P9_TA(2022)0265

Ukrepi za vključevanje v okviru Erasmus+ 2014–2020

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. junija 2022 o izvajanju ukrepov za vključevanje v okviru Erasmus+ 2014–2020 (2021/2009(INI))

(2023/C 32/07)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 6, 10, 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES (1),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Erasmus+, programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013 (2),

—	ob upoštevanju poročila Komisije z dne 31. januarja 2018 o vmesni oceni programa Erasmus+ (2014–2020) (COM(2018)0050),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. novembra 2017 o krepitvi evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture – prispevek Evropske komisije k srečanju voditeljev v Göteborgu, 17. novembra 2017 (COM(2017)0673),

—	ob upoštevanju medinstitucionalne razglasitve evropskega stebra socialnih pravic (3),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. novembra 2020 z naslovom „Unija enakosti: strategija za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025“ (COM(2020)0698), ki nadgrajuje zaključke Sveta z dne 16. junija 2016 o enakosti oseb LGBTI,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. septembra 2020 z naslovom „Unija enakosti: akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025“ (COM(2020)0565), katere cilj je posodobiti Direktivo Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enake obravnave oseb ne glede na njihov rasni ali etnični izvor (4) (direktiva o rasni enakosti),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2020 o učinkovitih ukrepih za bolj „zelena“ programa Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa ter evropsko solidarnostno enoto (5),

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za peticije,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A9-0158/2022),

ker je mobilnost izjemno pomemben del digitalnega učenja in učenja v živo; ker enake in vključujoče možnosti za vse so in morajo biti neločljivo povezane s temeljnimi vrednotami Evropske unije, kar se ne sme spremeniti, in ker je treba ljudem iz vseh sredin in družbenih slojev omogočiti, da v celoti in enakopravno izkoristijo program Erasmus+; poudarja, da Erasmus+ ne koristi le udeležencem, ampak celotnim skupnostim in družbam, ter izpolnjuje namen cilja trajnostnega razvoja OZN št. 4; ugotavlja, da to vodi v bolj demokratične, močnejše ter bolj povezane in odporne družbe;

ker je v uredbi o programu Erasmus+ za obdobje 2014–2020 poudarek na spodbujanju socialnega vključevanja in udeležbi ljudi s posebnimi potrebami ali z manj priložnostmi, kot je opredeljeno v strategiji Erasmus+ za vključevanje in raznolikost, kar zajema invalide, osebe z zdravstvenimi in učnimi težavami, kulturne razlike ter ekonomske, geografske in družbene ovire; poudarja, da je tudi sedanji program Erasmus+ (2021–2027) povezan z zelenim in digitalnim prehodom;

C.	ker so posledice pandemije covida-19 močno vplivale na izobraževalni sektor kot celoto, saj so se obstoječe neenakosti pri dostopu do izobraževanja še povečale, pokazalo pa se je tudi, da je v programu Erasmus+ treba obdržati ukrepe vključevanja in sprejeti vse potrebne izboljšave;

D.	ker za program Erasmus+ v obdobju 2014–2020 na evropski ravni ni bila vzpostavljena usklajena in obvezna strategija vključevanja, kar je pomanjkljivost, ki je znatno omejila učinek ukrepov vključevanja v okviru programa;

E.	ker fizična mobilnost omogoča doživljanje drugih kultur in najboljšo možno interakcijo z njimi in ker so virtualne izmenjave in učenje dragocena dopolnitev fizične mobilnosti, vendar kakovost doživetja in koristi ni na isti ravni;

F.	ker je pandemija pospešila digitalni prehod in povečala pomen dobrih digitalnih znanj in veščin; poudarja, da lahko program Erasmus+ znatno prispeva k digitalnemu izpopolnjevanju in prekvalifikaciji;

ker lahko izkušnja mobilnosti, ki jo nudi Erasmus+, udeležence preobrazi in pozitivno vpliva na njihove komunikacijske sposobnosti, samozavest, odprtost, kritično mišljenje, osebni in poklicni razvoj, zaposljivost in dobro počutje ter razumevanje koristi združene Evrope, saj vključujoče priložnosti za učenje bogatijo njihovo življenje in jim omogočajo, da izkusijo jezikovno in kulturno dediščino Evrope ter pridobijo vseživljenjsko znanje;

