—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. maja 2021 z naslovom Afriški rog: geostrateška prioriteta EU, predvsem pa odstavka 28 v zvezi z dostopom do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter njihovega spoštovanja,

—

ob upoštevanju končne skupne izjave šestega vrha med Evropsko unijo in Afriško unijo z dne 18. februarja 2022 z naslovom A Joint Vision for 2030 (Skupna vizija za leto 2030),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. junija 2018 o Afriškem rogu in Rdečem morju,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. septembra 2020 o varnostnem sodelovanju med EU in Afriko na območju Sahela, v zahodni Afriki in Afriškem rogu (1),

—

ob upoštevanju strateškega kompasa za varnost in obrambo, sprejetega 21. marca 2022,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o novi strategiji EU-Afrika – partnerstvo za trajnosten in vključujoč razvoj (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2021 o razmerah v Somaliji (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. septembra 2021 o razmerah v begunskem taborišču Kakuma v Keniji (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. januarja 2022 o politični krizi v Sudanu (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2020 o razmerah v Etiopiji (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2021 o humanitarnih razmerah v Tigraju (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. februarja 2021 o političnih razmerah v Ugandi (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2019 o položaju oseb LGBTI v Ugandi (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2020 o Eritreji, zlasti o primeru Dawita Isaaka (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2016 o razmerah v Eritreji (11),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2017 o Južnem Sudanu (12),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2016 o Džibutiju (13),

—

ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN št. 1325, 1820, 1888, 1889, 1960, 2106, 2122, 2242, 2467 in 2493 o ženskah, miru in varnosti,

—

ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN št. 2250, 2419 in 2535 o mladih, miru in varnosti,

—

ob upoštevanju resolucij Afriške komisije za človekove pravice in pravice ljudstev iz maja 2014 o zaščiti pred nasiljem in drugimi kršitvami človekovih pravic oseb na podlagi njihove dejanske ali pripisane spolne usmerjenosti ali spolne identitete ter iz maja 2017 o položaju zagovornikov človekovih pravic v Afriki,

—

ob upoštevanju smernic o svobodi zbiranja in združevanja, ki jih je sprejela Afriška komisija za človekove pravice in pravice ljudstev na svoji 60. redni seji maja 2017,

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 25. marca 2020 o akcijskem načrtu EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024 (JOIN(2020)0005),

—

ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, zlasti ukrepa 22(b), v katerem je opisana odgovornost Evropske službe za zunanje delovanje, Komisije, Sveta in držav članic, da oblikujejo in izvajajo politiko EU o tranzicijski pravičnosti,

—

ob upoštevanju Konvencije o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju ter Konvencije o kasetnem strelivu,

—

ob upoštevanju sporazuma, podpisanega 1. aprila 2022 na tretjem regionalnem ministrskem forumu o migracijah v Nairobiju (Kenija),

—

ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 2628 z dne 31. marca 2022, s katero je bila misija Afriške unije v Somaliji (AMISOM) preoblikovana v prehodno misijo Afriške unije v Somaliji (ATMIS),

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989,

—

ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

—

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 25. septembra 2015 z naslovom „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“, sprejete na vrhunskem srečanju OZN o trajnostnem razvoju v New Yorku,

—

ob upoštevanju Deklaracije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije na podlagi vere in prepričanja iz leta 1981,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. februarja 2020 o strategiji EU za odpravo pohabljanja ženskih spolovil po svetu (14),

—

ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

—

ob upoštevanju skupne raziskave etiopske komisije za človekove pravice/Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice o domnevnih kršitvah mednarodnih človekovih pravic, humanitarnega prava in prava o beguncih, ki so jih storile vse strani, udeležene v konfliktu v etiopski regiji Tigraj, z dne 3. novembra 2021 in poročila etiopske komisije za človekove pravice z dne 11. marca 2022 o kršitvah človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava na območju regij Afar in Amhara v Etiopiji, ki je bilo v pripravi med septembrom in decembrom 2021,

—

ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice z dne 17. decembra 2021 o ustanovitvi mednarodne komisije strokovnjakov za človekove pravice, da bi izvedla temeljito in nepristransko preiskavo domnevnih kršitev in zlorab, ki naj bi jih od 3. novembra 2020 zagrešile vse strani v konfliktu v Etiopiji,

—

ob upoštevanju prenovljenega sporazuma o reševanju konflikta v Južnem Sudanu z dne 12. septembra 2018,

—

ob upoštevanju dokumenta Mednarodnega mirovnega raziskovalnega inštituta v Stockholmu iz decembra 2020 z naslovom Misija Evropske unije za usposabljanje v Somaliji: ocena,

—

ob upoštevanju člena 118 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0207/2022),

A.

ker je bila s sklepi Sveta z dne 10. maja 2021 vzpostavljena nova strategija za Afriški rog, partnerstvo EU s to regijo, ki je za Unijo primarnega strateškega pomena, pa je dobilo nov zagon;

B.

ker je Afriški rog za EU v političnem, gospodarskem in trgovinskem smislu strateško pomembna regija, s katero je Evropa že dolgo politično in gospodarsko povezana; ker ima Afriški rog potencial za gospodarsko in politično rast, vendar se sooča s številnimi kritičnimi ovirami, vključno s koronavirusno krizo, negativnimi posledicami podnebnih sprememb, vse večjim pomanjkanjem vode in neustrezno prehransko varnostjo, dezertifikacijo in krčenjem gozdov, nizko odpornostjo na naravne nesreče, rastjo prebivalstva in urbanizacijo v povezavi z omejenim ustvarjanjem delovnih mest in velikimi neenakostmi, pomanjkanjem ustrezne infrastrukture, nestabilnostjo in političnimi izzivi; ker so demokracija, dobro upravljanje, odgovornost, pravna država, človekove pravice, enakost spolov ter vključujoče in participativne družbe osnovni pogoji za mir in regionalno stabilnost;

C.

ker so države Afriškega roga (Somalija, Etiopija, Sudan, Kenija, Uganda, Eritreja, Južni Sudan, Džibuti) izpostavljene skupnim tveganjem in grožnjam, tudi neposrednim in dolgoročnim vplivom podnebnih sprememb, džihadističnemu terorizmu, etničnim napetostim in vprašanjem slabega upravljanja; ker je za vse države v regiji značilna trajna nestabilnost zaradi nenehnih konfliktov ter hude kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešile vse vpletene strani, vključno z novačenjem otrok vojakov, napadi na civiliste in civilno infrastrukturo ter spolnim nasiljem nad ženskami in deklicami; ker je nekaznovanost za vojne zločine in druge kršitve mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic še vedno pravilo, medtem ko so se prizadevanja za pravice žrtev večinoma izkazala za neuspešne; ker je Svet OZN za človekove pravice decembra 2021 ustanovil komisijo strokovnjakov OZN za človekove pravice za Etiopijo, da bi preiskala morebitne vojne zločine in druge kršitve;

D.

ker se je splošna stabilnost Afriškega roga od začetka konflikta v etiopski regiji Tigraj novembra 2020 še poslabšala in jo ogrožajo težke politične tranzicije, ki potekajo v številnih državah; ker humanitarne razmere v Etiopiji ostajajo dramatične zaradi konfliktov, suše in množičnega notranjega razseljevanja; ker je zvezna vlada 24. marca 2022 napovedala humanitarno premirje, da bi olajšala dostavo pomoči v Tigraj, ki je zaradi konflikta blokiran; ker so 24. avgusta 2022 ponovno izbruhnile sovražnosti v severni regiji Etiopije; ker je konflikt še vedno zelo nasilen, a je sedaj prešel v novo fazo, saj sta se obe strani v konfliktu javno zavezali, da bosta poskušali poiskati rešitev s pogajanji pod okriljem Afriške unije; ker gradnja in druga faza polnjenja jezu Grand Ethiopian Renaissance, ki ga je Etiopija zgradila v zgornjem toku Nila, še vedno povzroča napetosti med Etiopijo in sosednjimi državami;

E.

ker je EU pomembna, dolgotrajna in zanesljiva partnerica za mir, varnost, trajnostni razvoj in humanitarno pomoč v regiji in ker je treba ustrezno upoštevati to partnerstvo za mir, varnost, demokracijo, trajnostni razvoj in humanitarno pomoč; ker so obstoječe regionalne organizacije in druge pobude, kot sta Afriška unija in skupne združene namenske sile, vodilni akterji pri obravnavanju varnostnih vprašanj Afriškega roga;

F.

ker je 20. in 21. junija 2022 potekala prva konferenca med Kitajsko in državami Afriškega roga o miru, upravljanju in razvoju; ker je posebni odposlanec za Afriški rog Xue Bing, ki je bil navzoč na srečanju, ponudil brezpogojno podporo Pekinga pri reševanju konfliktov v regiji, hkrati pa pozval k neodvisnosti tamkajšnjih držav od tujega vmešavanja;

G.

