P9_TA(2022)0277

Prihodnji trgovinski odnosi in sodelovanje na področju naložb med EU in Indijo

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2022 o prihodnjih trgovinskih odnosih in sodelovanju na področju naložb med EU in Indijo (2021/2177(INI))

(2023/C 47/03)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju skupne izjave, sprejete na srečanju voditeljev EU in Indije, ki je 8. maja 2021 potekalo v Portu,

—

ob upoštevanju skupne izjave in časovnega načrta do leta 2025 za strateško partnerstvo med EU in Indijo, sprejetega na 15. vrhu med EU in Indijo, ki je potekal 15. julija 2020, ter drugih sprejetih skupnih izjav o boju proti terorizmu, podnebju in energiji, urbanizaciji, migracijah in mobilnosti ter partnerstvu za vodo,

—	ob upoštevanju prvih dialogov na visoki ravni o trgovinskih odnosih in naložbah, ki so februarja in aprila 2021 potekali med izvršnim podpredsednikom Komisije in indijskim ministrom za gospodarstvo,

—	ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 20. novembra 2018 z naslovom „Elementi strategije EU za Indijo“ (JOIN(2018)0028) in sklepov Sveta o tem z dne 10. decembra 2018,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. aprila 2007 in 14. julija 2011 o mandatu za pogajanja z Indijo o trgovini in naložbah: pogajalske smernice za pogajanja o trgovini in naložbah,

—	ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 16. septembra 2021 z naslovom „Strategija EU za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji“ (JOIN(2021)0024),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. februarja 2021 z naslovom „Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika“ (COM(2021)0066),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (1),

—	ob upoštevanju svojih resolucij z dne 13. septembra 2017 o političnih odnosih EU z Indijo (2) in z dne 21. januarja 2021 o povezljivosti in odnosih med EU in Azijo (3),

—	ob upoštevanju svojega priporočila z dne 29. aprila 2021 Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o odnosih med EU in Indijo (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2021 o trgovinskih vidikih in posledicah pandemije covida-19 (6),

—	ob upoštevanju skupnega predloga resolucije z dne 29. januarja 2020 o spremembi indijskega zakona o državljanstvu iz leta 2019,

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A9-0193/2022),

A.	ker so se maja 2021 srečali voditelji EU in Indije v skladu s svojo zavezo o rednih srečanjih na najvišji ravni za krepitev strateškega partnerstva, da bi poglobili gospodarsko in politično sodelovanje;

B.	ker EU in Indijo kot največji demokraciji na svetu družijo močne politične, gospodarske, družbene in kulturne vezi; ker pa se dvostranski trgovinski odnosi še niso razvili do svojega polnega potenciala;

C.	ker so voditelji EU in Indije potrdili, da so zavezani ohranjanju in spodbujanju uspešnega multilateralizma in multilateralnega reda, ki temelji na pravilih ter v središču katerega sta Organizacija združenih narodov (OZN) in Svetovna trgovinska organizacija (STO);

D.	ker se je Indija na 11. izrednem zasedanju generalne skupščine OZN vzdržala glasovanja o resoluciji z dne 24. marca 2022 o humanitarnih posledicah agresije proti Ukrajini, 140 držav pa je glasovalo za;

ker je EU tretja največja trgovinska partnerica Indije in njena glavna tuja vlagateljica, medtem ko je Indija deveta največja trgovinska partnerica EU in je leta 2021 k njeni celotni trgovinski menjavi prispevala manj kot 2,1 %; ker obstaja neizkoriščen potencial za močnejše, globlje in vzajemno koristno gospodarsko sodelovanje, pod pogojem, da so evropski standardi zaščiteni, kar bi lahko privedlo do ustvarjanja novih delovnih mest in boljših priložnosti za obe partnerici;