H.	ker je v vmesni oceni programa Erasmus+ za obdobje 2014–2020, ki jo je Komisija objavila leta 2018, poudarjeno, da je treba doseči več ljudi z manj priložnostmi in manjših organizacij v vseh regijah;

z zadovoljstvom ugotavlja, da na splošno vlada pozitivno sprejemanje tega, kako so se ukrepi za vključevanje v programskem obdobju Erasmus+ 2014–2020;

poudarja, da bi moral Erasmus+ podpirati načrte deležnikov in udeležencev za internacionalizacijo, ki prispevajo k odpravi fizičnih, psiholoških, socialnih, socialno-ekonomskih, jezikovnih, digitalnih in drugih ovir za učno mobilnost in evropske projekte ter udeležencem iz nezadostno zastopanih skupin in udeležencem s posebnimi potrebami nudijo jasne in podrobne informacije ter kakovostno podporo;

poudarja, da so nujno potrebna prilagojena finančna sredstva in nepovratna sredstva, kot so predhodno financiranje, dodatna nepovratna sredstva, vnaprejšnja plačila in pavšalni zneski, da bi povečali udeležbo ljudi z manj priložnostmi ali iz prikrajšanih okolij, saj so finančne ovire še vedno ena največjih preprek v programu Erasmus+; v zvezi s tem poudarja potrebo po uporabi prožnih pravil, da bi zagotovili dovolj finančnih sredstev za kritje njihovih potreb, zlasti njihovih življenjskih stroškov;

poziva Komisijo, naj še naprej razvija orodja za financiranje programa Erasmus+ in vzpostavi sinergije z drugimi programi;

poudarja, da so zneski, razdeljenega prek štipendij za mobilnost v nekaterih primerih še vedno nezadostni in so lahko razlog za socialno izključenost študentov in družin, ki si ne morejo privoščiti mobilnosti; poziva k povečanju proračuna za leto 2023 za celovito izvajanje ukrepov vključevanja v programu Erasmus+ in evropski solidarnostni enoti;

poziva Komisijo, naj zagotovi, da obstoječa digitalna orodja delujejo pravilno in v celoti, ter naj nemudoma obravnava resne stalne težave v zvezi z orodji IT za Erasmus+, ki znatno ovirajo udeležbo manjših organizacij, oseb z manj priložnostmi, starejših udeležencev in osebja, ki pomaga pri administrativnih nalogah, pa tudi sodelovanje vseh vrst upravičencev; poziva Komisijo, naj vsem skupinam olajša in omogoči dostop do novih orodij IT in naj jih pred uporabo preizkusi v dovolj velikem obsegu;

ugotavlja, da upravne ovire številnim potencialnim učencem onemogočajo, da bi sodelovali v programu; poziva Komisijo, naj zmanjša birokracijo in poenostavi postopke za dostop do financiranja, da bi bil ta proces preprostejši in lažje razumljiv in dostopnejši; poudarja, da upravno breme ovira dostop za vse in najbolj vpliva na tiste z manj priložnostmi ali s posebnimi potrebami; poudarja tudi, da je pomembno zagotoviti postopke prijave v vseh evropskih jezikih;

izreka pohvalo učiteljem, mladinskim in socialnim delavcem, organizacijam civilne družbe, združenjem in pedagoškim delavcem, ki so gonilna sila sodelujočih ustanov pri ozaveščanju o programu, obveščanju in podpiranju prihodnjih učečih se ter opredelitvi oseb z manj priložnostmi, ugotavlja, da brez njih večina udeležencev, zlasti tistih z manj priložnostmi, ne bi mogla sodelovati; poziva Komisijo, države članice in nacionalne agencije, naj cenijo in priznajo njihovo delo, ki je pogosto prostovoljno, jih podprejo s spodbujanjem njihove mobilnosti ter jim zagotovijo ustrezno financiranje in podporo, hkrati pa spremljajo udeležence z manj priložnostmi in jim ponudijo posebno usposabljanje, prilagojeno njihovim potrebam; ugotavlja, da je pomembno posodobiti različna orodja, ki se uporabljajo pri opredelitvi morebitnih udeležencev, in bolje prilagoditi izkušnje v okviru programa Erasmus+, da bi obravnavali potrebe vsakega posameznega udeleženca;

poudarja, da je treba učitelje ustrezno usposabljati in podpirati pri učinkovitem obvladovanju izzivov in priložnosti ter spodbujati izmenjavo dobre prakse na tem področju;

