P9_TA(2022)0276

Indijsko-pacifiška strategija na področju trgovine in naložb

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2022 o indijsko-pacifiški strategiji na področju trgovine in naložb (2021/2200(INI))

(2023/C 47/02)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 16. septembra 2021 o strategiji EU za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji (JOIN(2021)0024),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. aprila 2021 o strategiji EU za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji,

—	ob upoštevanju nizozemske indijsko-pacifiške strategije z dne 13. novembra 2020 z naslovom Indijsko-pacifiška regija: smernice za okrepitev sodelovanja Nizozemske in EU s partnerji v Aziji,

—	ob upoštevanju dokumenta nemške zvezne vlade z naslovom Smernice politike za indijsko-pacifiško regijo iz septembra 2020,

—	ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 1. decembra 2021 z naslovom Strategija Global Gateway (JOIN(2021)0030),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. februarja 2021 z naslovom Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika (COM(2021)0066),

—	ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 12. marca 2019 o strateških obetih v odnosih med EU in Kitajsko (JOIN(2019)0005),

—	ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 19. septembra 2018 z naslovom Povezovanje Evrope in Azije – gradniki strategije EU (JOIN(2018)0031),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. marca 2021 z naslovom Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje (COM(2021)0118),

—	ob upoštevanju govora predsednice Komisije Ursule von der Leyen z dne 15. septembra 2021 o stanju v Uniji leta 2021,

—	ob upoštevanju skupnega sporočila za javnost Evropske službe za zunanje delovanje in ministrstva za zunanje zadeve ZDA z dne 3. decembra 2021 o posvetovanju na visoki ravni o indijsko-pacifiški regiji,

—	ob upoštevanju 11. srečanja parlamentarnega partnerstva med Azijo in Evropo, ki ga je 16. novembra 2021 gostila Kambodža,

—	ob upoštevanju evropske politike ene Kitajske, kot je navedeno v strateški viziji EU-Kitajska z dne 12. marca 2019,

—	ob upoštevanju celovitega sporazuma o naložbah, ki sta ga EU in Kitajska načeloma sklenili 30. decembra 2020,

—	ob upoštevanju svojega priporočila z dne 21. oktobra 2021 podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o političnih odnosih in sodelovanju med EU in Tajvanom (1),

—	ob upoštevanju svojega priporočila z dne 29. aprila 2021 Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o odnosih med EU in Indijo (2),

—

ob upoštevanju neuradnega dokumenta služb Komisije z dne 26. februarja 2018 o povratnih informacijah in nadaljnji poti pri izboljšanju izvajanja in izvrševanja poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju v sporazumih EU o prosti trgovini ter njihovega akcijskega načrta o poglavjih o trgovini in trajnostnem razvoju v 15 točkah,

—	ob upoštevanju Sporazuma o prosti trgovini z dne 16. septembra 2010 med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani (3),

—	ob upoštevanju Sporazuma o prosti trgovini (4) in Sporazuma o zaščiti naložb z dne 19. oktobra 2018 med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Singapur na drugi strani,

—	ob upoštevanju Sporazuma o prosti trgovini (5) in Sporazuma o zaščiti naložb z dne 30. junija 2019 med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Socialistično republiko Vietnam na drugi strani,

—	ob upoštevanju Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko (6),

—	ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo na eni strani ter članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav na drugi strani,

—	ob upoštevanju pogajanj za sklenitev sporazumov o prosti trgovini med Evropsko unijo ter Avstralijo, Novo Zelandijo in Indonezijo, ki potekajo, ter pogajanj o sklenitvi sporazumov o prosti trgovini med Evropsko unijo ter Malezijo, Tajsko in Filipini, ki trenutno mirujejo,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. oktobra 2017 o političnih odnosih EU z Združenjem držav jugovzhodne Azije (ASEAN) (7),

—	ob upoštevanju odločitve, sprejete na srečanju ministrov EU-ASEAN, z dne 21. januarja 2019 o vzpostavitvi strateškega partnerstva EU-ASEAN,

—	ob upoštevanju 29. srečanja skupnega odbora za sodelovanje EU–ASEAN, ki je potekalo 11. februarja 2022,

—	ob upoštevanju ustanovnega medregionalnega dialoga med Evropskim parlamentom in medparlamentarno skupščino ASEAN, ki je potekal 22. junija 2021,

—	ob upoštevanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah z dne 12. decembra 2015 in sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

