P9_TA(2022)0207

Učinek nezakonite ruske vojaške agresije proti Ukrajini na prometni in turistični sektor EU

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2022 o učinku nezakonite ruske vojaške agresije proti Ukrajini na prometni in turistični sektor EU (2022/2643(RSP))

(2022/C 465/16)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2022/334 z dne 28. februarja 2022 (1),

—	ob upoštevanju dokumenta „Strateški kompas za varnost in obrambo – Za Evropsko unijo, ki varuje svoje državljane in državljanke, vrednote in interese ter prispeva k mednarodnemu miru in varnosti“, ki ga je Svet odobril 21. marca 2022, Evropski svet pa podprl 25. marca 2022,

—	ob upoštevanju neuradnega srečanja ministrov za promet 8. aprila 2022,

—	ob upoštevanju globalnega dogovora OZN o beguncih iz leta 2018,

—	ob upoštevanju izjave voditeljev držav ali vlad EU iz Versaillesa 11. marca 2022,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2022 o ruski agresiji proti Ukrajini (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2022 o potrebi po nujnem akcijskem načrtu EU za zagotovitev prehranske varnosti v EU in zunaj nje zaradi ruskega napada na Ukrajino (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. aprila 2022 o sklepih z zasedanja Evropskega sveta od 24. do 25. marca 2022: aktualno dogajanje glede vojne v Ukrajini in sankcije EU proti Rusiji ter njihovo izvajanje (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. aprila 2022 o zaščiti otrok in mladih, ki zaradi vojne v Ukrajini bežijo v EU (5),

—	ob upoštevanju načrta Mednarodne agencije za energijo za zmanjšanje uporabe nafte v desetih točkah,

—	ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

—	ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za promet in turizem,

A.	ker je EU sprejela pet svežnjev sankcij v odziv na nezakonito, neizzvano in neupravičeno rusko agresijo proti Ukrajini;

B.	ker se pričakuje, da bo nov val sankcij bolj prizadel Rusijo v sektorju cestnega in pomorskega prometa;

C.	ker je Rusija 28. februarja 2022 kot povračilni ukrep napovedala prepoved uporabe ruskega zračnega prostora, ki vpliva na zrakoplove iz 36 držav, vključno z državami EU;

D.	ker je Evropski svet v večletnem finančnem okviru 2021–2027 zmanjšal predlog v proračunski vrstici za vojaško mobilnost v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope s 6,5 na 1,69 milijarde EUR;

E.	ker se je z zaprtjem ukrajinskega zračnega prostora ustavilo približno 3,3 % zračnega potniškega prometa v Evropi, poleg potniških letov med Rusijo in Evropo, ki so leta 2021 predstavljali 5,7 % celotnega evropskega prometa;

F.	ker je leta 2020 okoli 535 plovil, ki so plula pod rusko zastavo, v pristaniščih držav članic EU opravilo okoli 8 848 postankov;

G.	ker so se razmere v Črnem morju in Azovskem morju poslabšale, saj ruska mornarica izvaja blokado regije, deli teh morij pa so bili razglašeni za vojno območje zaradi varnostnega tveganja za mimovozeči pomorski promet;

H.	ker je ruska mornarica na tem območju napadla plovila z lastniki ali upravljavci iz EU;

I.	ker ukrajinski in ruski pomorščaki predstavljajo 14,5 % svetovne pomorske delovne sile, flote EU pa so od njih močno odvisne;

J.	ker narašča zaskrbljenost v zvezi s splošno varnostjo in delovanjem železniškega in pomorskega prometa v Ukrajino in iz nje;

K.	ker se cene goriva v zadnjih mesecih povečujejo, razmere pa so se še poslabšale zaradi ruske nezakonite vojne proti Ukrajini, in ker gorivo predstavlja enega najvišjih stroškov za upravljavce in uporabnike prevoznih sredstev;

L.	ker bodo turistične destinacije v številnih državah EU po dveh letih pandemije, ki je že imela uničujoče posledice za ta sektor, spet močno prizadete;

ponovno najostreje obsoja agresijo Ruske federacije proti Ukrajini in vpletenost Belorusije v to vojno ter zahteva, naj Rusija nemudoma prekine vse vojaške dejavnosti v Ukrajini in brezpogojno umakne vse sile in vojaško opremo s celotnega mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine;

pozdravlja doslej najstrožje in razvijajoče se sankcije EU proti Rusiji kot odziv na rusko agresijo proti Ukrajini ter poziva EU, naj še naprej ocenjuje in sprejema nadaljnje, učinkovite sankcije v prometnem sektorju, da bi ogrozila financiranje Putinovega vojaškega stroja; poudarja, da je bil prometni sektor tokrat prvič izrecno tarča sankcij EU proti Rusiji;