F.	ker prostotrgovinsko območje ASEAN-Indija (AIFTA), vključno s sporazumom o blagovni menjavi, sporazumom o trgovini s storitvami in sporazumom o naložbah, obstaja od leta 2003;

ker je v strateškem okviru EU za Indijo, ki je del strateškega partnerstva EU-Indija, globalni strategiji EU, strategiji EU za Indijo, strategiji EU za povezovanje Evrope in Azije, partnerstvu za povezljivost med EU in Indijo, dialogu o človekovih pravicah med Indijo in EU ter strategiji EU za sodelovanje z indijsko-pacifiško regijo izpostavljeno, da je sodelovanje z Indijo na področju globalne agende EU ključnega pomena; ker sta se EU in Indija 25. aprila 2022 dogovorili o ustanovitvi sveta za trgovino in tehnologijo;

ker se Indija še vedno sooča s pomembnimi izzivi v zvezi s trajnostnim razvojem, človekovimi pravicami in okoljem, zlasti položajem manjšin in temeljnimi svoboščinami; ker je Parlament izrazil zaskrbljenost zaradi spremembe zakona o državljanstvu iz leta 2019, ki muslimane izključuje iz zaščite državljanstva;

ker Indija še vedno ni ratificirala vseh temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela, in sicer tiste o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic (št. 87) in o uporabi načela o pravici do organiziranja in kolektivnega dogovarjanja (št. 98), ker delovna sila v sivem gospodarstvu Indije še vedno predstavlja več kot 90 % celotne delovne sile; ker zaradi tega milijoni ljudi nimajo socialnega zavarovanja, življenje pa je negotovo (7);

poziva Komisijo, Svet Evropske unije in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj si čim bolj prizadevajo, da bi izboljšali in poglobili sodelovanje z Indijo, ki je strateška partnerica EU; ponovno poudarja, da je potrebno poglobljeno partnerstvo, ki temelji na skupnih vrednotah svobode, demokracije, pluralizma, pravne države, dobrega upravljanja, enakosti, spoštovanja človekovih in delavskih pravic, pravic žensk in enakosti spolov, zavezanosti k spodbujanju vključujočega, doslednega svetovnega reda, ki temelji na pravilih, učinkovitega multilateralizma in trajnostnega razvoja, boju proti podnebnim spremembam ter spodbujanju miru in stabilnosti v svetu;

pozdravlja dogovor med EU in Indijo o ustanovitvi sveta za trgovino in tehnologijo, ki bo utrdil naše strateško partnerstvo, in obljublja podporo njegovi vzpostavitvi; meni, da bo ta novi mehanizem pomemben forum za reševanje novih izzivov na področju trgovine, tehnologije in varnosti, ter poudarja, da je treba spodbuditi trgovanje s tehnologijo, zlasti tehnologijo za boj proti podnebnim spremembam;

opominja, da se je med letoma 2009 in 2019 trgovina med EU in Indijo povečala za več kot 70 % ter da obe strani druži skupni interes za navezovanje tesnejših in globljih gospodarskih vezi; priznava, da je Indija pomembna partnerica EU, ki želi diverzificirati svoje dobavne verige; se zaveda, da na obeh straneh obstajajo občutljiva vprašanja, vendar meni, da bi bilo mogoče zanje poiskati rešitev, ki bo koristila obema partnericama;

poudarja, da strategija „od vil do vilic“ predvideva obvezno zmanjšanje uporabe pesticidov za 50 % do leta 2030 in povečanje deleža kmetijskih zemljišč za ekološko kmetijstvo na 25 %;

po srečanju voditeljev EU in Indije v maju 2021 pričakuje hitro nadaljnje ukrepanje, da bi odprto obravnavali sodelovanje na najvišji ravni na področju trgovine in naložb, ki temelji na vrednotah; pozdravlja dejstvo, da sta si obe strani pripravljeni prizadevati za sklenitev ambicioznega, na vrednotah temelječega, uravnoteženega, celovitega in vzajemno koristnega trgovinskega sporazuma ter samostojnega sporazuma o zaščiti naložb in sporazuma o geografskih označbah;

poudarja, da ima ta sporazum gospodarski in strateški pomen, uspešen pa bo le, če se bosta EU in Indija postopoma uskladili glede skupne agende in vrednot v zvezi s trajnostnim razvojem, da bi dosegli skupno blaginjo, rast in zaposlovanje, povečali konkurenčnost, se borili proti revščini, napredovali pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, spodbujali boj proti podnebnim spremembam in izvajanje Pariškega sporazuma, podpirali pravice delavcev in temeljne svoboščine, spodbujali enakost spolov in opolnomočenje žensk ter izrecno upoštevali izid potekajočega pregleda trgovine in trajnostnega razvoja;

