P9_TA(2022)0293

Razmere v tadžikistanski avtonomni pokrajini Gorski Badahšan

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2022 o razmerah v tadžikistanski avtonomni pokrajini Gorski Badahšan (2022/2753(RSP))

(2023/C 47/17)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Tadžikistanu,

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

—	ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

—	ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju,

—	ob upoštevanju 12. letnega dialoga o človekovih pravicah med EU in Tadžikistanom,

—	ob upoštevanju izjave EU o najnovejših dogodkih v avtonomni pokrajini Gorski Badahšan v Tadžikistanu na zasedanju stalnega sveta OVSE št. 1375 dne 26. maja 2022 na Dunaju,

—	ob upoštevanju skupne izjave delegacije Evropske unije v Tadžikistanu ter veleposlaništev Francije, Nemčije, Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska ter Združenih držav Amerike o razvoju dogodkov v pokrajini Gorski Badahšan z dne 18. maja 2022,

—	ob upoštevanju skupnega pisma posebnih poročevalcev OZN tadžikistanski vladi z dne 11. marca 2022,

—	ob upoštevanju izjave posebnega poročevalca OZN z dne 20. maja 2022 o manjšinskih vprašanjih;

—	ob upoštevanju prejšnjih poročil in izjav posebnih poročevalcev OZN o položaju človekovih pravic v Tadžikistanu,

—	ob upoštevanju izida splošnega rednega pregleda za Tadžikistan, ki ga je Svet za človekove pravice OZN sprejel 23. marca 2022,

—	ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

ker so maja 2022 v avtonomni pokrajini Gorski Badahšan, po večmesečnem preganjanju lokalnih prebivalcev po novembrskih protestih leta 2021, izbruhnili protesti; ker so tadžikistanski državljani v Gorskem Badahšanu mirno uveljavljali svojo pravico do svobode izražanja in zbiranja, da bi izrazili svoj protest proti zlorabam njihovih skupnosti, organi pregona pa so proti njim uporabili silo;

ker je 25. novembra 2021 skupina pripadnikov organov pregona mučila in ubila mladega pripadnika pamirske manjšine Gulbidina Zijobekova, ki so ga obtožili napada na namestnika tožilca; ker je po njegovi smrti prišlo do mirnih protestov državljanov, ki so zahtevali preiskavo okoliščin uboja, umik večine vojaških enot, nameščenih v mestu Horug, odstranitev vojaških postojank v Horugu in razrešitev novoimenovanega guvernerja Ališerja Mirzonabotova; ker je policija nato streljala na množico in ubila več protestnikov ter ranila veliko drugih;

C.	ker so vlada in voditelji protestov od novembra 2021 do maja 2022 poskušali krizo rešiti s pogajanji; ker so 16. maja 2022 znova izbruhnili protesti, ker uboj Gulbidina Zijobekova z novembra 2021 ni bil preiskan;

ker tadžikistanske oblasti trdijo, da so proteste organizirale kriminalne združbe, povezane s terorističnimi organizacijami; ker je policija proteste nasilno razgnala, pri čemer jim je pomagala vojska iz glavnega mesta Dušanbe; ker so tadžikistanske oblasti 18. maja 2022 napovedale posebno protiteroristično operacijo in ker na bi proti protestnikom uporabile solzivec in ostro strelivo;

ker so organizacije za človekove pravice obtožile tadžikistanske oblasti, da kršijo temeljne človekove pravice, saj poročajo o primerih mučenja pripornikov, ugrabitev in plenjenja s strani organov kazenskega pregona; ker je bilo med nasilnimi spopadi ubitih več ljudi, poročajo pa tudi o domnevnih zunajsodnih usmrtitvah; ker je tadžikistanska policija v zvezi s protesti pridržala večje število prebivalcev Gorskega Badahšana;