ker se humanitarne razmere v Južnem Sudanu slabšajo, in sicer zaradi napetosti in konfliktov, lokalnega nasilja med skupnostmi in ponavljajočih se poplav; ker OZN ocenjuje, da Somalija, Etiopija in Kenija v letu 2022 potrebujejo nujno humanitarno pomoč v višini 4,4 milijarde USD, s katero bi dosegli 29,1 milijona ljudi; ker je do aprila 2022 mednarodna skupnost zadovoljila le 5 % teh potreb; ker je v južni Etiopiji in sušnih regijah Kenije zaradi suše poginilo že približno tri milijone glav živine, v Somaliji pa je poginilo približno 30 % glav živine v lasti gospodinjstev; ker je invazija kobilic v vzhodni Afriki za Etiopijo in Somalijo najhujša v zadnjih 25 letih, za Kenijo pa najhujša v zadnjih 70 letih, in ker ta invazija predstavlja veliko grožnjo za prehransko varnost v regiji; ker je bilo od januarja do junija 2022 v Etiopiji, Keniji in Somaliji zaradi hude akutne podhranjenosti zdravljenih približno 568 000 otrok, zaradi akutne podhranjenosti pa naj bi v teh državah trpelo približno 6,5 milijona otrok; ker delovna skupina za prehransko in hranilno varnost ocenjuje, da bi lahko do februarja 2023 od 23 do 26 milijonov ljudi izkusilo visoko stopnjo akutne neustrezne prehranske varnosti, predvsem zaradi suše v regiji, če ne bi prišlo do deževja v obdobju od oktobra do decembra; ker so strokovnjaki napovedali, da se bodo kobilice čedalje pogosteje premikale med mejami Kenije, Etiopije in Somalije, kar bo še poslabšalo že tako negotove razmere na področju prehranske varnosti; ker katastrofalne posledice vojne v Ukrajini, zaradi katere so cene hrane, goriva in surovin dosegle najvišje ravni doslej, še zaostrujejo resno prehransko krizo v državah Afriškega roga;

H.

ker se zaradi pandemije covida-19 regija sooča z zdravstvenimi, socialno-ekonomskimi in političnimi izzivi, saj se poglablja revščina, naraščajo neenakosti ter vse bolj povečuje strukturna in zakoreninjena diskriminacija, ki ima uničujoče posledice za človekove pravice in državljansko svobodo, zlasti za manjšinske skupine in ranljive osebe; ker so v zvezi s tem nekatere vlade zakonodajo o covidu-19 uporabile za zatiranje človekovih pravic;

I.

ker Afriški rog ostaja regija izvora, tranzita in destinacije pomembnih migracijskih tokov v druge države v širši regiji in v EU; ker se revščina in negotovost medsebojno dopolnjujeta ter sta dva od najpomembnejših dejavnikov množičnega razseljevanja prebivalstva v Afriškem rogu, zlasti med mladimi; ker je na vzhodu Afrike in v Afriškem rogu več kot 7,7 milijona delavcev migrantov, Etiopija, Kenija in Uganda pa gostijo največje število mednarodnih migrantov, ki iščejo boljše gospodarske priložnosti in življenjske pogoje;

J.

ker so politične napetosti, konflikti, naravne nesreče in posledice podnebnih sprememb vzrok za precejšnje število beguncev in razseljenih oseb v večini regij; ker so humanitarne in varnostne razmere v begunskih taboriščih in taboriščih za notranje razseljene osebe še vedno negotove; ker je v Keniji begunsko taborišče Dadaab, ki je med največjimi na svetu in gosti več kot 220 000 registriranih somalskih beguncev, ki bežijo pred državljanskimi vojnami in podnebnimi težavami; ker se zaradi upravljanja taborišča povečujejo napetosti med Kenijo in Somalijo, medtem ko begunci še naprej živijo v težkih razmerah, njihovo preživetje pa je odvisno od podpore OZN;

K.

ker Afriški rog, Rdeče morje in Adenski zaliv postajajo vse bolj zaskrbljujoča področja, na katerih imajo regionalni in mednarodni akterji precejšnje in pogosto različne gospodarske in varnostne interese, prav tako pa so svetovno stičišče in pomembna točka za trgovanje z blagom, saj več kot 12 % svetovnega pomorskega tovora in 40 % azijske trgovine z Evropo prečka Rdeče morje; ker so stabilnost, pomorska varnost in svoboda plovbe v Rdečem morju in Adenskem zalivu ključnega pomena za zagotavljanje svetovnih energetskih tokov in evropske energetske varnosti, saj približno 6,2 milijona sodov surove nafte in drugih naftnih derivatov vsako leto prehaja skozi Bab Al-Manded (približno 9 % svetovnih pošiljk, ki potujejo po morju), od katerih jih je 3,6 milijona namenjenih v Evropo; ker bosta nezakoniti ruski napad na Ukrajino in konflikt v državi še povečala pomen te trgovinske poti; ker bo zaradi potrebe po zmanjšanju odvisnosti od Rusije in diverzifikaciji dobaviteljev z geostrateškega vidika svoboda plovbe in pomorska varnost v Rdečem morju in Adenskem zalivu kratkoročno postala še pomembnejša, kljub prizadevanjem za zeleni in trajnostni prehod, ki ga predvideva evropski zeleni dogovor; ker je treba upoštevati pomen regije Rdečega morja za stabilnost Afriškega roga, njene funkcije osi za trgovino in povezljivost, pa tudi njenega interesa, ki ga ima tudi Unija, za stabilnost in svobodo plovbe;

L.

ker je enajsto ministrsko srečanje pobude za Afriški rog potekalo na vrhu EU-Afriška unija, na katerem so se članice Ekipe Evropa prvič udeležile tudi ministrskega srečanja; ker so tri razvojne partnerice, namreč EU, Afriška razvojna banka in Skupina Svetovne banke, s pobudo zbrale več kot 4,5 milijarde USD; ker je EU od leta 2019 prek skrbniškega sklada EU v Afriškem rogu podprla 64 projektov, ki se osredotočajo predvsem na večje gospodarske in zaposlitvene priložnosti ter boljše upravljanje in preprečevanje konfliktov;

M.

ker so diskriminacija na podlagi spola in druge oblike neenakosti še vedno zakoreninjene v številnih državah v regiji, vključno z nasiljem na podlagi spola in visoko stopnjo spolnega nasilja, povezanega s konflikti, omejenim dostopom do spolnega in reproduktivnega zdravja, zgodnjimi in prisilnimi porokami, izključitvijo nosečnic iz šol ter prakso pohabljanja ženskih spolnih organov, ki je v državah Afriškega roga še vedno dolgoletna praksa;

N.

ker se osebe LGBTIQ še vedno soočajo z nadlegovanjem, aretacijami, pregonom in nasiljem na podlagi spola, včasih pa jim celo grozi izguba življenja zaradi svoje dejanske ali domnevne spolne usmerjenosti, spolne identitete ali izražanja ter spolnih značilnosti; ker so z izjemo Džibutija sporazumna spolna dejanja med istospolnimi osebami kriminalizirana v vseh državah Afriškega roga; ker se s to kriminalizacijo legitimizira diskriminatorna obravnava oseb LGBTIQ in ker je razveljavitev diskriminatornih določb kazenskega zakonika nujen prvi korak k njihovi zaščiti pred nasiljem; ker nobena od držav Afriškega roga nima zakonskih določb, ki bi pravno priznavale transseksualce ali ščitile interseksualne osebe pred pohabljanjem njihovih spolnih organov;

O.

ker je 1. aprila 2022 misijo Afriške unije v Somaliji (AMISOM) nadomestila prehodna misija Afriške unije v Somaliji (ATMIS), katere glavni cilj je leta 2024 predati dejavnosti somalskim vojaškim silam; ker mandat nove misije med drugim vključuje zmanjšati grožnjo, ki jo predstavlja teroristična skupina Al Šabab, pomagati okrepiti združene somalske varnostne in policijske sile, omogočiti postopni prenos varnostnih pristojnosti na Somalijo ter podpirati zvezno vlado Somalije in države članice zveze pri prizadevanjih za mir in spravo; ker resolucija varnostnega sveta OZN št. 2608 o piratstvu, ki je bila podlaga za operacijo pomorskih sil EU, imenovane Atalanta, ni bila podaljšana, zato je dostop do somalskih teritorialnih voda omejen; ker so varnostne razmere nestabilne in zaskrbljujoče, teroristična skupina Al Šabab pa ostaja dejavna; ker so volitve potekale 12 mesecev pozneje; ker se država sooča z vse večjimi finančnimi težavami, ki ogrožajo njeno plačilno sposobnost; ker je proračunska podpora EU od septembra 2020 prekinjena zaradi nedokončanega volilnega procesa, medtem ko se neposredna podpora ranljivemu prebivalstvu zagotavlja še naprej; ker so se po navedbah humanitarnih nevladnih organizacij cene pšenice in nafte od ruskega napada na Ukrajino v številnih regijah Somalije zvišale za 300 %, država pa 90 % pšenice uvozi iz Ukrajine in Rusije; ker je po podatkih OZN marca 2022 več kot 38 % somalskega prebivalstva trpelo zaradi zelo neustrezne prehranske varnosti;

P.

ker nepodaljšanje resolucije varnostnega sveta OZN št. 2608 omejuje dostop operacije Atalanta do somalijskih teritorialnih voda;

Q.

ker je Kitajska imenovala posebnega odposlanca za zadeve v zvezi z Afriškim rogom; ker je Kitajska povečala svojo vojaško in diplomatsko prisotnost ter gospodarsko sodelovanje z državami v regiji;