ugotavlja, da je EU največja trgovinska partnerica Indije v agroživilskem sektorju; želi spomniti, da je kmetijski sektor pomemben del indijskega gospodarstva in predstavlja 41 % indijskih zaposlitev; poudarja občutljivost, pa tudi potencial nekaterih kmetijskih sektorjev tako v EU kot v Indiji; poudarja, da lažji dostop do trga za kmetijske proizvode nobeni strani ne bi smel dati nepoštene konkurenčne prednosti; opozarja, da morajo agroživilski proizvodi, uvoženi iz Indije, ustrezati zdravstvenim in varnostnim standardom EU; meni, da bi morala EU podpreti Indijo, da bi kmetom pomagala zmanjšati uporabo pesticidov; poudarja, da bi se morali EU in Indija v tesnem sodelovanju odzvati na posledice ruske vojne v Ukrajini za zanesljivo preskrbo s hrano;

poudarja, da je eden od ciljev prihodnjih trgovinskih in naložbenih sporazumov med EU in Indijo krepitev gospodarskih, trgovinskih in naložbenih odnosov med stranema ob popolnem spoštovanju mednarodno priznanih človekovih pravic ter okoljskih in delovnih standardov in sporazumov, vzpostavitev trdnega, preglednega, odprtega, nediskriminirajočega in predvidljivega regulativnega in poslovnega okolja za podjetja na obeh straneh ter sprostitev neizkoriščenega potenciala dvosmernega gospodarskega sodelovanja med EU in Indijo;

ponovno najostreje obsoja nezakonito, neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo Ruske federacije proti Ukrajini; priznava nevtralen položaj Indije od njene neodvisnosti; poudarja, da sta EU in Indija pripravljeni sodelovati za uspešen in miren svet, vendar obžaluje zadržanost Indije, ki ne obsodi vojaške agresije Ruske federacije proti Ukrajini; poudarja, kako pomembno je, da demokracije sodelujejo in se usklajujejo na glavnih področjih, zlasti v zvezi s temeljnimi vrednotami ter odprto, na pravilih temelječo in trajnostno trgovino;

10.

meni, da je obstoječi pogajalski mandat za trgovinski sporazum, ločen sporazum o zaščiti naložb in sporazum o geografskih označbah celovit in dovolj širok za ponoven začetek pogajanj in da bi ga bilo treba razumeti v skladu s sodobnimi standardi; meni, da je kljub temu treba zagotoviti, da bo prihodnji celoviti trgovinski sporazum kot ključne dele vseboval okoljske standarde in standarde človekovih pravic, namensko poglavje o malih in srednjih podjetjih, namensko poglavje o digitalni trgovini, namensko poglavje o surovinah, da bi olajšali tržni dostop, in ambiciozno ter izvršljivo poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju, skladno s Pariškim sporazumom; poleg tega meni, da bi moral sporazum vsebovati določbe o trajnostnih prehranskih sistemih in spolu;

11.

poziva indijsko vlado, naj predstavi načrt za ratifikacijo preostalih dveh temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela, št. 87 in št. 98, ter meni, da je treba njuna načela ustrezno in pravočasno upoštevati; poudarja, da je zaradi neformalne narave indijskega trga dela veliko izzivov v zvezi s sprejemanjem in uveljavljanjem mednarodnih delovnih standardov; spodbuja Komisijo, naj poskrbi, da bodo v prihodnjem trgovinskem sporazumu med EU in Indijo upoštevana temeljna načela Mednarodne organizacije dela; poziva jo tudi, naj zagotovi, da bo prihodnji trgovinski sporazum med EU in Indijo v skladu z evropskim zelenim dogovorom, strategijo „od vil do vilic“ in COP26;

12.

se strinja z voditelji EU in Indije, da je treba hitro poiskati rešitve za dolgotrajne težave v zvezi z dostopom do trga, da bi ohranili zagon za ponovni začetek pogajanj; zato spodbuja pogajalce, naj te rešitve hitro poiščejo, tako na različnih ravneh upravljanja kot v različnih sektorjih (npr. avtomobili, avtomobilski deli, kmetijstvo, medicinski pripomočki, zdravila, sanitarne in fitosanitarne dražilne snovi, netarifne ovire, kot so sklepi o nadzoru kakovosti, potrdila, skladnost z mednarodnimi standardi in zahteve za lokalizacijo), pri čemer pa vsebina zaradi hitrosti ne sme trpeti;