10.

spodbuja države članice in nacionalne agencije, naj izvajajo več izobraževalnih seminarjev za osebje programa Erasmus+ za izvajanje projektov, razvoj vključujočih metod in preučevanje novih načinov za iskanje prihodnjih učečih se, ki bodo lahko izkoristili ta program;

11.

poudarja, da morajo Komisija, države članice in nacionalne agencije bolje podpreti lokalne organizacije na vseh območjih, tudi organizacije, ki jih vodijo skupnosti, in manjše organizacije, zlasti v najbolj oddaljenih regijah, na otokih in oddaljenih, goratih, podeželskih in težje dostopnih območjih, ter zagotoviti pravično porazdelitev sredstev in projektov v vsaki državi članici;

12.

poudarja, da je treba zaposlenim zagotoviti ustrezno finančno in materialno podporo, skupaj z nadaljnjim usposabljanjem in strokovnim znanjem, da bodo lahko sodelovali z udeleženci, njihovimi družinami in upravičenci, da bi izboljšali dostop in povečali uspeh in vpliv projektov, obenem pa zagotovili nemoten potek mobilnosti in projektov; ugotavlja, da lahko nacionalne agencije v državah članicah zelo pomagajo z opredelitvijo potreb organizacij in institucij na tem področju in z nudenjem potrebne podpore;

13.

ugotavlja, da ima kratkoročna mobilnost šolarjev pozitiven učinek na premagovanje mentalnih in psihosocialnih ovir, ter poziva Komisijo in nacionalne agencije, naj spodbujajo projekte mobilnosti za otroke in najstnike;

14.

poziva Komisijo in države članice, naj organizirajo ciljno usmerjene informacijske kampanje, tako na spletu kot zunaj njega, da bi povečali ozaveščenost državljanov o koristih programa Erasmus+ s sodelovanjem z mediji in družbenimi mediji v javnih učnih ustanovah, kot so knjižnice, šole in univerze;

15.

poziva vse nacionalne agencije, naj imenujejo namenske uradnike za vključevanje in raznolikost, da bi neposredno dosegli učence s posebnimi potrebami in/ali manj priložnostmi; v zvezi s tem poziva organizacije, ki so bile izbrane za izvajanje ukrepov Erasmus+, naj imenujejo posebne kontaktne osebe za osebe z manj priložnostmi, in opozarja da morajo biti informacije o podpornih storitvah za ljudi s posebnimi potrebami jasne, ažurne, popolne in lahko dostopne;

16.

poziva Komisijo, naj izboljša smernice za nacionalne politike, da bodo omogočile boljše sodelovanje učencev, ki imajo zdravstvene težave ali se srečujejo s kulturnimi razlikami ter gospodarskimi, geografskimi in socialnimi ovirami, naj spremlja njihovo izvajanje in o tem poroča;

17.

podpira vse pobude EU za spodbujanje mobilnosti študentov, kot so mobilna aplikacija Erasmus+, „brezpapirni Erasmus“ in evropska študentska izkaznica; poziva Komisijo, naj preuči možnost tesnejše povezave med programom Erasmus+ in drugimi programi ter naj spodbuja medsektorsko sodelovanje, vštevši Interrail, da bi spodbudili večjo vključenost in enakost, ki bosta izboljšali dostop do boljših in okolju prijaznejših prevoznih sredstev, zlasti za tiste z manj priložnostmi; poziva Komisijo, naj tudi zagotovi, da bo pobuda DiscoverEU bolj vključujoča in omogočila sodelovanje še več ljudem;

18.

poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti jezikovnim kompetencam, zlasti udeležencev z manj priložnostmi; zato poziva k ciljni podpori po skupinah pri učenju jezikov kot pripravi na mobilnost in vztraja, da ta podpora ne bi smela biti omejena na spletne tečaje;

19.

priznava, da ima center SALTO (podpora ter priložnosti za napredno učenje in usposabljanje) za vključevanje in raznolikost pomembno vlogo pri izvajanju ukrepov za vključevanje v sklopu „Mladi“ programa Erasmus+, ter ugotavlja, da bo treba razširitev strategij za vključevanje na sklop „Izobraževanje in usposabljanje“ v sedanjem programskem obdobju pozorno spremljati, saj so ciljne skupine drugačne; poudarja, da morajo nacionalne agencije tesneje sodelovati z agencijami za zaposlovanje in drugimi deležniki na področju izobraževanja odraslih, da bi olajšali vključevanje učečih se odraslih v program Erasmus+ 2021–2027;