—	ob upoštevanju poročila Komisije z dne 27. oktobra 2021 o izvajanju trgovinskih sporazumov EU (COM(2021)0654),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2020 o pregledu trgovinske politike EU (8),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2021 o kitajskih povračilnih ukrepih proti subjektom EU, poslancem Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov (9),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. septembra 2021 o novi strategiji za odnose med EU in Kitajsko (10),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2021 o povezljivosti in odnosih med EU in Azijo (11),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2021 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: vračanje narave v naša življenja (12),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2020 z naslovom Izvajanje skupne trgovinske politike – letno poročilo 2018 (13),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2017 o izvajanju prostotrgovinskega sporazuma med EU in Republiko Korejo (14),

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za ribištvo,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A9-0170/2022),

ker je indijsko-pacifiška regija postala geopolitična in geoekonomska realnost; ker je regija zaradi njenega vse večjega gospodarskega, demografskega in političnega pomena ključni akter pri oblikovanju mednarodnega reda in reševanju svetovnih izzivov; ker se je težišče svetovnega gospodarstva premaknilo iz Atlantskega v Tihi ocean;

ker Evropa in indijsko-pacifiška regija skupaj predstavljata več kot 70 % svetovne trgovine z blagom in storitvami ter več kot 60 % neposrednih tujih naložb, njuna letna trgovina pa je leta 2019 dosegla 1,5 bilijona EUR; ker indijsko-pacifiška regija ustvari 60 % svetovnega BDP in prispeva dve tretjini svetovne gospodarske rasti; ker je EU največja vlagateljica v regiji, ki vključuje štiri od desetih največjih svetovnih trgovinskih partneric EU (Kitajsko, Japonsko, Južno Korejo in Indijo) (15);

C.	ker ima EU trenutno sklenjene štiri dvostranske trgovinske sporazume v regiji (z Japonsko, Singapurjem, Južno Korejo in Vietnamom), pet strateških partnerstev (z združenjem ASEAN, Kitajsko, Indijo, Japonsko in Južno Korejo) ter dve partnerstvi za povezljivost (z Japonsko in Indijo);

D.	ker sta EU in ASEAN z vstopom v strateško partnerstvo decembra 2020 odprla novo poglavje v svojih dolgoletnih odnosih;

ker bi morali okrepljeni medparlamentarni odnosi in parlamentarna diplomacija med Evropskim parlamentom in parlamenti jugovzhodne Azije prek medparlamentarne skupščine ASEAN (AIPA) odražati prihodnji program širših in poglobljenih odnosov med EU in ASEAN; ker sta Evropski parlament in medparlamentarna skupščina ASEAN naravna partnerja, ki lahko pomembno prispevata h krepitvi odnosov med EU in ASEAN;

ker odnosi med EU in ASEAN temeljijo na skupnih vrednotah in načelih mednarodnega reda, ki temelji na pravilih, učinkovitem in trajnostnem multilateralizmu ter prosti in pravični trgovini; ker največ neposrednih tujih naložb v regiji ASEAN prispevajo subjekti s sedežem v EU; ker je EU tretja največja trgovinska partnerica združenja ASEAN in ker je ASEAN kot celota tretji največji trgovinski partner EU zunaj Evrope; ker so pogajanja o sporazumu o prosti trgovini med EU in ASEAN od leta 2009 sporazumno prekinjena;

G.	ker prizadevanja Koreje v zvezi z izvajanjem poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju ne izpolnjujejo pričakovanj; ker so potrebne konkretnejše izboljšave;

ker več indijsko-pacifiških držav uživa ugodnosti tarifnih preferencialov EU v okviru splošne sheme preferencialov (GSP), ki olajšujejo dostop do trgov EU, in ker najmanj razvite države v regiji uživajo ugodnosti režima „vse razen orožja“ brez carin in kvot; ker so Pakistan, Filipini in Šrilanka upravičeni do posebnega spodbujevalnega režima za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (GSP+); ker so ti instrumenti prispevali h gospodarskemu razvoju teh držav, spoštovanju človekovih pravic in pravic delavcev, varstvu okolja in k izboljšanju dobrega upravljanja;

ker geopolitična konkurenca v svetovnem redu med ključnimi akterji še naprej narašča, zlasti med ZDA in Kitajsko, to pa ima velik vpliv na svetovno trgovino; ker so nedavni dogodki vplivali na svetovne trajnostne dobavne verige in pridobivanje kritičnih surovin ter povzročili naglo povečanje cen energije in hrane; ker so odnosi med EU in Kitajsko večplastni, pri čemer je Kitajska partnerica za sodelovanje, a tudi gospodarska in sistemska tekmica na številnih področjih;