13.

spodbuja pogajalce, naj dosežejo znaten napredek pri prizadevanjih za celovit, vzajemno koristen in najsodobnejši prostotrgovinski sporazum, skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije, pri čemer je treba prednostno obravnavati področja, ki spodbujajo trajnostno rast, odpravljanje neenakosti ter pravičen digitalni in zeleni prehod, in sicer z naslednjimi ukrepi:

(i)	celovita odprava tarif in kvot po načelu vzajemnosti, pri čemer je treba nameniti posebno pozornost občutljivim proizvodom in poskrbeti, da znižanje ne bo povzročilo povišanja domačih davkov in dajatev na uvožene proizvode, tudi na državni ravni;

(ii)	hitrejši, preglednejši in enostavnejši carinski postopki, pa tudi enoten elektronski postopek certificiranja in odprava nesorazmernih prepovedi uvoza;

(iii)

pregledni in hitri postopki odobritve dostopa do trga, regionalizacije in revizije, podprti z znanstveno utemeljenimi sanitarnimi in fitosanitarnimi uvoznimi ukrepi, mednarodnimi standardi in pravili, ki presegajo sporazum STO o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih; sporazum bi moral uvesti sodelovanje pri sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter hitro odobritev vseh obstoječih in novih vlog Indije za dostop do trga, tudi tistih, ki zamujajo zaradi poskusnih pošiljk in težav s certifikati;

(iv)

odprava vse številnejših tehničnih ovir v trgovini, ki bo vključevala pregled ovir v zvezi z IKT, medicinskimi pripomočki, igračami, alkoholnimi pijačami, brušenimi diamanti, agroživilskimi proizvodi, hrano in jeklom; sporazum bi moral stremeti k skladnosti z mednarodnimi standardi Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO), Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC) in Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU), segati širše od sporazuma STO o tehničnih ovirah v trgovini, preprečevati podvajanje testiranja in certificiranja ter poenostaviti sheme licenciranja, sklepe o nadzoru kakovosti in klinične raziskave;

(v)

izčrpno poglavje o javnem naročanju na vseh ravneh upravljanja, da bi z učinkovitimi pravnimi sredstvi uveljavili načeli preglednosti in nediskriminacije v javnem naročanju; v zvezi s tem poziva Indijo, naj pristopi k sporazumu STO o javnih naročilih in prepove diskriminirajoče prakse, ki spodbujajo kupovanje domačih proizvodov, na primer pobudi „Make in India“ in „Atmanirbhar Bharat“ („samozadostna Indija“), saj je njihov namen dajati prednost domači proizvodnji in odvračati od uvoza ter znatno vplivati na dostop podjetij iz EU do indijskega trga;

(vi)	enaki konkurenčni pogoji pri subvencijah in poslovnih praksah podjetij v državni lasti;

(vii)

obsežno poglavje o visoki ravni varstva pravic intelektualne lastnine s poudarkom na določbah o sodelovanju in prenosih tehnologije, ki bo pripomogla k neomejujočemu in hitremu postopku prijav za patente ter hitremu in učinkovitemu izvajanju standardov na področju pravic intelektualne lastnine, tudi zaščite geografskih označb; meni, da je treba vseeno posvetiti posebno pozornost zmožnosti Indije za proizvodnjo cenovno dostopnih generičnih zdravil za domače zdravstvene potrebe ali za izvoz v druge države v razvoju, ki potrebujejo pomoč, v skladu z deklaracijo iz Dohe o sporazumu TRIPS v zvezi z javnim zdravjem;

(viii)

posebno poglavje o malih in srednjih podjetjih, da bi upoštevali njihove posebne potrebe in jim zagotovili pravno varnost; poudarja, da mala podjetja potrebujejo prijazno regulativno okolje, med drugim usklajene in poenostavljene carinske postopke ter manjše upravno in regulativno breme, da bi premagala tarifne in netarifne ovire, ki jim preprečujejo vstop na indijski trg; poudarja, da je treba olajšati izmenjavo informacij o dostopu do trga, trgovinskih predpisih, trgovinskih postopkih in pravilih o poreklu;