20.

obžaluje pomanjkanje zanesljivih kvantitativnih in kvalitativnih podatkov o udeležbi ljudi z manj priložnostmi v programu Erasmus+, saj bi se ti podatki lahko uporabili za opredelitev, na katere skupine bi morali biti usmerjeni ukrepi za vključevanje; poudarja, da je treba oblikovati ocenjevalne sheme, na podlagi katerih bi pridobili jasne statistične podatke in ustrezno ocenili nadaljnje težave, da bi oblikovali orodje za upravljanje in usmerjanje ukrepov za vključevanje, pri čemer je treba uporabljati metode, ki spoštujejo zasebnost in varstvo osebnih podatkov ter ne povzročajo nepotrebnih upravnih bremen za organizacije in udeležence; ponovno poudarja potrebo po večji krepitvi zmogljivosti osebja glede kazalnikov in sistemov za spremljanje vključevanja;

21.

poudarja, da je treba v sedanjem programskem obdobju financirati več vseevropskih raziskav in študij na področju vključevanja, da bi ocenili učinek ukrepov nacionalnih agencij in deležnikov pri vključevanju organizacij in oseb z manj priložnostmi; poudarja, da je treba hraniti evidence in statistične podatke, ki bodo služili kot podlaga za posvetovanja o prihodnjih programih;

22.

poziva, naj se upoštevajo posebne potrebe invalidov, da bi olajšali njihovo sodelovanje v programu, tako da se jim ponudi hibridna mobilnost, ki bi jih pripravila na obdobje mobilnosti, omogoči spremstvo in zagotovijo ustrezna in dostopna nastanitev in posebne podporne storitve glede na njihove potrebe; poudarja, da je treba po koncu obdobja mobilnosti zbrati njihove povratne informacije, da bi izboljšali udeležbo prihodnjih upravičencev; poudarja, da so potrebni posebna podpora, usmerjanje in orodja, ki invalidom omogočajo prijavo in sodelovanje v programu Erasmus+; opozarja, da bi morali imeti tudi spremljevalci dostop do sredstev in nepovratnih sredstev, da bi lahko sodelovali v programu mobilnosti;

23.

poudarja pomen programa Erasmus+ pri spodbujanju vrednot strpnosti ter raznolikosti; poziva Komisijo, naj vzpostavi sinergije med akcijskim načrtom EU za boj proti rasizmu in programom Erasmus+, da bi obravnavali posebne potrebe in se borili proti vsem oblikam rasizma;

24.

pozdravlja napredek pri projektih Erasmus+, ki se navezujejo in so osredotočeni na izboljšanje enakosti spolov in vključevanje žensk v vse sektorje izobraževanja, zlasti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike, ter poziva Komisijo in države članice, naj v svojih politikah in ukrepih še naprej zagotavljajo prepoznavnost enakosti spolov;

25.

pozdravlja projekte, ki spodbujajo spolno raznolikost in ozaveščenost o njej ter spoštovanje oseb LGBTIQ+, ter poziva Komisijo, naj vzpostavi dejanske povezave med strategijo EU za enakost oseb LGBTIQ in programom Erasmus+;

26.

poudarja, da so potrebne ciljno usmerjene rešitve in pristop, ki temelji na potrebah, k možnostim za mobilnost, povezane z učenjem, za pripadnike marginaliziranih skupin, da bi okrepili njihovo udeležbo v programu in zagotovili, da dobijo ustrezno podporo, pri čemer je treba upoštevati, da finančne in institucionalne ovire ostajajo ena največjih težav, ki preprečujejo njihovo udeležbo;

27.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo vse ustrezne informacije v zvezi s programom Erasmus+ dostopne invalidom, zlasti s prilagojenimi spletnimi orodji brez ovir v vseh evropskih jezikih; opozarja, da bi morali biti postopki načrtovanja in ocenjevanja neovirani; pozdravlja uvedbo „dnevov Erasmus“ in poudarja, kako pomembna je vloga nekdanjih udeležencev programa Erasmus+ in mrež diplomantov pri široki promociji programa in kot potencialna enotna kontaktna točka za vse prihodnje učence;