R.

ker v Sudanu od državnega udara 25. oktobra 2021 prevladuje politični zastoj in potekajo izjemno težavna pogajanja med civilisti in vojsko; ker so varnostne razmere v Darfurju, kjer je od novembra 2021 znova izbruhnilo nasilje, zelo zaskrbljujoče; ker so gospodarske razmere v Sudanu zelo težavne, hkrati pa sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad začasno ustavila izplačila, dokler ne bo dosežena ustrezna politična rešitev in vzpostavljena civilna vlada, začasno pa je finančno podporo ustavila tudi Komisija, ki pa je ohranila neposredno pomoč prebivalstvu; ker bo vojaška baza, ki jo načrtuje Rusija, omogočila strateški dostop do Rdečega morja;

S.

ker je leta 2011 minilo več kot deset let, odkar je Južni Sudan postal neodvisen, izvajanje mirovnega sporazuma, podpisanega leta 2018, pa je bilo odloženo; ker želi predsednik Salva Kiir leta 2023 izvesti splošne volitve v skladu z rokom, določenim v mirovnem sporazumu; ker je država politično in vojaško razdrobljena tako med različnimi političnimi skupinami, vojaškimi frakcijami in etničnimi skupinami kot znotraj njih;

T.

ker je politično okolje v Keniji močno polarizirano; ker so 9. avgusta 2022 potekale splošne volitve; ker je gospodarstvo države zaradi svetovnih posledic pandemije covida-19 in nakopičenega dolga v težavah; ker ima Kenija potencial za konstruktivno vlogo pri regionalnem miru in varnosti; ker je podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko letos dvakrat obiskal Kenijo, in sicer 10. septembra 2022, ko se je mudil v regiji in obiskal Kenijo, Mozambik in Somalijo, ter 29. januarja 2022, da je uradno začel strateški dialog med EU in Kenijo, v katerem so bili kot glavne prednostne naloge opredeljeni gospodarstvo, trgovina in naložbe;

U.

ker je bil na volitvah 14. januarja 2021 ugandski predsednik Yoweri Museveni ponovno izvoljen za šesti mandat; ker se je 30. novembra 2021 začela izvajati vojaška operacija v Ituriju in Severnem Kivuju na vzhodu Demokratične republike Kongo, potem ko je teroristična skupina Zavezniške demokratične sile (ADF), ki izvira iz Ugande in je povezana z Daišem, organizirala vrsto napadov;

V.

ker predsednik Isaias Afwerki iz Ljudske fronte za demokracijo in pravičnost vodi Eritrejo že od neodvisnosti leta 1993; ker je proces demokratizacije, ki se je začel leta 1997 s sprejetjem eritrejske ustave, zastal; ker je eritrejski režim ukinil večino svoboščin in je položaj človekovih pravic zelo zaskrbljujoč; ker je Eritreja ena najmanj razvitih držav na svetu; ker sta njeni glavni donatorki Svetovni sklad in Evropska komisija, pri čemer EU trenutno prek nujnega skrbniškega sklada financira projekt obnove cest v Eritreji v vrednosti 20 milijonov EUR, po tem, ko je leta 2021 stornirala več kot 100 milijonov EUR sredstev zaradi vpletenosti Eritreje v konflikt na severu Etiopije;

W.

ker ima Džibuti v ožini Bab-el-Mandeb, ki je eden najprometnejših pomorskih koridorjev na svetu, zelo strateški položaj, ki državi omogoča nadzor nad dostopom do Rdečega morja in model rasti, ki se osredotoča na razvoj infrastrukture (pristanišča in železnice); ker je sedanji predsednik Ismail Omar Guelleh 9. aprila 2021 že petič zapored zmagal na volitvah; ker je Džibuti v središču krize, ki vihra od Sahela do Bližnjega vzhoda, in ker je Republika Džibuti stabilna država, njeno neposredno regionalno okolje pa je nestabilno; ker je treba upoštevati pomembno vojaško posredovanje Džibutija v prehodni misiji Afriške unije v Somaliji (ATMIS) v boju proti somalskim teroristom Al Šabab;

(a)

naj izvedejo celovito oceno prejšnjih strategij in zavez EU do Afriškega roga, da bi opredelili pridobljene izkušnje in ustrezno prilagodili delovanje EU v regiji; naj priznajo, da ima ruska agresija proti Ukrajini zaskrbljujoče takojšnje in dolgoročne posledice za Afriški rog in da mora zato EU prilagoditi svoje sodelovanje z regijo; naj se odzovejo na dejstvo, da ima nezakonito ravnanje Rusije negativne posledice na splošne varnostne razmere v regiji; naj obravnavajo dejstvo, da ima Rusija že uveljavljene, večplastne povezave in vpliv v regiji, vključno z naložbami (civilnimi in vojaškimi) in napotitvijo paravojaških skupin, kot je Wagner Group, v Sudan, ter naj priznajo, da lahko ti ukrepi dodatno destabilizirajo sosednja območja; naj se borijo proti poskusom Rusije pri usmerjanju napačnih informacij in dezinformacijskih kampanj v regiji, katerih cilj je spodbujanje razpoloženja proti EU, in sicer z vzpostavitvijo celovite strategije EU za obveščanje javnosti skupaj s konkretnimi ukrepi in zavezami, ki upoštevajo potrebe lokalnega prebivalstva, da bi se tako borili proti ruskim prizadevanjem in jih izničili; naj obsodijo širjenje diskurzov, ki upravičujejo rusko agresijo proti Ukrajini, kot je razvidno iz izjave sudanskega generala Hemettija z dne 23. februarja 2022, ko je napačno trdil, da je namen ruske agresije proti Ukrajini „zaščita“ Rusije; naj okrepijo diplomatsko, politično, finančno in humanitarno sodelovanje EU z Afriško unijo, njenimi regionalnimi komponentami in posameznimi državami, in sicer z izvajanjem konkretnih ukrepov, ki dokazujejo zavezanost EU tej regiji, da bi spodbudili lokalne in regionalne pristope za preprečevanje nadaljnje regionalne nestabilnosti, zmanjšali njihovo izpostavljenost tujemu vplivu ter obravnavali negativne posledice ruske agresije proti Ukrajini in se odzvali nanje; naj nemudoma poglobijo diplomatsko sodelovanje z vladami v regiji, da bi obravnavali in pojasnili uničujoče kratko-, srednje- in dolgoročne učinke ruskih ciljev in operacij v regiji; naj priznajo, da sedanja ruska agresija proti Ukrajini, zlasti ruska blokada pristanišč, kratkoročno in srednjeročno ovira dobavne verige in močno vpliva na prehransko varnost Afriškega roga, saj se približno 90 % pšenice uvozi iz Ruske federacije in Ukrajine; naj upoštevajo dejstvo, da je zaradi najhujše suše doslej v Keniji, Somaliji in Etiopiji ter invazije kobilic lakota že grozila vsaj 20 milijonom ljudi; naj znatno povečajo podporo in pomoč EU Afriškemu rogu, da bi preprečili lakoto ali težave pri dostopu do hrane; naj priznajo vrzeli v financiranju regije za naslednjih šest mesecev, in sicer 437 milijonov USD po podatkih Svetovnega programa za hrano in 130 milijonov USD po podatkih OZN za prehrano in kmetijstvo, ter naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi pomagali zapolniti te vrzeli in namenijo več kot 21,5 milijona EUR dodatne humanitarne pomoči EU, za katero so bile že prevzete obveznosti;

(b)

naj v celoti priznajo potencial in strateško pomembnost regije ter oblikujejo resnično strateško vizijo za sodelovanje in udeležbo, tako da si nenehno prizadevajo za izvajanje in prilagajanje strategije za Afriški rog ob upoštevanju nedavnih sprememb v regiji ter dajo s tem nov zagon vzajemno koristnemu odnosu, ki temelji na skladnih, pravočasnih in učinkovitih posvetovanjih ter skupnih vrednotah, interesih in možnostih; naj preidejo z zastarele miselnosti donatorjev na enakovredno partnerstvo med EU in državami Afriškega roga, da bi ustvarili pogoje za trajnostni in miroljubni razvoj regije;

(c)

naj pobude in podporo EU uskladijo z afriškimi partnerji, tako da dajo prednost afriški odgovornosti za programe in s tem pomagajo najti afriške rešitve za afriške težave; naj v zvezi s tem uporabijo pristop pogojenosti, vključno z varnostnimi vprašanji, ki temelji na načelu „več za več in manj za manj“; naj upoštevajo, da vlade držav prejemnic včasih neučinkovito in občasno zlorabljajo razvojno pomoč; naj spodbujajo krepitev pristopa od spodaj navzgor, pri čemer si lahko lokalne skupnosti in organizacije civilne družbe prizadevajo za krepitev lastnih zmogljivosti ter se bolje pripravijo, usklajujejo in organizirajo, da bi postale odpornejše;