ker so neodvisni mediji in civilna družba vedno bolj izpostavljeni ustrahovanju, samovoljnim pridržanjem in napadom; ker je bila Ulfathonim Mamadžojeva, ugledna predstavnica pamirske manjšine, neodvisna novinarka in aktivistka za državljanske pravice, samovoljno aretirana in obtožena kaznivega dejanja javnega pozivanja k nasilju, da bi vlado prisilili k spremembi ustavnega reda; ker ji v primeru obsodbe grozi do 15 let zapora; ker je policija njen primer opredelila kot tajnega, kar onemogoča njegovo spremljanje;

ker svobodo medijev in izražanja v državi od leta 2015 nenehno zatirajo, nedavno nasilje v pokrajini Gorski Badahšan pa je le še povečalo pritisk na medije, ki jim grozijo z zaprtjem, če bodo poročali o dogodkih, ali pa naj poročajo le o uradni različici dogodkov, vključno s kampanjami blatenja lokalnih prebivalcev; ker je sodišče v Dušanbeju nedavno odredilo, da je treba neodvisna blogerja Dalerija Imomalija in Abdula Gurbatija pridržati v priporu dva meseca do sojenja zaradi sodelovanja s prepovedanimi organizacijami in političnimi strankami in ker naj bi domnevno pretepla policista;

H.	ker je bilo 28. in 29. maja 2022 v Gorskem Badahšanu na podlagi izmišljenih obtožb pridržanih vsaj 13 članov organizacije civilne družbe „Komisija 44“, vključno z direktorjem pamirskega odvetniškega združenja Manuherjem Holiknazarovom ter Faromuzom Irgašovom in Hursandom Mamadžojevom;

ker je centralna vlada maja prekinila internetne in mobilne povezave s pokrajino Gorski Badahšan; ker so bile povezave prekinjene že novembra in le delno ponovno vzpostavljene konec marca, tako da prebivalci te pokrajine štiri mesece niso imeli interneta; ker je to zelo otežilo komunikacijo mednarodnih organizacij civilne družbe z regijo in njene prebivalce prikrajšalo za pravico do dostopa do informacij;

ker večina prebivalcev pokrajine pripada jezikovni in verski manjšini; ker pokrajino Gorski Badahšan tradicionalno odlikujeta relativno močna in dobro razvita civilna družba in nevladni sektor; ker od leta 2012 zaradi nadlegovanja in preganjanje tadžikistanskih oblasti v pokrajini Gorski Badahšan redno prihaja do nasilnih spopadov med prebivalstvom in vojsko; ker so tadžikistanske oblasti pod sedanjim predsednikom Emomalijem Rahmonom postopoma prevzele nadzor nad to avtonomno pokrajino, zlasti tako da so lokalne voditelje odstranile z oblasti ter začele zatirati civilno družbo in novinarje;

ker je Gorski Badahšan najrevnejša regija v Tadžikistanu z najvišjo stopnjo brezposelnosti in z neenakomerno porazdelitvijo dohodka od izkoriščanja rudnikov dragega kamna, ki so glavni naravni vir pokrajine; ker sta gospodarstvo pokrajine močno prizadeli nezakonita, neupravičena in neizzvana ruska vojna agresija proti Ukrajini in gospodarske sankcije, ki so sledile;

globoko obžaluje smrtne žrtve v Gorskem Badahšanu in odločno obsoja, da so tadžikistanske oblasti novembra 2021 in maja 2022 nasilno nastopile proti protestnikom, novinarjem, blogerjem, odvetnikom in aktivistom, ker so izražali svoje mnenje in mirno protestirali; izraža veliko zaskrbljenost zaradi vse hujše humanitarne krize v pokrajini Gorski Badahšan;

poziva tadžikistansko vlado, naj v skladu z mednarodnim pravom spoštuje in varuje človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s pravico ljudi do življenja, svobodo zbiranja, svobodo združevanja, svobodo izražanja in svobodo medijev v tej pokrajini in v preostalem delu države; poziva tadžikistanske oblasti, naj se vzdržijo pretirane uporabe sile proti protestnikom in ciljnega nadlegovanja prebivalcev pokrajine Gorski Badahšan;