ker je celostni in napredni sporazum za čezpacifiško partnerstvo (CPTPP) odprt in v prihodnost usmerjen trgovinski sporazum, katerega cilj je, da se v indijsko-pacifiški regiji zagotovijo enaki konkurenčni pogoji in trgovinsko okolje, ki temelji na pravilih, določa pa tudi model regionalnega trgovinskega povezovanja; ker so ZDA januarja 2017 odstopile od sporazuma, Kitajska, Tajvan in Združeno kraljestvo pa so septembra 2021 vložili uradno prošnjo za pristop;

ker je celovito regionalno gospodarsko partnerstvo (RCEP) – ki ga vodi združenje ASEAN, podpisale pa so ga tudi Avstralija, Kitajska, Japonska, Republika Koreja in Nova Zelandija – začelo veljati januarja 2022, s čimer je bil ustvarjen največji trgovinski blok na svetu; ker naj bi to partnerstvo spodbujalo večje regionalno sodelovanje na področju trgovine in naložb ter digitalne trgovine, v njegovem okviru pa naj bi se obravnavala regulativna vprašanja, da bi se olajšalo čezmejno gibanje, kar vključuje le omejene določbe o delu in okolju;

ker je pandemija covida-19 pospešila številne geopolitične trende, ki so že nakazovali; ker je zaradi nje postalo še bolj jasno, da je poglobljeno mednarodno sodelovanje, na primer v zdravstvenem sektorju, nujno potrebno; ker je tudi pokazala, da gospodarstva držav članic niso dovolj odporna, ter razkrila ranljivosti svetovnih dobavnih verig in izpostavila potrebo po dodatni diverzifikaciji;

ker se je geopolitična realnost po ruskem napadu na Ukrajino februarja 2022 korenito spremenila, zaradi česar je nadaljnje sodelovanje EU z indijsko-pacifiškimi partnerji še pomembnejše in nujnejše za diverzifikacijo naših trgovinskih odnosov, poglobitev sodelovanja na področju kritičnih in nastajajočih tehnologij, digitalnih vprašanj in surovin, pa tudi za okrepitev in diverzifikacijo dobavnih verig, povečanje njihove odpornosti in trajnostnosti ter pomoč pri reševanju svetovnih izzivov;

N.	ker so podnebne spremembe in degradacija okolja eksistencialna grožnja za indijsko-pacifiško regijo, Evropo in preostali svet; ker so samo v letu 2021 nesreče zaradi podnebnih sprememb v indijsko-pacifiški regiji prizadele več kot 57 milijonov ljudi (16);

ker EU, kot je navedeno v pregledu trgovinske politike, sodeluje s svojimi partnerji, da bi zagotovila spoštovanje univerzalnih vrednot, zlasti spodbujanje in varstvo človekovih pravic; ker to vključuje temeljne delovne standarde, socialno zaščito, enakost spolov ter boj proti podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti;

P.	ker so najbolj oddaljene regije ter čezmorske države in ozemlja EU, ki so ustavno povezani z državami članicami, pomemben del pristopa EU k indijsko-pacifiški regiji;

pozdravlja strategijo EU za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji, ki trajnostno in pravično trgovanje in naložbe opredeljuje kot prednostno nalogo; meni, da je bistvenega pomena njen glavni poudarek na vključevanju in sodelovanju na podlagi skupnih vrednot in načel, vključno z zavezanostjo spoštovanju demokracije, človekovih pravic in pravne države; poziva, naj se na podlagi večstranskega, na pravilih temelječega mednarodnega reda razvijeta strateški pristop EU in njeno sodelovanje z indijsko-pacifiško regijo, v jedru katerih je posodobljena Svetovna trgovinska organizacija, ki temelji na načelih odprtega okolja za trgovanje in naložbe, enakih konkurenčnih pogojih, vzajemnosti in obojestranski koristi; poudarja, da bi ta novi pristop moral biti del popolnoma nove usmeritve, ki temelji na skupnih interesih, saj je regija ključnega pomena za blaginjo Unije; ugotavlja, da skozi indijsko-pacifiško regijo potekajo glavne plovne poti, ki so bistvenega pomena za trgovino EU, saj se 40 % zunanje trgovine EU opravi prek Južnokitajskega morja, zaradi česar sta upravljanje oceanov in stabilnost v tej regiji skupna skrb in področje sodelovanja; poudarja, da je treba ohraniti svobodno in odprto indijsko-pacifiško regijo za vse ter ohraniti proste in odprte pomorske oskrbovalne poti, pri tem pa v celoti spoštovati mednarodno pravo, zlasti Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), in načelo svobode plovbe;