(d)

naj usklajujejo prizadevanja v regiji z Afriško unijo in njenimi regionalnimi komponentami, zlasti Vzhodnoafriško skupnostjo in Medvladno agencijo za razvoj (IGAD), pa tudi z OZN in drugimi podobno mislečimi mednarodnimi in regionalnimi organizacijami, finančnimi institucijami in posameznimi državami; naj še naprej podpirajo sedanje misije na tem območju, ki pomagajo pri teh prizadevanjih, vključno z misijami skupne varnostne in obrambne politike EU, da bi prispevali k skupnemu odzivu za doseganje stabilnosti in razvoja; naj spodbujajo Združeno kraljestvo, naj se pri svojih prizadevanjih v regiji usklajuje z EU;

(e)

naj uporabijo proaktiven, vključujoč in sodelovalen pristop na podlagi konstruktivnega sodelovanja z državami in akterji v Afriškem rogu, v okviru katerega izmenjujejo primere dobre prakse in izkušnje EU z vključevanjem vprašanj, ki so povezana z varnostjo, gospodarskim razvojem ter finančnimi, socialnimi in kulturnimi vidiki, da bi spodbudili učinkovito sodelovanje v regiji in na področju pomorstva, obenem pa omogočili dialog z vsemi vključenimi stranmi, zlasti prek posebnega predstavnika EU za Afriški rog;

(f)

naj priznajo, da negotovost in nestabilnost v Afriškem rogu resno ogroža gospodarske in socialne obete celotne Afrike ter varnostne vidike EU in regije; naj prispevajo k regionalni varnosti in stabilnosti s celostnim pristopom, ki spodbuja povezavo med humanitarno pomočjo, razvojnim sodelovanjem in mirom, in sicer s civilnim preprečevanjem konfliktov, mirnim reševanjem sporov, reševanjem konfliktov, mediacijo, krepitvijo zmogljivosti in dejavnostmi sprave; naj vključijo vključevanje mladih ter polno, enakopravno in smiselno zastopanost in dejavno udeležbo žensk pri vprašanjih miru in varnosti, tudi s podporo in izvajanjem programov OZN za mlade, mir in varnost ter za ženske, mir in varnost, tako da oblikujejo konkretne kratko- in srednjeročne zaveze ter opredelijo, kako se bodo te merile in kako se bo o njih objektivno poročalo; naj s politično, finančno, operativno in logistično podporo podprejo procese, za katere je odgovorna Afrika, znotraj Afriške unije, Medvladne agencije za razvoj (IGAD) in Vzhodnoafriške skupnosti ter obravnavajo temeljne vzroke konfliktov, ekstremizma in radikalizacije, kot so skrajna revščina in neenakost, posledice podnebnih sprememb, in sicer skromni viri, kot so orna zemljišča in voda, ter dolgotrajni mejni spori; naj okrepijo strateško partnerstvo med EU in Afriško unijo na področju preprečevanja in reševanja konfliktov ter ohranjanja miru; naj v zvezi s tem okrepijo sodelovanje z mirovnim in varnostnim svetom Afriške unije in regionalnimi gospodarskimi skupnostmi; naj podprejo koncept človekove varnosti kot dopolnitev pristopov državne varnosti, s katerim se poskrbi, da ukrepi in institucije služijo prebivalcem; naj podprejo potrebno odstranitev min, kasetnega streliva in drugih razstreliv ter obravnavajo kontaminacijo, ki jo takšna različna streliva povzročajo, saj to preprečuje družbeni in gospodarski razvoj ter nesorazmerno vpliva na otroke, ženske in marginalizirane skupine;

(g)

naj obravnavajo morebitne negotovosti in napetosti, ki lahko nastanejo zaradi gradnje jezu Grand Ethiopian Renaissance in souporabe voda Nila s Sudanom in Egiptom, ki se nahajata niže ob toku; naj pozovejo te tri države k vrnitvi za pogajalsko mizo in sodelujejo z njimi, da bi v okviru ustreznih forumov pod okriljem Afriške unije in Medvladne agencije za razvoj poiskali rešitev, doseženo po diplomatski poti, pri tem pa upoštevali interes Etiopije za pridobivanje vodne energije in zaskrbljenost obrežnih držav glede zanesljive oskrbe z vodo ter odpravili tveganja, povezana z enostranskimi stališči glede uporabe skupnih okoljskih virov; naj upoštevajo, da so posledice podnebnih sprememb velik izziv za Afriški rog in da mora regija tesno sodelovati pri proizvodnji trajnostne energije in souporabi virov, ter naj priznajo, da evropski zeleni dogovor ponuja pomembne priložnosti za sodelovanje; naj zagotovijo finančno in tehnično pomoč ter izmenjujejo inovativne tehnologije, dobre prakse in pridobljene izkušnje z afriškimi partnerji, da bi izkoristili koristi zelenega prehoda ter povezav med vodo, hrano in energijo, ter naj povečajo naložbe v zeleni prehod regije, vključno s povezano infrastrukturo, kot so nadnacionalna energetska omrežja;

(h)

naj se usklajujejo z mednarodnimi partnerji in organizacijami, da se pravočasno in v zadostni meri zagotovita humanitarna pomoč in podpora državam, ki so jih prizadeli konflikti, huda suša ali druge naravne nesreče ali ruska agresija v Ukrajini, ki prispeva k naraščajočim cenam hrane in goriva ter motnjam v svetovnih dobavnih verigah; naj priznajo povezave med podnebno krizo, mirom in konflikti ter potrebo po vzpostavljanju miru ter prizadevanjih za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic, ter obravnavajo podnebno varnost kot osrednji element vsake celovite regionalne strategije; naj prevzamejo vodilno vlogo pri pritegnitvi skupnosti donatorjev na izredno donatorsko konferenco za Afriški rog, da se prepreči, da bi lakota ponovno prizadela to regijo;

(i)

naj priznajo pozitivne učinke zavezanosti, ki so jo EU in njeni mednarodni partnerji pokazali prek misij in operacij, kot so operacija Atalanta, misija EU za krepitev zmogljivosti v Somaliji in program EU za spodbujanje regionalne pomorske varnosti, tako s preprečevanjem piratskih napadov kot tudi z zmanjšanjem uspešnosti tistih, do katerih vseeno pride, ter obžalujejo, da ni bila obnovljena resolucija varnostnega sveta OZN št. 2608, kar žal omejuje dostop operacije do somalskih teritorialnih voda; naj pohvalijo pozitivne rezultate, ki jih je misija EU za krepitev zmogljivosti v Somaliji že dosegla na področju civilnega kazenskega pregona, in ji zagotovijo zadostna sredstva in osebje, da bo lahko učinkovita; naj pozovejo države članice, naj pokažejo ustrezno zavezanost prehodni misiji Afriške unije v Somaliji (ATMIS) in misiji EU za usposabljanje v Somaliji, tako z vidika osebja kot sredstev, da bi se somalske oborožene sile usposobile za zagotavljanje varnosti v državi ob polnem spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah; naj poudarijo, da mora EU potrditi svoje stališče kot verodostojen partner za Somalijo in podpreti prehodno misijo Afriške unije v Somaliji (ATMIS) kot del celostnega pristopa, sprejetega v sodelovanju z misijami skupne varnostne in obrambne politike v Somaliji, evropskim mirovnim instrumentom, operacijami humanitarne pomoči ter instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje;

(j)

naj izrazijo zaskrbljenost zaradi nenehnih dejavnosti radikalnih militantnih islamističnih terorističnih skupin, ki delujejo na območju Afriškega roga in v sosednjih državah, zlasti Al Šabab, Al Kaida in Daiš, ki so zelo prilagodljive in se lahko trajno uveljavijo med prebivalstvom; naj pozovejo EU in njene države članice, naj se osredotočijo predvsem na problematiko širjenja džihadizma v regiji ter prizadetim državam zagotovijo prilagojeno in učinkovito pomoč pri preprečevanju neposrednih posledic tega širjenja ter zapletenih temeljnih vzrokov, ki vodijo v ekstremizem, radikalizacijo, nasilje, terorizem in dovzetnost za novačenje; naj priznajo, da se s prepustnostjo nacionalnih meja dodatno krepita ustreznost in zmožnost delovanja terorističnih organizacij v regiji, ter podpirajo nacionalna in regionalna prizadevanja za povečanje varnosti meja; naj sodelujejo s posameznimi državami in regionalnimi organizacijami, zlasti z Vzhodnoafriško skupnostjo, Medvladno agencijo za razvoj (IGAD) in vzhodnoafriškimi rezervnimi enotami, da bi sprejeli regionalni pristop v boju proti terorizmu in obravnavali njegove temeljne vzroke;