obsoja vse poskuse ustrahovanja medijskih delavcev, zagovornikov človekovih pravic, neodvisnih odvetnikov in civilne družbe ali vmešavanja v njihovo zakonito delo ter poziva tadžikistanske oblasti, naj ustavijo vsakršno nadlegovanje teh oseb, da bodo lahko neovirano opravljale svoje delo brez strahu pred povračilnimi ukrepi;

poziva tadžikistanske oblasti, naj nemudoma izpustijo tiste, ki so bili samovoljno pridržani, in umaknejo vse obtožbe proti njim ter naj ustavijo politično preganjanje zagovornikov človekovih pravic in vplivnih podpornikov protestnikov, vključno z Ulfathonim Mamadžojevo, Dalerijem Imomalijem, Abdulom Gurbatijem, Manučehrom Holiknazarovom, Faromuzom Irgašovom, Hursandom Mamadžojevom, Čoršanbejem Čorhanbijevom in Amridinom Alovačojevom;

poziva tadžikistanske oblasti, naj nemudoma začnejo učinkovito in neodvisno preiskavo nasilnih spopadov v pokrajini Gorski Badahšan med protesti maja 2022 in novembra 2021 ter po njih, zlasti o uporabi sile s strani predstavnikov organov kazenskega pregona, smrti civilistov in poročilih, da varnostne sile domnevno izvajajo mučenje, vključno z domnevnimi zunajsodnimi poboji miroljubnih protestnikov in običajnih prebivalcev več vasi v pokrajini Gorski Badahšan, ter o umoru Gulbidina Zijobekova 25. novembra 2021, kot so protestniki mirno zahtevali; vztraja, da je treba vse odgovorne privesti pred sodišče, žrtvam pa zagotoviti odškodnino;

poudarja pomen pravice do poštenega sojenja in poziva tadžikistanske oblasti, naj prenehajo označevati preiskave in sodne postopke kot tajne; poziva tadžikistanske oblasti, naj odvetnikom in aktivistom zagotavljajo pošteno in pregledno sojenje, obsežno zaščito in postopkovna jamstva v skladu z mednarodnimi obveznostmi Tadžikistana in odobrijo mednarodnim organizacijam ponovno preiskavo vseh domnevnih kršitev človekovih pravic in dostojanstva; vztraja, da je treba vse, ki so bili pridržani zaradi protestov in razmer v pokrajini Gorski Badahšan, v skladu z mednarodnim pravom zaščititi pred mučenjem in grdim ravnanjem, jim omogočiti prost in neoviran dostop do odvetnika po lastni izbiri in do neodvisnih zdravnikov ter da svobodno komunicirajo z družinskimi člani; opozarja, da priznanje krivde, pridobljene z mučenjem v katerem koli postopku krši pravico do dolžnega pravnega postopanja in poštenega sojenja ter da je brez izjem prepovedano;

poziva tadžikistanske oblasti, naj v pokrajini Gorski Badahšan znova v celoti vzpostavijo komunikacijske povezave in popoln internetni dostop, da bi prebivalcem omogočile dostop do informacij, in naj v prihodnje ne prekinjajo komunikacijskih povezav; poziva tadžikistanske oblasti, naj na državni televiziji prenehajo širiti dezinformacije o protestih in dogodkih v pokrajini Gorski Badahšan;

poziva tadžikistanske oblasti, naj mednarodnim humanitarnim organizacijam in organizacijam za človekove pravice omogočijo takojšen, neomejen in brezpogojen dostop do pokrajine Gorski Badahšan, vključno z okrožjem Rušon, da bodo lahko spremljale razmere, dokumentirale kršitve človekovih pravic in zagotovile pomoč žrtvam; poziva tadžikistanske oblasti, naj povabijo vse posebne poročevalce OZN in izvajajo priporočila mednarodnih in regionalnih organov, vključno s priporočili skupine posebnih poročevalcev OZN, objavljenimi marca 2022;

poziva tadžikistanske oblasti, naj ponovno odprejo dostop do pokrajine Gorski Badahšan za prebivalce, ohranijo odprte prometne poti v celotni regiji in si po najboljših močeh prizadevajo, da bi z zagotavljanjem blaga in zdravstvene oskrbe za prebivalstvo preprečile nastanek humanitarne krize;