(ix)

ambiciozno poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju, ki bo zagotavljalo na vrednotah temelječe sodelovanje na področju trgovine in naložb ter spodbujalo najvišje mednarodne standarde na področju delavskih pravic, med drugim odločne ukrepe za odpravo dela otrok in prisilnega dela, varstvo okolja in spodbujanje enakosti spolov na podlagi najnovejših in sodobnih sporazumov EU o prosti trgovini; poudarja, da je treba trajnostnost uveljaviti v celotnem sporazumu z izvršljivimi določbami, ob tem pa upoštevati pregled trgovine in trajnostnega razvoja;

(x)	sodobna, malim in srednjim podjetjem prijazna, usklajena in vzajemna pravila o poreklu v skladu z najbolj sodobnimi in celovitimi prostotrgovinskimi sporazumi EU;

(xi)	nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo, da bi zmanjšali količino odpadkov in opolnomočili potrošnike in da bi trajnostni proizvodi postali pravilo in usmerjali svetovna prizadevanja za krožno gospodarstvo;

(xii)

prepoved neavtomatičnih postopkov za izdajanje uvoznih in izvoznih dovoljenj, razen v upravičenih primerih;

(xiii)

odprava vseh diskriminirajočih in nesorazmernih ovir za ustanavljanje podjetij v storitvenem in proizvodnem sektorju ter opravljanje čezmejnih storitev, da bodo ponudniki storitev iz EU in Indije imeli enake konkurenčne pogoje;

(xiv)

boljša pravila za digitalno trgovino, ki bodo temeljila na standardih EU in svetovnih praksah; meni zlasti, da se 5G ne sme uvesti z obveznim prenosom tehnologije, na primer s prisilnim razkritjem izvornih kod, algoritmov in šifrirnih ključev;

(xv)	potrditev pravic in obveznosti obeh strani iz sporazumov STO (protidampinški, protisubvencijski in zaščitni ukrepi), raziskovanje področij skupnega interesa, ki presegajo te standarde STO, in začasni dvostranski zaščitni mehanizem;

(xvi)

jamstvo za dobro upravljanje in pravno državo ter odprava ovir, ki jih povzroča pravna negotovost;

14.

opozarja, da so mala in srednja podjetja hrbtenica socialno-ekonomskega razvoja Indije in predstavljajo 45 % celotne industrijske proizvodnje države; meni, da bi si morala Indija in EU še naprej prizadevati za ugodno in stabilno poslovno okolje za mala in srednja podjetja, olajšati njihov vstop na mednarodne trge in jim omogočiti, da v celoti izkoristijo trgovinske priložnosti; v zvezi s tem pozdravlja ustanovitev indijske službe za pomoč malim in srednjim podjetjem na področju intelektualne lastnine, ki ponuja prvovrstno podporo pri zaščiti in uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, ter poziva Komisijo, naj na podlagi te pobude oblikuje dodatne digitalne platforme, ki bodo zmanjšale trgovinske stroške in upravno breme, hkrati pa povečale udeležbo malih in srednjih podjetij v mednarodni trgovini;

15.

poziva obe strani, naj na podlagi ocene razmislita o interoperabilnem toku podatkov med pristojnimi organi Indije in EU, ki bo v celoti skladen s splošno uredbo o varstvu podatkov (8); spodbuja Indijo, naj svoj novi zakon o varstvu podatkov uskladi z najvišjimi mednarodno priznanimi standardi o varstvu podatkov in pravili o zasebnosti; poziva jo tudi, naj se pridruži pobudi EU o mednarodnih standardih varstva podatkov;

16.