(k)

naj Afriški uniji, njenim regionalnim komponentam in posameznim državam zagotovijo prilagojeno podporo, ki temelji na zahtevah, pri njihovih prizadevanjih za izboljšanje pogojev za varnost in stabilnost; naj ohranijo podporo, ki se zagotavlja v okviru politike krepitve zmogljivosti instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje v podporo varnosti in razvoju ter evropskega mirovnega instrumenta, zlasti operacije Atalanta in misije EU za usposabljanje v Somaliji, ter zagotovijo, da bo podpora skladna s skupnim stališčem EU o izvozu orožja ter da bo v celoti spoštovala človekove pravice in humanitarno pravo, obveznosti predhodne ocene tveganja, stalno spremljanje dobave vojaške tehnologije akterjem iz tretjih držav in učinkovite določbe o preglednosti, vključno s sledljivostjo in pravilno uporabo materiala, dostavljenega partnerjem v okviru evropskega mirovnega instrumenta, da bi pripomogli k vzpostavitvi odgovornega, trdnega in zanesljivega varnostnega sektorja; naj v celoti izkoristijo potencial evropskega mirovnega instrumenta v zvezi s tem in zagotovijo nadaljevanje prejšnje mirovne pomoči za Afriko v smislu kakovosti in števila financiranih pobud pod afriškim vodstvom; naj poskrbijo, da bodo izpolnjene vse finančne obveznosti do Afriškega roga, ki so bile v okviru tega instrumenta prevzete pred nezakonitim ruskim napadom na Ukrajino; naj zagotovijo financiranje civilne komponente prehodne misije Afriške unije v Somaliji (ATMIS);

(l)

naj v celoti podpirajo demokratični prehod, pravno državo in državotvorne procese ter odprt politični prostor, ki je ustrezno prilagojen različnim lokalnim razmeram; naj podprejo strategije za spodbujanje vključujočih procesov sprave, da bi vzpostavili verodostojne in reprezentativne institucije, v katerih bi lahko sodelovale različne skupnosti; naj sodelujejo zlasti s Somalijo, Etiopijo in Sudanom, da bi okrepili prizadevanja za vključitev premalo zastopanih skupnosti in žensk v politiko in upravne organe na visoki ravni ter z ukrepi za krepitev zaupanja pomagali partnerskim državam pri odpravljanju nezadovoljstva z nacionalnimi organi in nezaupanja vanje; naj bodo pripravljeni po potrebi napotiti misije EU za opazovanje volitev v podporo volilnim procesom pred volitvami in med njimi; naj priznajo potencial parlamentarne diplomacije kot orodja za spodbujanje dialoga in vzpostavitev celostnega partnerstva med EU, Afriško unijo in posameznimi državami;

(m)

naj sodelujejo z afriškimi partnerji EU in povečajo sodelovanje s civilno družbo, da bi opredelili in obravnavali glavne izzive in prednostne naloge v regiji, ki vključujejo človekovo dostojanstvo in pravice, demokratične in temeljne pravice, izzive, povezane s pravno državo, ter blažitev posledic koronavirusne krize; naj pozovejo nacionalne organe, naj spoštujejo smernice o svobodi združevanja in zbiranja, ki jih je sprejela Afriška komisija za človekove pravice in pravice ljudstev, in spoštujejo svobodo medijev, tudi tako, da omogočajo neodvisno delovanje medijskih hiš; naj izrazijo zaskrbljenost zaradi nenehnega nasilja in diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete, izražanja in spolnih značilnosti; naj pozovejo nacionalne organe, naj razveljavijo diskriminatorne določbe, tudi s pregledom svojih kazenskih zakonikov; naj okrepijo podporo zagovornikom človekovih pravic v regiji; naj pokažejo prožnost pri uporabi vseh orodij, ki jih imajo na voljo, in v celoti izvajajo smernice EU o zagovornikih človekovih pravic, ki zagotavljajo spoštovanje notranjih mehanizmov zaščite in usklajevanje pri izdajanju vizumov tistim, ki želijo zapustiti državo; naj pozovejo nacionalne organe v regiji, naj zagotovijo delovno okolje, ki bo naklonjeno civilni družbi, ter posebne zakonodajne ukrepe za priznavanje in zaščito zagovornikov človekovih pravic ter za preprečevanje njihovega nadlegovanja in samovoljnega pridržanja; naj priznajo povezavo med korupcijo in razširjenimi kršitvami človekovih pravic ter okrepijo podporo EU za boj proti korupciji v regiji; naj okrepijo pomoč za reševanje življenj in ohranjanje življenj, da bi pomagali ljudem in skupnostim, ki jih je prizadela suša, hkrati pa naj si prizadevajo, da bi skupnostim omogočili, da si prizadevajo za samozadostnost in povečajo odpornost v primeru prihodnjih pretresov; naj pozovejo vlade po vsej regiji, naj humanitarnim delavcem omogočijo dostop do ljudi, ki potrebujejo pomoč;

(n)

naj v svoj pristop za obvladovanje konfliktov v regiji vključijo tranzicijsko pravičnost; naj v sklopu podpore EU prizadevanjem za tranzicijsko pravičnost dajejo prednost lokalnim in nacionalnim procesom ter lokalnim in regionalnim strokovnjakom; naj okrepijo sodelovanje EU s partnerskimi državami ter mednarodnimi in regionalnimi organizacijami, da bi podprli boj proti nekaznovanosti ter spodbujali resnico, pravičnost, odškodnine in jamstva za neponovitev;

(o)

naj pozovejo vlade, naj ukrepajo, da bi zaščitile pravice žensk in deklet do enakosti, zdravja, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, in izobraževanja ter jim omogočile življenje brez nasilja na podlagi spola in diskriminacije, pri čemer naj poskrbijo za pristop, ki bo upošteval vidik spola, da bi premostili vse večji razkol med spoloma med krizami in konflikti; naj pohvalijo napredek pri izboljšanju dostopa do zdravstvenega varstva v regiji, kot sta Kenija in Uganda, zlasti pri zagotavljanju dostopa do življenjsko pomembnega zdravljenja okužbe z virusom HIV in dostopa do drugih storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, ter naj okrepijo podporo EU za spolno in reproduktivno zdravje in pravice, ki so nepogrešljive za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in enakosti spolov; naj v vseh zunanjih dejavnostih EU racionalizirajo ukrepe proti pohabljanju ženskih spolnih organov, h čemur je ponovno pozval Parlament v svoji resoluciji z dne 12. februarja 2020, s posebnim poudarkom na Afriškem rogu, kjer je pohabljanje ženskih spolnih organov, tudi v najhujših oblikah, najpogostejše; naj pozovejo nacionalne organe v Afriškem rogu, naj izvajajo zakone za prepoved pohabljanja ženskih spolnih organov in zagotovijo njihovo spoštovanje; naj okrepijo pobude za vključevanje žensk v politiko, da bi spodbudili boljše oblikovanje politik in pripomogli k odpravi pohabljanja ženskih spolnih organov in prisilnih porok;

(p)

naj se seznanijo z demografskim razvojem v regiji in priznajo vlogo mladih in žensk pri doseganju trajnostnega gospodarskega razvoja; naj okrepijo podporo EU na področju dostopa do izobraževanja in poklicnega usposabljanja ter izpopolnjevanja in preusposabljanja delovne sile v skladu s potrebami trga dela; naj vztrajajo, da bi lahko opolnomočenje in zagotavljanje resničnih možnosti mlajšim generacijam in ženskam lahko prineslo številne koristi za celotno regijo; naj podprejo krepitev zmogljivosti za lokalno proizvodnjo cepiv in pomagajo pri krepitvi lokalnih zdravstvenih sistemov ter podpiranju strukturnih reform v zdravstvenem sektorju; naj pozovejo nacionalne organe, naj zagotovijo splošen dostop do zdravstvenega varstva na podlagi načel nediskriminacije in enakega obravnavanja; naj upoštevajo vlogo, ki jo imata terorizem in džihadizem pri preprečevanju gospodarske rasti v celotnem Afriškem rogu; naj se seznanijo z dejstvom, da je v regiji Afriškega roga s tihotapljenjem oglja in izsiljevanjem kmetov, podjetij in organizacij za pomoč gospodarsko prisotna tudi skupina Al Šabab; naj zagotovijo tehnično podporo, da se diaspori v Evropi omogoči krepitev poslovnih odnosov z regijo, zlasti z možnostjo pošiljanja nakazil prek zakonitih, preglednih in zaupanja vrednih kanalov;

(q)

naj priznajo, da podnebne spremembe resno vplivajo na Afriški rog in imajo daljnosežne posledice za stabilnost regije; naj povečajo obseg skupnih ukrepov v boju proti podnebnim spremembam, zlasti na področjih blaženja, prilagajanja, odpornosti in obvladovanja tveganja nesreč; naj koristi evropskega zelenega dogovora, zapisane v evropskih podnebnih pravilih, delijo s partnerji Unije in jih podprejo, da bodo sprejeli lastne agende za podnebni prehod, tako da z njimi izmenjajo primere dobre prakse, pobude EU na tem področju pa uskladijo z obstoječimi afriškimi pobudami, kadar je to mogoče; naj posebno pozornost namenijo vplivu podnebnih sprememb na varnost ljudi in prehransko varnost ter potrebi, da morajo EU in njene partnerice izvajati varnostno in obrambno politiko, ki bo odporna na podnebne spremembe, v skladu z ambicijami iz časovnega načrta EU za podnebne spremembe in obrambo iz strateškega kompasa za varnost in obrambo; naj sodelujejo z afriškimi partnerji pri sprejemanju novih in inovativnih načinov za popolno izkoriščanje potenciala regije, tudi z izmenjavo dobrih praks in sprejetjem novih tehnologij za trajnostno kmetijstvo, ki bi okrepile lokalno podjetništvo, s končnim ciljem zmanjšati odvisnost od uvoza hrane in kmetijskih proizvodov ter spodbuditi vključujočo in trajnostno gospodarsko rast; naj podprejo pozive najmanj razvitih držav, da bi vzpostavili poseben finančni instrument za odzivanje na izgubo in škodo, ki sta povezani z negativnimi vplivi podnebnih sprememb, ter naj podprejo obnovo prizadetih regij in okrevanje njihovih gospodarstev, tako da sprejmejo dodatne posebne ukrepe za financiranje obnove in okrevanja; naj razmislijo o tem, da bi za najranljivejše najmanj razvite države in majhne otoške države v razvoju spodbudili države članice, da še naprej uporabljajo ciljni odlog, odpis ali preklic dolga, za kar bi se odločale za vsak primer posebej, in sicer s specifičnim namenom prispevanja k boju proti podnebnim spremembam in kot del širšega mednarodnega okvira;