poziva Komisijo, naj poglobi partnerstva z vsemi ustreznimi akterji iz indijsko-pacifiške regije, pri tem pa upošteva podregionalne dinamike in posebnosti, ki krepijo na pravilih temelječ mednarodni red in obravnavajo skupne svetovne izzive, prav tako pa naj tesno sodeluje s svojimi podobno mislečimi partnerji v indijsko-pacifiški regiji pri utrjevanju vrednostnih verig s krepitvijo odpornosti, trajnostnosti in krožnosti naših gospodarstev in z diverzifikacijo trgovinskih odnosov, da bi zmanjšali strateško odvisnost v ključnih oskrbovalnih verigah s posebnim poudarkom na tehnologijah, surovinah in kmetijskih proizvodih, s prizadevanjem za popolno izvajanje in boljše izvrševanje obstoječih trgovinskih sporazumov, z dokončanjem tekočih trgovinskih pogajanj in z razvojem sodelovanja v strateških sektorjih; poudarja, kako pomembno je sodelovati s podobno mislečimi indijsko-pacifiškimi državami pri določanju tehničnih in industrijskih standardov, da bi se EU še naprej uveljavljala kot pomembna globalna sila pri določanju standardov; poudarja, da je pomembno oblikovati nove sporazume o digitalnem partnerstvu, ki bodo temeljili na sklepih o ustreznosti glede varstva podatkov, začenši z Japonsko, Republiko Korejo in Singapurjem; nadalje poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z indijsko-pacifiškimi partnerji pri izvajanju načrtovanega okvira potrebne skrbnosti;

opozarja na zavezo EU, da bo uveljavljala pravice žensk in človekove pravice ter spremljala vpliv trgovinskih preferencialov na enakost spolov; ponovno izraža podporo vključevanju načela enakosti spolov v trgovinsko politiko in poziva k učinkovitim ukrepom za boj proti izkoriščanju žensk v izvozno usmerjenih panogah;

poudarja, da bi morala EU bolje in v večji meri strateško izkoristiti svoj gospodarski vzvod, tako da bi uporabila svoj celotni integrirani nabor političnih instrumentov, vključno z mehanizmom GSP, pri čemer bi morala spoštovati politične in gospodarske razmere ter interese partnerskih držav, da bi dosegla svoje geopolitične in preobrazbene cilje ter spodbujala svetovne standarde za trajnostni razvoj, agendo 2030 in cilje trajnostnega razvoja, krožno gospodarstvo, človekove pravice, vključno s pravicami etničnih in verskih manjšin, pravice delavcev, konvencije Mednarodne organizacije dela, enakost spolov, dobro upravljanje, boj proti podnebnim spremembam in izvajanje Pariškega sporazuma, boj proti krčenju gozdov in izgubi biotske raznovrstnosti ter trajnostni ribolov;

poziva k hitremu izvajanju nedavno sprejete strategije EU Global Gateway v skladu z indijsko-pacifiško strategijo, da bi spodbudili trajnostno povezljivost v indijsko-pacifiški regiji in z njo; v zvezi s tem pozdravlja napredek, ki je bil dosežen pri partnerstvih za povezljivost z Japonsko in Indijo; se zavzema za vzpostavitev partnerstva za povezljivost z združenjem ASEAN, da bi se povezali z obstoječim krovnim načrtom združenja ASEAN o povezljivosti; si prizadeva za tesnejše sodelovanje z drugimi regionalnimi partnerji, kot sta Avstralija in Republika Koreja; poudarja, da je treba strategijo Global Gateway povezati z drugimi pobudami za zaupanja vredno povezljivost, kot sta pobudi „Build Back Better World“ in „Blue Dot Network“, ter spodbujati sodelovanje na področju visokokakovostne infrastrukture z varnostnim dialogom četverice (QUAD);

Veljavni sporazumi o prosti trgovini in zaščiti naložb: izvrševanje, izvajanje in nadgradnja

pozdravlja znatno povečanje obsega dvostranske trgovine med EU in Južno Korejo, odkar je leta 2011 začel veljati sporazum o prosti trgovini; pozdravlja nedavne ukrepe Južne Koreje v zvezi z ratifikacijo in izvajanjem konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 29, št. 87 in št. 98 ter spremembe delovnega zakonika, ki so sledile poročilu skupine strokovnjakov za trgovino in trajnostni razvoj; pričakuje konkretno izvedbo ratifikacij; opozarja, da je skupina strokovnjakov ugotovila, da v besedilu sporazuma o prosti trgovini niso navedeni izrecni cilji in mejniki v zvezi z ratifikacijo konvencij MOD; poziva Južno Korejo, naj hitro sprejme potrebne ukrepe za ratifikacijo preostale konvencije MOD št. 105 in naj še naprej napreduje na področju enakosti spolov in pravic žensk; podpira nadaljnje sodelovanje med EU in Južno Korejo na področju polprevodnikov;

