za začetek ocenjevanja, ki ga izvaja delovna skupina za schengensko evalvacijo, v kateri sodelujejo strokovnjaki iz držav članic schengenskega območja; ker je Romunija svojo izjavo o pripravljenosti za začetek ocenjevanja, ki ga izvaja delovna skupina za schengensko evalvacijo, podala leta 2007 in 2008;

B.

ker so strokovnjaki iz delovne skupine za schengensko evalvacijo potrdili, da so postopek schengenskega ocenjevanja za Bolgarijo in Romunijo zaključili in da sta državi pripravljeni na izvajanje vseh določb schengenskega pravnega reda, kar je potrdil tudi Svet v svojih sklepih z dne 9. in 10. junija 2011; ker je Svet v svojem osnutku sklepa z dne 8. julija 2011 potrdil, da so pogoji, potrebni za uporabo schengenskega pravnega reda, izpolnjeni na vseh področjih, ki se nanašajo na varstvo podatkov, zračne meje, kopenske meje, policijsko sodelovanje, schengenski informacijski sistem, morske meje in vizume; ker sta morali državi za zaključek postopka schengenskega ocenjevanja poleg tega, da sta sprejeli izziv upravljanja zunanjih meja, temeljito prestrukturirati svoj sistem za nadzor meja in začeti vlagati v povečanje zmogljivosti organov pregona; ker je v skladu z Aktom o pristopu iz leta 2005 edini pogoj za polno uporabo schengenskega pravnega reda in s tem za odpravo kontrol na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah uspešno zaključen postopek schengenskega ocenjevanja; ker so voditelji držav in vlad v Svetu že večkrat potrdili, da sta Romunija in Bolgarija pripravljeni na polno uporabo schengenskega pravnega reda, to pa sta potrdila tudi Komisija in Parlament, nazadnje v poročilu Komisije o stanju schengenske ureditve za leto 2022 in resoluciji Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2021 o letnem poročilu o delovanju schengenskega območja;

C.

ker je Svet v osnutku sklepa z dne 29. septembra 2010 predlagal polno uporabo schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji ter odpravo kontrol na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah; ker je Parlament v stališču z dne 8. junija 2011 ta sklep odobril in pozval Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če ga namerava bistveno spremeniti;

D.

ker je Svet za pravosodje in notranje zadeve sprejetje sklepa Sveta večkrat preložil;

E.

ker je Svet v sklepu z dne 12. oktobra 2017 Bolgariji in Romuniji odobril pasivni dostop do vizumskega informacijskega sistema; ker je v svojem osnutku sklepa z dne 18. aprila 2018 predlagal polno uporabo preostalih določb schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na schengenski informacijski sistem, v obeh državah članicah;

F.

ker niti Akt o pristopu iz leta 2005 niti mehanizem schengenskega ocenjevanja ne predvidevata različnega časovnega okvira za odpravo kontrol na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah; ker so bile vse prejšnje širitve schengenskega območja sprejete z enotnim pravnim aktom;

G.

ker se je Svet o svojem osnutku sklepa Sveta o uporabi določb schengenskega pravnega reda v Republiki Hrvaški (10624/22) posvetoval s Parlamentom; ker se delo v zvezi s tem osnutkom sklepa Sveta v Parlamentu nadaljuje;

H.

ker je schengensko območje edinstvena ureditev in eden največjih dosežkov Evropske unije, saj omogoča prosto gibanje ljudi na tem območju brez nadzora na notranjih mejah; ker so to omogočili različni izravnalni ukrepi, kot sta uvedba schengenskega informacijskega sistema (SIS), s katerim se je okrepila izmenjava informacij, ter vzpostavitev ocenjevalnega mehanizma za preverjanje izvajanja schengenskega pravnega reda v državah članicah in spodbujanje vzajemnega zaupanja v delovanje schengenskega območja;

I.

ker morajo vse države članice, ki so del schengenskega območja, spoštovati schengenski pravni red, tudi v zvezi s temeljnimi pravicami, v skladu s členom 4 zakonika o schengenskih mejah (9);

J.

ker bi ohranitev mejnih kontrol na notranjih mejah v Uniji in njihova ponovna uvedba na schengenskem območju zelo vplivala na življenje evropskih državljanov, zlasti mobilnih delavcev in vseh tistih, ki imajo koristi od načela prostega gibanja znotraj EU, prav tako pa bi hudo ogrozila njihovo zaupanje v evropske institucije in povezovanje; ker bi to povzročilo neposredne operativne in naložbene stroške za čezmejne in mobilne delavce, turiste, prevoznike v cestnem tovornem prometu in javne uprave ter bi negativno vplivalo na gospodarstvo držav članic in delovanje notranjega trga EU, prav tako pa bi negativno vplivalo na okolje zaradi preštevilnih tovornjakov, ki bi se le počasi premikali med čakanjem na mejnih prehodih; ker bi ohranitev kontrol na notranjih mejah z Bolgarijo in Romunijo izrazito negativno vplivala na načelo enakosti in nediskriminacije znotraj EU, pa tudi na izvoz iz teh držav članic in uvoz vanju ter na prevoz iz nekaterih največjih pristanišč za civilno ladjevje in tovorni promet na jugu Evrope in v ta pristanišča, kar bi pomenilo izgubo koristi in več izdatkov;

K.

ker bi se ob polni uporabi določb schengenskega pravnega reda v Republiki Bolgariji in Romuniji okrepilo schengensko območje in bi to tudi pomagalo zagotavljati enake pravice za vse državljane v tem območju;

1.

2.

3.

4.

5.

6.