(r)

naj spodbujajo usklajevanje in sodelovanje z ustreznimi generalnimi direktorati Komisije, da se zagotovi, da bo revizija trgovinske politike EU prinesla trajnostno gospodarsko rast v regiji, zlasti tako, da bodo poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju iz sporazumov o prosti trgovini v celoti izvršljiva; naj upoštevajo, da si je treba prizadevati za preprečevanje kršitev človekovih pravic in okoljskih zlorab s strani gospodarskih družb s sedežem v EU, ki delujejo v regiji Afriškega roga, ter zagotoviti, da bo prihodnja direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti ustrezala svojemu namenu in prinašala dejanski napredek na področju človekovih pravic in okolja za lokalne skupnosti; naj posebno pozornost posvetijo ocenjevanju in preprečevanju kršitev, povezanih z lastnimi politikami, projekti in sredstvi EU v tretjih državah, med drugim z vzpostavitvijo mehanizma za pritožbe, namenjenega posameznikom ali skupinam, katerih pravice bi bile lahko kršene pri delovanju EU v teh državah; naj pozovejo javne finančne institucije, vključno z Evropsko investicijsko banko, naj skupaj s Komisijo zagotovijo, da bodo naložbe EU usklajene z mednarodnimi okoljskimi in podnebnimi cilji, zlasti Pariškim sporazumom in agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, ter da se bodo uporabljale za usmerjanje pravičnega podnebnega prehoda v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora; naj zagotovijo, da nobena naložba v regiji ne bo financirala sektorjev, ki spodbujajo podnebno krizo, predvsem industrije fosilnih goriv;

(s)

naj posebno pozornost namenijo razširjenim lokalnim projektom, zlasti na najbolj oddaljenih območjih, ki so z okoljskega vidika manj invazivni, a učinkovitejši za izboljšanje življenjskih razmer, tj. sistemom sončnih elektrarn zunaj omrežja, sistemom za namakanje, sistemom za čiščenje vode ter sanitarnim sistemom, ter naj zagotovijo, da bodo naložbe EU v trajnostno energijo v Afriki koristile predvsem lokalnemu prebivalstvu, da bi se odpravila energetska revščina; naj pozovejo EU, naj v okviru svoje zunanje in razvojne politike pomaga kmetom v Afriškem rogu zmanjšati njihovo odvisnost od mineralnih gnojil in poiskati agronomske alternative za reševanje problemov, povezanih s podnebnimi in okoljskimi vplivi gnojil; naj pozovejo države članice, naj sodelujejo s Komisijo pri dajanju prednosti partnerstvom z domačimi podjetji iz najmanj razvitih držav, ki si prizadevajo za trajnostne in vključujoče poslovne modele;

(t)

naj poudarijo, da so države Afriškega roga med glavnimi državami izvora, tranzita in cilja velikih migracijskih tokov v druge države v regiji in v EU; naj v skladu s procesom iz Kartuma, globalnim dogovorom o varnih, urejenih in zakonitih migracijah ter delom regionalnega ministrskega foruma o migracijah za vzhod in Afriški rog sprejmejo celovit pristop k sodelovanju na področju migracij, ki upošteva konflikte in okoliščine ter je osredotočen na človeka, pri čemer naj se upoštevajo različni dejavniki, ki sprožajo migracije v regiji, in stalna ranljivost migrantov, spoštujejo pravice migrantov in beguncev ter priznajo koristi krožnih migracij in regionalne mobilnosti v širši regiji; naj sodelujejo s partnerji EU pri nadaljevanju dejavnosti v okviru procesa iz Kartuma in ga preoblikujejo tako, da bo odražal trenutne razmere in različne omejitve pri potovanjih; naj vzpostavijo dolgoročno partnerstvo, osredotočeno na varne, urejene in zakonite migracije; naj poiščejo trajnostno rešitev s partnerskimi državami na Afriškem rogu, da bi ublažili posledice migracij na evropske zunanje meje; naj spodbujajo okrepljeno sodelovanje na področju varnosti meja in boja proti čezmejnim kriminalnim dejavnostim, vključno s trgovino z ljudmi in nedovoljeno trgovino z orožjem in kulturno dediščino; naj zagotovijo, da bodo vsi sporazumi o sodelovanju na področju migracij in ponovnem sprejemu z regijo povsem skladni z mednarodnim pravom o človekovih pravicah in beguncih, zlasti s Konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951 in njenim protokolom iz leta 1967; naj zagotovijo, da se bodo finančna sredstva iz skrbniških skladov EU vlagala zlasti v projekte, ki lahko dolgoročno odpravijo temeljne vzroke migracij;

(u)

naj zagotovijo takojšnjo pomoč in dolgoročno podporo državam, ki gostijo begunce in jim pomagajo ter jih zaščitijo; naj olajšajo ponovno naselitev razseljenih oseb in notranje razseljenih oseb; naj usklajujejo diplomatska prizadevanja za poziv vladam držav v regiji, ki so vpletene v sedanje konflikte, da bi ustavile vsesplošne napade na civiliste in civilno infrastrukturo ter zaščitile civilno prebivalstvo, vključno s sprejetjem vseh ukrepov za zaščito beguncev in notranje razseljenih oseb ter za poln dostop do humanitarne pomoči, vključno s hrano, vodo in zatočiščem; naj podprejo države v regiji pri vključevanju prizadevanj za ustrezne reforme, s katerimi bi izboljšale upravljanje pašniške mobilnosti in zmanjšale gospodarsko ranljivost med krizami, kot so suše, da bi bolje nadzorovali dejavnike, ki prispevajo k napetostim in konfliktom in v katere so vpletene pašniške skupnosti;

(v)

naj v regiji uporabijo pristop Ekipa Evropa in pri podpiranju afriških pobud sodelujejo z Afriško unijo, regionalnimi organizacijami ter najrazličnejšimi partnerji in akterji, tudi iz zasebnega sektorja; naj še naprej spremljajo in podpirajo pobudo za Afriški rog, katere strateška partnerica je EU, in njen cilj privabljanja kapitala v podporo povezljivosti in odpiranju priložnosti v regiji, ustvarjanja delovnih mest, zmanjševanja nastajajočih tveganj, krepitve odpornosti in utiranja poti za boljše sosedske odnose;

(w)

naj priznajo, da je za skladen, trajnosten in pravičen razvoj v regiji ključna varna in učinkovita infrastruktura; naj v celoti izkoristijo potencial novih pobud, ki jih financira EU in so namenjene izboljšanju regionalnega povezovanja in povezljivosti; naj okrepijo posvetovanje in usklajevanje z afriškimi partnerji o opredelitvi posameznih projektov, ki bodo oblikovani v okviru strategije Global Gateway, pri tem pa se naj opirajo na pozitivne rezultate šestega vrha EU in Afriške unije; naj strategijo Globalni portal ustrezno prikažejo kot bolj zelen, pravičnejši in bolj trajnosten dolgoročni načrt, zlasti v primerjavi z alternativami, ki jih predlagajo drugi akterji; naj podprejo države v regiji, ki si prizadevajo za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji, in podprejo izvajanje afriškega celinskega območja proste trgovine ter še naprej podpirajo in krepijo Afriško unijo, Vzhodnoafriško skupnost in Medvladno agencijo za razvoj (IGAD), da bi spodbujali gospodarsko sodelovanje, povečali regionalno povezovanje in spodbujali stabilnost in diplomacijo; naj priznajo, da so možnosti za stabilizacijo in trajnostni razvoj Afriškega roga tesno povezane z možnostmi sosednjih regij; naj razmislijo o pripravi strategije EU za Rdeče morje in Adenski zaliv;