poziva preostale države članice EU, naj nadaljujejo notranje postopke za ratifikacijo sporazuma o zaščiti naložb ter sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Singapurjem, podpisanih oktobra 2018, zlasti glede na pomembnost Singapurja kot največjega cilja neposrednih tujih naložb Unije v Aziji, pri čemer so neposredne tuje naložbe EU v Singapurju ob koncu leta 2020 znašale 256 milijard EUR; poziva Singapur, naj poveča prizadevanja za ratifikacijo in izvajanje temeljnih konvencij MOD;

meni, da je bil sporazum o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko (EPA) ključnega pomena pri ustvarjanju bolj trajnostnega trgovanja; pozdravlja obsežnejšo uporabo preferencialov za izvoz EU na Japonsko v letu 2020; poziva k začetku pogajanj o vključitvi določb o pretoku podatkov v sporazum o gospodarskem partnerstvu; ugotavlja, da je bil dosežen napredek pri razširitvi seznama za zaščito geografskih označb za obe strani, izkoriščenosti tarifnih kvot, ki jih je Japonska ponudila izvoznikom EU, in postopku ratifikacije konvencije MOD št. 105 na Japonskem; poudarja, da je treba pri izvajanju sporazuma še naprej hitro napredovati, vključno z liberalizacijo trgovine s storitvami in ratifikacijo konvencije MOD št. 111; ponovno poziva k zgodnjemu pregledu poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, da bi izboljšali njegove določbe o izvrševanju;

poziva države članice, naj ratificirajo sporazum med EU in Vietnamom o zaščiti naložb ter tako omogočijo, da začne veljati in ustvari ugodne pogoje za spodbujanje naložb EU v Vietnamu in v regiji, zlasti na področjih, ki spodbujajo zeleno preobrazbo in krožno gospodarstvo; poudarja, kako pomembno je za EU poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju, in poziva, naj se hitro in v celoti vzpostavijo notranje svetovalne skupine; znova izraža zaskrbljenost v zvezi s kršitvami človekovih pravic; meni, da je revizija vietnamskega kazenskega zakonika pomembna za učinkovito izvajanje temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela; poziva Vietnam, naj v skladu s sporazumom dokonča svoje ključne reforme na področju zaposlovanja in hitro, do leta 2023, ratificira konvencijo MOD št. 87; poziva Vietnam, naj si še naprej prizadeva za enako obravnavo držav članic EU v zvezi s farmacevtskimi izdelki ter zagotovi celovito izvajanje sanitarnih in fitosanitarnih določb;

10.

poziva k nadaljnjim ukrepom za ozaveščanje podjetij, deležnikov, civilne družbe, socialnih partnerjev in državljanov o obstoječih sporazumih o prosti trgovini v regiji in priložnostih, ki jih nudijo; poziva, naj se po potrebi poveča tehnična in finančna podpora partnerskim državam pri učinkovitem izvajanju sporazumov o prosti trgovini, zlasti poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju; poziva Komisijo, naj sodeluje z indijsko-pacifiškimi partnerji tudi v okviru pregleda trgovine in trajnostnega razvoja;

11.

opozarja na pomen parlamentarne diplomacije pri pospeševanju pogajanj o sporazumih o prosti trgovini med EU in državami članicami združenja ASEAN;

Dvostranski sporazumi o prosti trgovini, o katerih potekajo pogajanja in/ali so v postopku ratifikacije (pozitivna trgovinska agenda)

12.

poziva k bistvenemu napredku pri pogajanjih o sporazumih o prosti trgovini med EU in Avstralijo ter EU in Novo Zelandijo, da bi se ta lahko zaključila do sredine leta 2022, saj bi tako Evropski parlament lahko uradno ratificiral uravnotežena sporazuma še v tem parlamentarnem mandatu, pri čemer pa koledar ne sme vplivati na vsebino sporazumov; meni, da je zlasti v sedanjih geopolitičnih razmerah izjemno pomembno, da demokracije okrepijo medsebojne odnose, tudi na področju trgovine; poudarja pomen celovitega in izvršljivega poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju ter opozarja, da mora biti Pariški sporazum bistvena klavzula, s katero se bo odrazila ambicija, da se na teh področjih doseže sporazum z značilnostmi zlatega standarda; ponovno poudarja, da je treba upoštevati posebnosti in občutljivost kmetijskega sektorja ter doseči zaščito geografskih označb v obeh državah;