28.

poziva države članice, naj ocenijo svoje obstoječe politike ter sprejmejo ciljno usmerjene programe in ukrepe za učence z manj priložnostmi in posebnimi potrebami iz vseh starostnih skupin in vseh okolij, da bi povečale udeležbo v programu Erasmus+, zlasti v smislu mobilnosti, in spodbudile izmenjavo dobre prakse na tem področju; ugotavlja, da imajo nacionalne agencije in prostovoljne organizacije ključno vlogo pri spodbujanju tega procesa;

29.

poudarja pozitivni učinek programa Erasmus+ v tretjih državah kot dejavnika v procesu evropskega povezovanja in v krepitvi prepoznavnosti EU; poudarja potrebo po boljših partnerstvih in večji vključenosti projektov Erasmus+ v pridruženih državah in drugih upravičenih državah, zlasti na Zahodnem Balkanu in v vzhodnem in južnem sosedstvu; poziva Komisijo, naj olajša digitalno in osebno mednarodno posvetovanje med nacionalnimi agencijami v državah članicah in sodelujočih državah, da bi izmenjali dobre prakse; ugotavlja, da bo to dodatno okrepilo njihovo sodelovanje in jim omogočilo izvajanje novih rešitev, zamisli in izkušenj, pridobljenih na terenu, s čimer se bo povečalo število udeležencev v programu Erasmus+;

30.

poudarja, da je treba zagotoviti večjo prožnost programa Erasmus+ v primeru krize, kot se je zgodilo od začetka vojne v Ukrajini; pozdravlja ukrepe, ki jih je napovedala Komisija in ki bodo omogočili ukrajinskim študentom in pedagoškim delavcem, ki jih je prizadela vojna, da nadaljujejo svoje izobraževalne in pedagoške dejavnosti v Ukrajini in kateri koli državi članici; poziva, naj se ukrajinskim študentom zagotovi več pomoči in dodatne podpore za ohranitev ukrajinskih visokošolskih ustanov in akademske skupnosti;

31.

obžaluje odločitev vlade Združenega kraljestva, da po izstopu iz Evropske unije ne bo sodelovala v programu Erasmus+ v sedanjem programskem obdobju, kar pomeni izgubo priložnosti za mlade tako v EU kot v Združenem kraljestvu;

32.

poudarja pomen spodbujanja mobilnosti za udeležence v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, da bi dosegli mlade iz vseh okolij, ter z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo v programskem obdobju 2014–2020 ustvarjenih več priložnosti za njihovo dolgoročno mobilnost;

33.

poziva Komisijo in države članice, naj evropsko leto mladih in z njim povezane dogodke izkoristijo za učinkovito spodbujanje priložnosti, ki jih ponuja program Erasmus+, zlasti za osebe z manj priložnostmi in iz prikrajšanih okolij, da bi zagotovili učinkovitost evropskega leta mladih, zlasti na življenjske pogoje, možnosti izobraževanja in demokratično udeležbo mladih; obžaluje, da proračun za evropsko leto mladih ne zadostuje za izpolnitev potreb pobude;

34.

opozarja na izjemen pomen samodejnega priznavanja kvalifikacij in učnih obdobij v okviru evropskega izobraževalnega prostora kot dopolnilnega orodja za polno učinkovitost ukrepov vključevanja v okviru programa Erasmus+ in evropske solidarnostne enote;

35.

pozdravlja, da je Komisija nedavno sprejela okvir ukrepov za povečanje raznolikosti in vključenosti v sedanje programe Erasmus+ in evropske solidarnostne enote za obdobje 2021–2027, in jo poziva, naj pozorno spremlja prihodnje nacionalno izvajanje tega okvira in Parlament vsako leto obvešča o njem; poudarja, da je lahko popolno izvajanje namenskega okvira ukrepov za vključevanje koristna izkušnja in referenca za druge programe EU, ki neposredno vplivajo na življenje državljanov, kot sta Ustvarjalna Evropa in program Državljani, enakost, pravice in vrednote;

36.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 347, 20.2.2013, str. 50.

(2) UL L 189, 28.5.2021, str. 1.

(3) UL C 428, 13.12.2017, str. 10.

(4) UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

(5) UL C 385, 22.9.2021, str. 2.