(x)

naj poudarijo svojo zaskrbljenost zaradi vse bolj razširjenih in večplastnih vplivov in tekmovalnosti tretjih strani, ki niso v skladu z vrednotami in cilji EU v regiji, vključno s Kitajsko in Rusijo, ki delujeta z namenom spodbujanja strogo dvostranskih interesov; naj priznajo, da vse večja prisotnost teh akterjev v regiji, zlasti na gospodarskem, energetskem, varnostnem – vključno s pomorsko varnostjo – in vojaškem področju, ogroža regionalni mir, evropska prizadevanja in pomoč ter vlogo EU kot privilegirane partnerice, in sicer na podlagi propagande in dezinformacijskih kampanj, katerih namen je povečati vlogo, ki jo imajo ti akterji v regiji, hkrati pa spodkopavati delovanje njihovih konkurentov, vključno z EU; naj razmislijo o sprejemu vseh ustreznih ukrepov, da bi preprečili takšno vmešavanje; naj spodbujajo podporo EU s celostnim pristopom k regiji, tako da spodbujajo gospodarsko sodelovanje in preprečevanje konfliktov v nasprotju s pristopom tretjih akterjev, katerega cilj je še bolj razdeliti razdrobljeno okolje in zaostrovati geopolitična vprašanja; naj se seznanijo z doslednimi in večsektorskimi naložbami Kitajske v regiji ter ocenijo posledice teh naložb, vključno z večjo odvisnostjo afriških držav, ter obravnavajo vse večjo prisotnost in vpliv Kitajske; naj pozovejo turške oblasti, naj se uskladijo s politikami EU in bolje usklajujejo prizadevanja s pobudami EU, zlasti z misijo EU za usposabljanje v Somaliji, da bi bile učinkovitejše in da bi dosegle boljše rezultate v smislu varnosti in stabilnosti ter tako omogočile resnično in hitro demokratično tranzicijo; naj okrepijo usklajevanje z afriškimi partnerji pri opredeljevanju prednostnih nalog, za katere je treba nameniti naložbe EU, in naj zagotovijo zadostna sredstva za njihovo uresničitev; naj se seznanijo s krepitvijo vojaških zmogljivosti tretjih strani v regiji, zlasti z naprednimi načrti Rusije v zvezi z izgradnjo pomorske baze na sudanski obali ob Rdečem morju in z odprtjem kitajskega vojaškega oporišča v Džibutiju leta 2017; naj posebno pozornost namenijo vse večjemu obsegu dejavnosti zasebnih varnostnih podjetij, kot je skupina Wagner, ki jo podpira Rusija in deluje v Sudanu, saj takšna podjetja ovirajo demokratično tranzicijo in izkoriščajo domače pomanjkljivosti na račun lokalnega prebivalstva, da bi se izognili podobnim negativnim posledicam, kot smo jim bili priča v drugih regijah, ter naj tesno sodelujejo z Afriško unijo in posameznimi državami Afriškega roga pri oblikovanju in operacionalizaciji učinkovitega, odgovornega in zanesljivega nacionalnega varnostnega aparata v vsaki državi; naj pozovejo vse države članice EU, naj ratificirajo Mednarodno konvencijo proti novačenju, uporabi, financiranju in usposabljanju plačancev; naj ocenijo, kakšne posledice ima ruska agresija proti Ukrajini za vpliv EU v regiji;

(y)

naj okrepijo strateško komuniciranje z učinkovitimi in na dejstvih temelječimi kampanjami za obveščanje javnosti, da bi bili bolj prisotni na lokalni ravni in obveščali o ukrepih, ciljih in sponzoriranih pobudah EU v regiji ter povečali prepoznavnost EU in poudarili cilj ustvarjanja dodane vrednosti za lokalne skupnosti, trajnostni razvoj, mir in varnost ter vključujočo rast, hkrati pa se borili proti dezinformacijam in lažnim navedbam tretjih strani; naj pooblastijo posebno predstavnico EU za Afriški rog, naj se osredotoči na regionalne dejavnosti in poveča prepoznavnost EU, njeno prisotnost in sodelovanje z vsemi državami v regiji za spodbujanje tesnejših odnosov; naj zagotovijo večjo preglednost in prepoznavnost dela posebne predstavnice EU in tako zagotovijo, da posebna predstavnica EU v svojih stikih s sogovorniki iz regije daje prednost reševanju konfliktov, človekovim pravicam in podpori demokraciji ter proaktivno sodeluje z akterji civilne družbe, zagovorniki človekovih pravic in oporečniki, ki so lahko ogroženi ali tarča lokalnih oblasti;

(z)

pri obravnavi naslednjih posebnih vprašanj v zvezi z državami Afriškega roga:

(i)

naj priznajo geostrateški pomen Džibutija; naj se seznanijo s pozitivnim prispevkom Džibutija k miru, varnosti in regionalnemu sodelovanju v regiji Afriškega roga, zlasti z gostitvijo logistične platforme za operacijo Atalanta in vojaško prisotnost držav članic EU; naj poudarijo, da gradbene projekte v Džibutiju v veliki meri financira Kitajska z ocenjenimi infrastrukturnimi naložbami v višini 9,8 milijarde USD; naj izrazijo zaskrbljenost zaradi gradnje kitajskega pomorskega oporišča za vojaško posredovanje na dolge razdalje v Džibutiju in zaradi kitajskega prevzema strateškega pristanišča Doraleh ter naraščajočega javnega dolga Džibutija, ki je posledica kitajskih posojil; naj sodelujejo z državo, ki je na stičišču ene najbolj prometnih migracijskih poti na svetu, in ji pomagajo pri prizadevanjih za sprejem beguncev iz regije ter pri izvajanju njenih globalnih in regionalnih zavez; naj delijo znanje in dobre prakse EU na področju gospodarjenja z vodami, saj je Džibuti ena najbolj sušnih držav na svetu; naj obžalujejo dejstvo, da še noben neodvisni medij ni dobil dovoljenja za oddajanje iz Džibutija; naj pozovejo, naj se zagotovi zaščita virov neodvisnih džibutskih medijev, ki imajo le možnost oddajanja in izražanja iz tujine;

(ii)

naj obsodijo popolno uskladitev Eritreje z ruskimi navedbami in propagando ter izrazijo zaskrbljenost, da bi Eritreja lahko postala platforma za ruski vpliv na Afriškem rogu; naj eritrejske oblasti pozovejo, naj prenehajo z vojaško vključenostjo v etiopski civilni konflikt, obenem pa naj omogočijo sklenitev mirovnega sporazuma med etiopskimi zveznimi organi in Ljudsko osvobodilno fronto v Tigraju, ki bi zajemal konec raketnih napadov te fronte na eritrejskem ozemlju; naj pozovejo eritrejske oblasti, naj sprejmejo konkretne ukrepe za notranjo spravo in izpustijo vse politične zapornike brez pogojevanja, vključno s švedsko-eritrejskim pisateljem in novinarjem Davidom Isaakom, ki je pridržan od leta 2001; naj stalno spremljajo notranje razmere ter razmislijo o postopnem in sorazmernem zmanjšanju sankcij EU, če bodo dosežene nekatere oprijemljive in objektivne izboljšave;

(iii)

naj podprejo vsa diplomatska prizadevanja za končanje konflikta v Etiopiji, ki je pomemben akter na Afriškem rogu, na nacionalni ravni, zlasti pa s posredovanjem Afriške unije, ki bo imenovala tri posrednike na visoki ravni, ki jih bo vodil njen visoki predstavnik za Afriški rog Olusegun Obasanjo, da bi dali prednost sporazumu o trajnem premirju, neoviranem dostopu humanitarne pomoči do vseh območij in takojšnjem umiku eritrejskih sil ter olajšali prevzemanje odgovornosti in notranjo spravo; naj vztrajajo, da mora biti nacionalni dialog čim bolj vključujoč, širok in pregleden ter mora vključevati predstavnike civilne družbe in opozicijskih strank, da bi resnično spodbujal spravo; naj usklajujejo podporo med ustreznimi nacionalnimi in mednarodnimi institucijami ter etiopsko vlado pri ponovni vzpostavitvi zdravstvenih, izobraževalnih in drugih javnih ustanov in storitev, vključno s pomočjo notranje razseljenim osebam in prebivalcem, ki so jih prizadeli konflikti; naj se seznanijo s poročilom organizacije Amnesty International in organizacije Human Rights Watch o hudodelstvih zoper človečnost in etničnem čiščenju v zahodnem Tigraju; naj pozdravijo dejstvo, da je Svet OZN za človekove pravice ustanovil mednarodno komisijo strokovnjakov za človekove pravice za Etiopijo (ICHREE), da bi izvedla temeljito in nepristransko preiskavo domnevnih kršitev in zlorab, ki naj bi jih od 3. novembra 2020 zagrešile vse strani v konfliktu v Etiopiji, pri čemer bo dopolnjevala etiopsko medministrsko delovno skupino za odgovornost in ugotovitve skupne preiskovalne skupine, objavljene novembra 2021 v poročilu Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice/Etiopske komisije za človekove pravice; naj podprejo tranzicijsko pravičnost in poskrbijo, da bodo tisti, ki kršijo človekove pravice odgovarjali za huda kazniva dejanja, storjena v okviru konflikta v Etiopiji, zlasti s podpiranjem vloge vseh vključenih institucij, kot so etiopska komisija za človekove pravice, Svet OZN za človekove pravice in Mednarodno kazensko sodišče; naj se seznanijo z nekaterimi pozitivnimi dogodki v državi, kot so humanitarno premirje 24. marca 2022 in izpustitev nekaterih političnih zapornikov, povečan dostop do humanitarne pomoči med premirjem ter javne izjave etiopske vlade in Tigrajskega vodstva, da se bosta zavezala mirovnim pogajanjem, ki bi jih vodila Afriška unija; naj skrbno ocenijo razvoj dogodkov v Etiopiji, da bi bilo mogoče v primeru poslabšanja razmer sprejeti nadaljnje ukrepe; naj hkrati še naprej pozivajo k takojšnji mirni rešitvi konflikta in začetku mirovnih pogajanj ter preučijo morebitno vlogo EU v postopku mediacije; naj bodo pripravljeni na postopno ponovno vzpostavitev proračunske podpore in pomoči EU, če bodo izpolnjeni določeni pogoji, med drugim prenehanje sovražnosti, popoln in neoviran dostop humanitarne pomoči po vsej Etiopiji, tudi v regiji Tigraj, odgovarjanje za kazniva dejanja, storjena v okviru konflikta, in umik eritrejskih čet iz države;