13.

pozdravlja odločitev o nadaljevanju pogajanj z Indijo o celovitem in vzajemno koristnem trgovinskem sporazumu, ki spodbuja skupne demokratične vrednote in človekove pravice, temeljne pravice delavcev in enakost spolov, zavezo k spodbujanju vključujočega, skladnega in na pravilih temelječega svetovnega reda, učinkovitega multilateralizma ter okrepljenega izvrševanja na področju trgovine in trajnostnega razvoja s poudarkom na boju proti podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti; pozdravlja odločitev o začetku pogajanj o ločenem sporazumu o zaščiti naložb in sporazumu o geografskih označbah; pozdravlja ustanovitev trajnih struktur med EU in Indijo, kot so dialogi na visoki ravni v več sektorjih; pozdravlja prizadevanja Indije, da izpolni cilje EU glede vsebine in časovnega razporeda; pozdravlja skupni predlog predsednice Ursule von der Leyen in predsednika vlade Narendre Modija o ustanovitvi Sveta za trgovino in tehnologijo med EU in Indijo;

14.

poudarja, da mora EU vzpostaviti celovit dialog s Kitajsko, v katerem bo odločno branila interese in vrednote EU, pri tem pa upoštevala sedanje zahtevne geopolitične svetovne razmere, vključno z ruskim napadom na Ukrajino; poudarja, da je Kitajska pri sodelovanju in pogajanjih partnerica EU, hkrati pa na vse več področjih tekmica in sistemska konkurentka; ponavlja svoj poziv iz resolucije z dne 16. septembra 2021 o novi strategiji EU-Kitajska, naj EU pripravi odločnejšo, celovitejšo in skladnejšo strategijo EU-Kitajska, ki bo združila vse države članice in oblikovala odnose s Kitajsko v interesu EU kot celote; poudarja, da bi EU morala na podlagi te strategije spodbujati večstranski red, ki temelji na pravilih, se osredotočati na zaščito vrednot in interesov EU in slediti trem načelom: sodelovati, kjer je to mogoče, tekmovati, kjer je to potrebno, in soočati, kjer je to nujno; poudarja, da je zelo pomembno nadaljevati sodelovanje s Kitajsko, in sicer zaradi spodbujanja iskanja rešitev za skupne izzive in zaradi sodelovanja pri vprašanjih skupnega interesa, kot je boj proti podnebnim spremembam; priznava, da je bila podpora Kitajske bistvena za sklenitev Pariškega sporazuma;

15.

priznava, da nenehne zamude Kitajske pri izpolnjevanju vseh pravil STO še naprej otežujejo trgovinske odnose med EU in Kitajsko; meni, da so glavna vprašanja, ki jih je treba rešiti, številne ovire, s katerimi se evropska podjetja srečujejo pri dostopu do kitajskega trga, varstvo pravic intelektualne lastnine, ponarejanje, pomisleki glede varnosti proizvodov, socialni in okoljski standardi, prisilni prenosi tehnologije, obvezna skupna podjetja, nepoštene subvencije in nelojalna konkurenca podjetij v državni lasti;

16.

ugotavlja, da so bile razprave o ratifikaciji celovitega sporazuma o naložbah med EU in Kitajsko v Evropskem parlamentu prekinjene zaradi odločitve Kitajske, da med drugim sankcionira pet posameznih poslancev Evropskega parlamenta in njegov stalni pododbor za človekove pravice, ker so kritizirali razmere na področju človekovih pravic na Kitajskem; poudarja, da Evropski parlament ne more začeti postopka obravnave in ratifikacije celovitega sporazuma o naložbah, dokler kitajske sankcije proti poslancem Evropskega parlamenta in institucijam EU ne bodo odpravljene; nadalje opozarja na pritisk Kitajske na države članice, na primer Litvo, in ostro obsoja takšno prakso; opozarja, da je bistveno, da Kitajska spoštuje mednarodne standarde, tudi kar zadeva vpliv na podnebje, okolje, biotsko raznovrstnost, revščino, zdravje, pravice delavcev, človekove pravice ter preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ter boj proti njemu;

17.