10.

poziva Tadžikistan, naj v dobri veri obravnava pomisleke prebivalcev pokrajine Gorski Badahšan in vzpostavi konstruktiven dialog z njenimi prebivalci in predstavniki civilne družbe, kot je „Komisija 44“, da bi dosegli trajnostno rešitev in mirno prihodnost te regije ter izvajali ukrepe za preprečevanje konfliktov, ki bodo izpolnjevali mednarodne standarde na področju človekovih pravic;

11.

ponavlja pozive posebnega poročevalca OZN za manjšinska vprašanja Fernanda de Varennesa, naj se konča zatiranje pamirske manjšine v pokrajini Gorski Badahšan in se jo zaščiti; opozarja na pomen izvajanja mednarodnih standardov o nediskriminaciji in zaščiti avtohtonega in manjšinskega prebivalstva v Tadžikistanu, tudi na področju izobraževanja, zdravja, kulture in podjetništva;

12.

poudarja, da legitimnega boja proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu ne bi smeli uporabiti kot izgovor za zatiranje dejavnosti opozicije, preprečevanje svobode izražanja in oviranje neodvisnosti sodstva; želi spomniti, da je treba vsem tadžikistanskim državljanom jamčiti temeljne svoboščine in pravno državo;

13.

ponovno poudarja, da je osnova demokratične družbe svobodno in neodvisno delovanje organizacij civilne družbe in medijev; zato poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj okrepijo podporo civilni družbi, neodvisnim nevladnim organizacijam, zagovornikom človekovih pravic in neodvisnim medijem, dejavnim v Tadžikistanu, vključno s financiranjem in nujnimi vizumi za tiste, ki potrebujejo zaščito;

14.

poziva delegacijo EU in nacionalna diplomatska predstavništva v Tadžikistanu, naj na kraju samem pozorno spremljajo razmere in sojenja, javno opozarjajo na primere zagovornikov človekovih pravic, podpirajo žrtve kršitev človekovih pravic in zagotovijo, da bodo potekale neodvisne preiskave;

15.

poziva podpredsednika Evropske komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in države članice EU, naj v mednarodnih organizacijah, kot je OZN, nenehno opozarjajo na vprašanje človekovih pravic v Tadžikistanu in pokrajini Gorski Badahšan; poziva tadžikistanske oblasti, naj zagotovijo ustrezno spremljanje in izvajanje priporočil na podlagi ugotovitev splošnega rednega pregleda;

16.

poziva OZN in EU, naj pozorno spremljata izvajanje pravne države v Tadžikistanu, zlasti svobode zbiranja, združevanja in izražanja, tudi v kriznih razmerah, povezanih z varnostjo; poziva delegacijo EU v Dušanbeju, naj ima še naprej dejavno vlogo pri reševanju te krize; poziva podpredsednika/visokega predstavnika in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj tadžikistanske oblasti opozorita na te pomisleke, zlasti v naslednjem dialogu o človekovih pravicah med EU in Tadžikistanom, ter sprejmeta vse potrebne diplomatske ukrepe za učinkovito okrepitev spoštovanja človekovih pravic s strani tadžikistanskih oblasti;

17.

poziva Svet, Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj vključijo posvetovanja o človekovih pravicah in civilno družbo v vse dialoge med EU, njenimi državami članicami in Tadžikistanom ter izpolnijo zavezo EU o vključevanju načela enakosti spolov;

18.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, posebni predstavnici EU za Srednjo Azijo, vladam in parlamentom držav članic, Svetu OZN za človekove pravice ter predsedniku, vladi in parlamentu Tadžikistana.