(iv)

naj poudarijo potencial Kenije kot ključnega akterja na Afriškem rogu v političnem in gospodarskem smislu za krepitev regionalne stabilnosti in prevzem konstruktivne vloge pri zagotavljanju miru in varnosti; naj podprejo zavezanost prenovljenemu strateškemu partnerstvu s Kenijo; naj poglobijo odnose med EU in Kenijo z izkoriščanjem celotnega potenciala strateškega dialoga med EU in Kenijo; naj pozdravijo odločitev o napotitvi misije EU za opazovanje predsedniških volitev, ki bodo potekale avgusta 2022; naj pohvalijo mirno rešitev volilnega spora po predsedniških volitvah in upoštevajo odgovorno vlogo kenijskih sodišč; naj pozovejo kenijske oblasti, naj ustrezno ocenijo prihodnje končno poročilo misije za opazovanje volitev in sprejmejo potrebne sklepe za nadaljnjo reformo in izboljšanje volilnih postopkov v državi; naj pozdravijo prizadevanja Kenije za sodelovanje pri okoljskih izzivih in zlasti dejstvo, da je bila marca 2022 v Nairobiju na skupščini OZN za okolje sprejeta resolucija o odpravi onesnaževanja s plastiko in pripravi pravno zavezujočega mednarodnega sporazuma do leta 2024;

(v)

naj opozorijo, da so negotove varnostne razmere v Somaliji zelo zaskrbljujoče in da so lahko, če jih ne bo mogoče odločno zajeziti, pomemben destabilizacijski dejavnik v celotni regiji Afriškega roga in onkraj nje; naj pozdravijo zaključek predsedniških volitev v Somaliji in miren prenos oblasti; naj pozovejo novoizvoljenega predsednika, naj oblikuje vključujoč kabinet, novo vlado pa, naj doseže napredek pri ključnih nacionalnih prednostnih nalogah, vključno z reševanjem hudih humanitarnih razmer v državi; naj ocenijo obnovitev podpore iz Evrope; naj pozdravijo pozitivne učinke delovanja EU v Somaliji; naj poudarijo očitno dodano vrednost svetovalnih misij za strukture poveljevanja in s tem spodbudijo udeležbo evropskih udeležencev v operacijah misij EU za usposabljanje; naj v celoti podprejo prizadevanja prehodne misije Afriške unije v Somaliji (ATMIS) na področju spodbujanja človekovih pravic v Somaliji in prizadevanj za ohranjanje miru proti skupini Al Šabab, ki ogroža varnost demokracije in vladavino prava v državi; naj sodelujejo z institucijami Afriške unije in Somalije pri reviziji mandata prehodne misije Afriške unije v Somaliji (ATMIS), pri čemer naj se osredotočijo na vzpostavljanje institucij in zagotovijo zadostno finančno podporo prek evropskega mirovnega instrumenta; naj usklajujejo prizadevanja z Afriško unijo in Medvladno agencijo za razvoj (IGAD), da bi spodbudili proces izgradnje države v Somaliji, v središču katere bi bila civilna družba; naj zagotovijo, da bo revizija prehodne misije Afriške unije v Somaliji (ATMIS) potekala vzporedno s postopno krepitvijo somalskih oboroženih sil in struktur za civilno varnost, ki bi morale postati končni porok za varnost v državi; naj se posvetujejo s somalskimi oblastmi, da bi opredelili nove oblike dvostranskega sodelovanja z EU, da bi okrepili zmogljivosti Somalije za zagotavljanje pomorske varnosti in se izognili tveganju, da bi se piratstvo ponovno pojavilo v njenih teritorialnih vodah; naj podprejo temeljito oceno uspešnosti prehodne misije Afriške unije v Somaliji (ATMIS) z vidika prizadevanj za preprečevanje kaznivih dejanj, ki jih zagreši redna vojska v Somaliji;

(vi)

naj se seznanijo z dvoletnim podaljšanjem mandata vlade, vendar poudarijo, da mora doseči napredek pri izvajanju mirovnega sporazuma in se pripraviti na svobodne in poštene volitve; naj v Južnem Sudanu v celoti podprejo hitro izvajanje mirovnega sporazuma, tudi prek glavnih struktur spremljanja, kot sta prenovljena skupna komisija za spremljanje in ocenjevanje ter mehanizem za spremljanje in preverjanje izvajanja sporazumov o premirju in zagotavljanju varnosti, v tesnem sodelovanju z Afriško unijo in Medvladno agencijo za razvoj (IGAD); naj usklajujejo in podpirajo druge mednarodne in regionalne akterje v Južnem Sudanu, kot so Afriška unija, Medvladna agencija za razvoj (IGAD), OZN in trojka (ZDA, Združeno kraljestvo in Norveška), da bi še naprej odločno pritiskali na ponovno vzpostavljeno prehodno vlado narodne enotnosti, da bi še naprej izvajala prenovljeni sporazum o reševanju konflikta v Republiki Južni Sudan, zlasti njene naloge pred prehodom, vključno z zastopanostjo žensk, kot je podrobno določeno v sporazumu;

(vii)

naj ponovno obsodijo vojaški udar v oktobru 2021 in nasilje, ki je sledilo med njegovo zadušitvijo; naj se usklajujejo z drugimi akterji v regiji, da bi izvajali pritisk na vojsko, naj določi jasen časovni razpored za ponovno vzpostavitev civilne vlade, kar bi čim prej privedlo do poštenih, odprtih in preglednih splošnih volitev; naj upoštevajo izraženo namero vojske, da bo oblast predala civilnim organom, in zahtevajo, naj se ta prehod izvede brez nepotrebnega odlašanja; naj pozivajo civilne politične organe, naj okrepijo usklajevanje in sodelovanje, da bi predstavili jasne načrte za miren prehod; naj poudarijo, da je potrebna hitra rešitev, saj bi vsako nadaljnje odlašanje povzročilo dodatno poslabšanje gospodarstva in humanitarnih razmer po vsej državi ter zaostrilo že tako ogromne izzive, s katerimi se spopada sudansko prebivalstvo; naj podpirajo civilno družbo in aktiviste na terenu ter pozivajo k osvoboditvi pridržanih miroljubnih aktivistov in političnih zapornikov; naj ponovno poudarijo, da odločno podpirajo sedanja prizadevanja tristranskega mehanizma za uskladitev razhajanj med sudanskimi stranmi in pobudami, olajšajo ponovni demokratični prehod in nemoten potek civilne in demokratične preobrazbe te države; naj poudarijo, da je treba začeti proces tranzicijske pravičnosti, da bi tiste, ki so kršili človekove pravice privedli pred sodišče in postavili temelje za nacionalno spravo; naj okrepijo ukrepe EU na terenu v smislu humanitarne pomoči in neposredne podpore prebivalstvu, da bi se izboljšali življenjski pogoji lokalnih skupnosti in hkrati zmanjšala izpostavljenost ruskim in kitajskim vplivom; naj izrazijo globoko zaskrbljenost zaradi načrtovane ustanovitve ruske pomorske baze v pristanišču Port Sudan, ki bi negativno vplivala na mir in varnost v Rdečem morju;

(viii)

naj priznajo pomembno vlogo Ugande v postopku mediacije, ki je privedel do mirovnega sporazuma v Južnem Sudanu; naj pozdravijo prispevek ugandskih oboroženih sil k prehodni misiji Afriške unije v Somaliji (ATMIS) in naj se s to državo usklajujejo glede prihodnosti te misije; naj podprejo novi načrt za nove okraje in druga prizadevanja za boj proti revščini s pristopom na lokalni ravni; naj izrazijo obžalovanje zaradi razmer, v katerih so potekale predsedniške volitve januarja 2021, in pozovejo ugandske nacionalne organe, naj spodbujajo odprt politični prostor, ki lahko privede do poštenih in preglednih volitev, hkrati pa naj ne omejujejo dostopa do medijev in družbenih medijev; naj poudarijo, da je pravica domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti do svobodnega in predhodnega soglasja zapisana v mednarodnem pravu, in naj pozovejo ugandske nacionalne organe, naj vedno spoštujejo vse temeljne človekove pravice; naj v zvezi s tem izrazijo zaskrbljenost zaradi hudih kršitev človekovih pravic, o katerih se poroča v okviru projekta vzhodnoafriškega plinovoda za surovo nafto, ter s tem povezanih tveganj za nepopravljivo škodo za okolje in podnebje; naj pozovejo EU, naj nemudoma sprejme direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti, da bi evropska podjetja odgovarjala za svoje dejavnosti, povezane s takšnimi kršitvami;