vabi pogajalsko ekipo EU, pa tudi institucije in države članice EU, naj čim bolje izkoristijo indijsko zavezanost multilateralizmu in mednarodni trgovini, ki temelji na pravilih, Indijo pa poziva, naj na 12. in 13. ministrski konferenci STO konstruktivno prispeva k doseganju dejanskih rezultatov; pozdravlja skupni predlog EU in Indije o reformi organa STO za reševanje sporov in Indijo poziva, naj se pridruži večstranski začasni ureditvi za arbitražo v primeru pritožb; voditeljem EU in Indije izraža pohvalo za njihovo zavezanost odločnejšemu usklajevanju na področju globalnega gospodarskega upravljanja, zlasti v STO in G20; pričakuje, da bo seznanjen z rezultati dialoga med visokimi uradniki EU in Indije, ki naj bi med dialogi na visoki ravni o trgovini in naložbah poglobil dvostransko sodelovanje pri vprašanjih v zvezi z STO;

17.

obžaluje, da za vlagatelje iz EU še vedno obstajajo negotovosti, zlasti zaradi odločitve Indije leta 2016, da bo enostransko razveljavila vse dvostranske sporazume o naložbah;

18.

je seznanjen, da sta se obe strani pripravljeni pogajati o samostojnem sporazumu o zaščiti naložb, ki bi vlagateljem obeh strani zagotovil večjo pravno varnost in nadalje utrdil dvostranske trgovinske odnose, kar naj bi pritegnilo več naložb EU v Indijo, in podpira možnost, naj obe strani najprej izkoristita vse domače pravne možnosti; priporoča sodelovanje pri uresničevanju skupnih in vzajemno koristnih ciljev na teh področjih, da bi spodbujali trajnostno gospodarsko rast in inovacije; poudarja, da bi moral ta sporazum med drugim vsebovati zaščito pred diskriminacijo na podlagi porekla, nezakonitim razlaščanjem, odrekanjem sodnega varstva, bistvenim kršitvam dolžnega pravnega postopanja, očitno samovoljo, ciljno usmerjeno diskriminacijo zaradi očitno krivičnih razlogov in zlorabo; predlaga, da se pred koncem pogajanj izvede celovita ocena učinka; pozdravlja indijske naložbe v Evropi kot gonilo gospodarske dinamike, večje konkurenčnosti in raznolike proizvodnje;

19.

ponovno potrjuje, da bi bil lahko sporazum o zaščiti naložb primeren temelj za nadaljnjo krepitev dvostranskih trgovinskih odnosov; spodbuja pogajalce, naj se dogovorijo o ustanovitvi večstranskega naložbenega sodišča in namenskega sistema sodišč za naložbe med EU in Indijo kot o začasni možnosti, dokler ne bo ustanovljeno večstransko sodišče za reševanje sporov o naložbah, ki bi ga morali priznavati tako EU kot Indija;

20.

pozdravlja dejstvo, da so voditelji zavezani sklenitvi ločenega sporazuma o geografskih označbah, ki bi bil lahko samostojen ali pa vključen v celovit trgovinski sporazum; meni, da bi moral biti ta sporazum prednostna naloga kmetijskega in agroživilskega sektorja EU, da bi zaščitili geografske označbe EU, in poziva Komisijo, naj si prizadeva za oblikovanje celovitega seznama teh označb;

21.

poudarja, da mora EU zagovarjati človekove pravice in pravico do hrane kot osrednje načelo in prednostno nalogo prehranskih sistemov ter kot temeljno orodje za preoblikovanje prehranskih sistemov; poziva EU, naj izvaja deklaracijo OZN o pravicah kmetov in drugih ljudi, ki delajo na podeželju, ter najbolj marginaliziranim zagotovi dostop do hranljivih živil;

22.

ugotavlja, da indijski pravni red sicer dovoljuje gojenje gensko spremenjenih organizmov za predelavo v hrano in krmo, vendar je ureditev za te organizme po strogosti in doslednosti podobna tisti v EU;

23.

ugotavlja, da je treba odločno napredovati pri prepovedi vseh antibiotikov in veterinarskih zdravil, ki niso v skladu s prehranskimi standardi Codex Alimentarius;

24.

poudarja, da mora EU poskrbeti, da se v sporazumu o sodelovanju z Indijo izboljša raven medsebojnega sodelovanja in da obe strani spoštujeta vse gospodarske, socialne, okoljske, zdravstvene, varnostne in kakovostne standarde EU;

25.