poziva EU, naj vzpostavi strukturiran dialog s Tajvanom o sodelovanju na področju zelene tehnologije in digitalnega gospodarstva, vključno z industrijo polprevodnikov, z namenom, da se podpiše memorandum o soglasju, ki bo prinesel koristi tako EU kot Tajvanu; znova poziva Komisijo, naj v sklopu priprav na pogajanja za poglobitev dvostranskih gospodarskih vezi začne oceno učinka, javno posvetovanje in predhodno študijo o dvostranskem sporazumu o naložbah s Tajvanom; prav tako poziva Komisijo, naj preuči možnosti za okrepitev sodelovanja s Tajvanom na področju odpornih dobavnih verig; poudarja, da je Tajvan polnopravna članica STO; poziva k tesnejšemu sodelovanju v svetovnih zdravstvenih krizah in trgovini z medicinsko opremo;

18.

pozdravlja nedavni napredek pri pogajanjih o celovitem sporazumu o gospodarskem partnerstvu z Indonezijo, tudi na področjih, povezanih s trajnostnostjo, in obnovljeno zavezo obeh strani, da bosta ta sporazum sklenili; poudarja, da bi lahko po mnenju Svetovne banke (17) sporazum Indoneziji omogočil 2,13-odstotno rast BDP do leta 2030; poudarja, da je treba pred sklenitvijo sporazuma nujno razmisliti o nadaljnjih ukrepih, zlasti o trajnostnosti, krčenju gozdov s poudarkom na palmovem olju, bolj izvršljivem poglavju o trgovini in trajnostnem razvoju ter Pariškem sporazumu;

19.

poudarja, da so Filipini država z nižjim dohodkom, ki uživa koristi mehanizma GSP+; poudarja, da bodo morali Filipini od leta 2024 ponovno zaprositi za ugodnosti GSP+ v okviru nove uredbe o GSP; ugotavlja, da so bila pogajanja o dvostranskem sporazumu o trgovini in naložbah s Filipini, ki so se začela leta 2015, prekinjena; opozarja na resne pomisleke v zvezi s kršitvami človekovih pravic; opozarja, da bi se morala pogajanja nadaljevati šele, ko se bodo zaskrbljujoče in kritične razmere v zvezi s človekovimi pravicami, dobrim upravljanjem in pravno državo na Filipinih izboljšale;

20.

ugotavlja, da so bila pogajanja o dvostranskem sporazumu o trgovini in naložbah z Malezijo od leta 2012 prekinjena; poziva malezijske oblasti, naj sprejmejo stališče o morebitnem ponovnem začetku pogajanj, in poziva obe strani, naj preučita ugotovitve iz ocene učinka na trajnostni razvoj; poudarja, da bi bilo treba pred morebitno obnovitvijo pogajanj občutno izboljšati razmere na področju človekovih pravic v državi;

21.

ugotavlja, da so se pogajanja o dvostranskem trgovinskem in naložbenem sporazumu s Tajsko začela leta 2013, leta 2014 pa so bila prekinjena; priznava, da je EU v zadnjih letih sprejela ukrepe za razširitev sodelovanja s Tajsko; poudarja, da je pomembno sprejeti ukrepe (v skladu s sklepi Sveta iz leta 2019) za nadaljevanje pogajanj o ambicioznem in celovitem sporazumu o prosti trgovini, ter poziva tajske oblasti, naj v zvezi s tem zagotovijo jasne smernice in začnejo strukturne reforme; poudarja, da bi bilo treba pred morebitno obnovitvijo pogajanj o celovitem sporazumu o prosti trgovini občutno izboljšati demokratične razmere v državi;

22.

poziva Komisijo, naj pozorno spremlja razmere v Mjanmaru po državnem udaru leta 2021 in oceni, ali bi bilo treba začeti preiskavo o morebitnem umiku trgovinskih preferencialov v okviru sheme „Vse razen orožja“;

23.

poziva Komisijo in kamboške oblasti, naj si prizadevajo za skupni dogovor o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za doseganje pogojev, ki bodo omogočili ponovno uvedbo trgovinskih preferencialov za Kambodžo v okviru sheme „Vse razen orožja“;

24.

pozdravlja pregled uredbe o GSP; poudarja, da bodo morale sedanje države upravičenke do GSP+ in države upravičenke do sheme „Vse razen orožja“, ki napredujejo v države z nižjim srednjim dohodkom, (ponovno) zaprositi za status GSP+ v skladu z novo uredbo o GSP; poziva države upravičenke do GSP, GSP+ in sheme „Vse razen orožja“ v regiji, naj si prizadevajo za učinkovitejše izvajanje svojih mednarodnih zavez na področju človekovih pravic, pravic delavcev, okolja, dobrega upravljanja in trajnostnega razvoja;

25.