poziva Komisijo, naj izvede študijo o možnih gospodarskih učinkih tega sporazuma in pri tem upošteva, da za kmetijstvo in živinorejo v Indiji ne veljajo predpisi EU, ki povečujejo stroške proizvodnje v Evropi, posledica tega pa je lahko nelojalna konkurenca, kot se je že zgodilo v primeru drugih sporazumov z državami, ki niso članice EU;

26.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo z besedilom sporazuma, kot je bilo dosledno zapisano v prejšnjih prostotrgovinskih sporazumih EU, zaščiten skupni enotni trg EU, tako da bo preprečeno:

(i)	uvažanje nedovoljenih gensko spremenjenih organizmov v živilih, krmi in semenih;

(ii)	uvažanje kmetijskih proizvodov in živil z višjimi vrednostmi ostankov pesticidov, kot jih dovoljuje zakonodaja EU, s sistematično uporabo pravil EU o najvišjih dovoljenih vrednostih ostankov;

(iii)

uvažanje kmetijskih proizvodov in živil, proizvedenih z uporabo hormonskih pripravkov, ki so v EU prepovedani;

(iv)	vnašanje sevov mikrobov, odpornih proti protimikrobnim zdravilom;

27.

opominja, da je STO 14. decembra 2021 Indiji izrekla neodobravanje zaradi ogromnih subvencij za proizvodnjo in izvoz sladkorja v tej državi; zato poziva k začasni odpravi kvote 10 000 MT CXL za indijski sladkor, saj se revizija subvencij, ki kršijo pravila STO, ne predvideva; zahteva, da se na prihodnjih trgovinskih pogajanjih med EU in Indijo doseže odprava subvencij za sladkor, ki niso v skladu s pravili STO;

28.

pozdravlja ustanovitev dveh skupnih delovnih skupin za pospešitev sodelovanja pri pripravi zakonodaje o blagu in storitvah, tudi na področju zelenih in digitalnih tehnologij in odpornih dobavnih verig, ob posvetovanju s predstavniki različnih deležnikov v enakopravni vlogi; poudarja, da imajo dialogi na visoki ravni o trgovini in naložbah ključno vlogo pri zagotavljanju splošnega napredka, tudi pri reševanju dolgotrajnih težav v zvezi z dostopom do trga; pričakuje, da bo pravočasno in redno obveščen o rezultatih teh dialogov;

29.

poziva pogajalce, naj se prednostno dogovorijo o vzpostavitvi dvostranske platforme za predhodno in naknadno posvetovanje med EU in Indijo, da bi olajšali razprave in posvetovanje pred sprejetjem novih ukrepov in subvencij, ki bi lahko negativno vplivali na trgovino ali naložbe; meni, da bi morala ta platforma olajšati dialog s predstavniki različnih deležnikov, med drugim socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe; meni, da bi bilo treba poslovnim in industrijskim združenjem omogočiti, da vse zadržke glede novosti na področju trgovine ali naložb predložijo sekretariatu te platforme; verjame, da bi ta platforma sčasoma morala postati del okvira za upravljanje prihodnjega trgovinskega sporazuma;

30.

meni, da bi moral pri upravljanju morebitnega prostotrgovinskega sporazuma med EU in Indijo sodelovati skupni odbor za skupno spremljanje, strukturiran dialog in nadzor, ki bi ga izvajala Evropski parlament in oba doma parlamenta Indije; poudarja, da je sodelovanje civilne družbe pri spremljanju izvajanja sporazuma ključnega pomena, in poziva k hitri ustanovitvi domačih svetovalnih skupin po začetku veljavnosti sporazuma ter k uravnoteženi zastopanosti poslovnih organizacij, sindikatov in civilne družbe, vključno z neodvisnimi organizacijami iz delovnega in okoljskega sektorja;

31.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Indije.

(1) UL L 209, 14.6.2021, str. 1.

(2) UL C 337, 20.9.2018, str. 48.

(3) UL C 456, 10.11.2021, str. 117.

(4) UL C 506, 15.12.2021, str. 109.

(5) UL C 270, 7.7.2021, str. 2.

(6) UL C 99, 1.3.2022, str. 10.

(7) https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---ed_emp/---ifp_skills/documents/publication/wcms_734503.pdf

(8) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).