pozdravlja dolgo pričakovani načelni zaključek instrumenta EU za mednarodno javno naročanje, da bi dosegli vzajemnost in enake konkurenčne pogoje na mednarodnih trgih javnih naročil; poudarja, da je treba dodatno okrepiti nabor orodij trgovinske zaščite EU, tako da se hitro sprejme stroga uredba o tujih subvencijah in zavzame jasno stališče proti gospodarski prisili tretjih držav, kot v primeru nesprejemljivega pritiska Kitajske na Litvo konec leta 2021, in sicer z novim instrumentom za preprečevanje prisile;

Stališče EU do regionalnih in večstranskih odnosov in pogajanj

26.

poziva k nadaljnjemu sodelovanju z združenjem ASEAN in njegovimi državami članicami ter k razvoju in spodbujanju strateškega partnerstva med EU in združenjem ASEAN; poziva obe strani, naj izkoristita zagon pri načrtovanju vrha EU-ASEAN v letu 2022 ob 45. obletnici dvostranskih odnosov med EU in združenjem ASEAN ter predstavita nov akcijski načrt EU-ASEAN za naslednje obdobje, s katerim se bo spodbudilo okrepljeno večstransko sodelovanje na ključnih področjih; poudarja, da je treba, ko bodo izpolnjeni pogoji, znova obuditi pobudo za medregionalni prostotrgovinski sporazum med EU in združenjem ASEAN, ki bo temeljil na skupnih vrednotah in načelih, vključno s trajnostnim razvojem ter spodbujanjem temeljnih pravic in enakosti spolov; poziva k parlamentarni razsežnosti vrha 45. obletnice in ponovno poudarja, da namerava ustanoviti parlamentarno skupščino EU-ASEAN, da bi okrepili demokratično razsežnost partnerstva;

27.

poziva k novemu strateškemu pristopu k celostnemu in naprednemu sporazumu za čezpacifiško partnerstvo (CPTPP) kot osrednjemu elementu indijsko-pacifiške strategije EU; poudarja, da bi tesnejše sodelovanje EU prineslo pomembne gospodarske koristi, povezane z morebitnimi socialnimi ugodnostmi, diverzifikacijo dobavnih verig in zmanjšanjem strateških odvisnosti, zaradi česar bi EU dobila priložnost, da še naprej oblikuje standarde v indijsko-pacifiški regiji in po svetu; poudarja, da bi EU morala preučiti možnost, da bi se v prihodnje pridružila celostnemu in naprednemu sporazumu za čezpacifiško partnerstvo (CPTPP), pa tudi možnosti za povezovanje obstoječih sporazumov s partnerji, na primer z njihovimi protokoli o pravilih o poreklu, da bi se povečala stopnja uporabe preferencialov teh sporazumov in čim bolj povečala njihova dodana vrednost;

28.

poziva Komisijo, naj še naprej podrobno spremlja neposredne gospodarske učinke celovitega regionalnega gospodarskega partnerstva (RCEP) na gospodarstvo EU in oceni njegove dolgoročne strateške in geopolitične posledice;

o o

29.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju združenja ASEAN, generalnemu sekretarju medparlamentarne skupščine združenja ASEAN ter zadevnim državam v indijsko-pacifiški regiji.

(1) UL C 184, 5.5.2022, str. 170.

(2) UL C 506, 15.12.2021, str. 109.

(3) UL L 127, 14.5.2011, str. 6.

(4) UL L 294, 14.11.2019, str. 3.

(5) UL L 186, 12.6.2020, str. 3.

(6) UL L 330, 27.12.2018, str. 3.

(7) UL C 346, 27.9.2018, str. 44.

(8) UL C 425, 20.10.2021, str. 155.

(9) UL C 15, 12.1.2022, str. 170.

(10) UL C 117, 11.3.2022, str. 40.

(11) UL C 456, 10.11.2021, str. 117.

(12) UL C 67, 8.2.2022, str. 25.

(13) UL C 395, 29.9.2021, str. 14.

(14) UL C 307, 30.8.2018, str. 109.

(15) Skupno sporočilo z dne 16. septembra 2021 o strategiji EU za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji (JOIN(2021)0024).

(16) Observer Research Foundation, Climate change and geostrategic ocean governance in the Indo-Pacific (Podnebne spremembe in geostrateško upravljanje oceanov v indijsko-pacifiški regiji)’, 14. januar 2022.

(17) Glej stran 9 World Bank Policy Research Working Paper „Economic and Distributional Impacts of Free Trade Agreements. The Case of Indonesia“. (Delovni dokument Svetovne banke o raziskavi politik z naslovom Ekonomski in razdelitveni učinki sporazumov o prosti trgovini na primeru Indonezije).