opozarja, da je promet strateško sredstvo, s katerim lahko EU Ukrajini in njenim trpečim prebivalcem zagotovi solidarnost in podporo v smislu logistike, humanitarne pomoči ter evakuacije in prevoza beguncev;

ostro obsoja, da ruske sile namerno napadajo prometno infrastrukturo v Ukrajini, kar ovira zmožnost ukrajinskih oblasti, da bi evakuirale civiliste ter prevažale osnovno blago in zaloge ljudem v stiski; poziva EU, naj Ukrajini zagotovi finančno pomoč, da bi ji pomagala pri obnovi prometne infrastrukture;

pozdravlja ukrepe, ki jih je sprejela Komisija, da bi državam članicam, prevoznikom in delavcem pomagala nadaljevati prevozne dejavnosti ter podprla prevoz beguncev iz Ukrajine in prevoz humanitarne pomoči; priznava pogum prometnih delavcev v Ukrajini, ki tvegajo življenje, medtem ko si še naprej prizadevajo za prevoz ljudi in blaga;

pozdravlja operativne smernice, ki jih je sprejela Komisija, da bi zagotovila prevoz Ukrajincev brez veljavnih dokumentov z vozili prevoznikov EU;

pozdravlja evropske prevoznike, ki ukrajinskim državljanom ponujajo brezplačen prevoz z vlakom, avtobusom, ladjo in letalom, ter številne pobude združenj in posameznikov po vsej EU, ki zagotavljajo prost prevoz blaga in oseb do ukrajinske meje in v obratni smeri; poudarja, da si številni Ukrajinci, ki se želijo vrniti v svojo državo ali poskušajo najti nastanitev v drugi državi članici, ne morejo privoščiti cene vozovnice; poziva železniške prevoznike, naj Ukrajincem še naprej omogočajo prost dostop do vlakov brez rezervacije in do nerezerviranih sedežev;

poudarja, da sedanji konflikt in ruski povračilni ukrepi proti sankcijam EU vplivajo tudi na prometni sektor EU, saj se v vseh vrstah prevoza dogajajo močne motnje;

poudarja, da so naraščajoče cene goriva ter motnje v logističnih in dobavnih verigah med glavnimi posledicami, ki vplivajo na vse vrste prevoza in ustvarjajo veliko negotovost na trgih;

10.

meni, da bi bilo treba podpreti prevoznike s sedežem v EU in v lasti EU, ki so povezani z ruskim trgom, pri preusmerjanju njihovih prevoznih dejavnosti stran od Rusije;

11.

poziva Komisijo, naj nujno izvede ekonomsko in socialno oceno posledic vojne za vse načine prevoza na trgu EU ter po potrebi hitro predstavi podporo, tudi z nadaljnjimi zakonodajnimi in/ali finančnimi ukrepi, da bi ublažili negativne učinke in zagotovili dobro delujoče in enake konkurenčne pogoje ter pošteno konkurenco za evropske prometne sektorje;

12.

poudarja, da kriza ne bi smela povzročiti začasnega ali trajnega spodkopavanja pravic delavcev v prometu;

Letalstvo

13.

izraža zaskrbljenost zaradi resnega vpliva, ki ga ima konflikt na letalski sektor, kar zadeva operativne stroške, zaradi česar sta potniški in tovorni promet dražja; poudarja, da so bile letalske družbe zaradi kombinacije sankcij in prepovedi letenja prisiljene začasno ustaviti ali preusmeriti svoje lete; poleg tega poudarja, da se zaradi spremenjenih poti, ki so potrebne za to, da se zrakoplovi izognejo ruskemu in beloruskemu zračnemu prostoru, leti podaljšajo tudi za tri do štiri ure v eno smer, kar povzroča težave z oskrbo z gorivom (dodatni postanki, ki pomenijo dodatne stroške) in daljši delovni čas posadke, kot je določen v predpisih EU;

14.

poudarja, da sta Ukrajina in Rusija med vodilnimi proizvajalkami titana, ključne kovine, ki se uporablja pri proizvodnji letal, in da bi lahko sedanji konflikt kratkoročno vplival na dobavo;

15.

poziva Komisijo, naj oceni in po potrebi predstavi podporno strategijo za letalske prevoznike EU in njihovo delovno silo, ki so jih najprej pandemija covida-19 in zdaj prepoved preletov Rusije in Belorusije, visoke cene goriva in upad povpraševanja močno prizadeli; vendar poudarja, da je treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje in pošteno konkurenco med letalskimi prevozniki, zlasti pri finančni podpori;

16.

obžaluje dejstvo, da je Rusija odobrila zakon, s katerim hoče vsiliti ponovno registracijo letal, najetih pri tujih podjetjih, v ruskem registru zrakoplovov, s čimer očitno krši mednarodna pravila o civilnem letalstvu (Čikaška konvencija); vztraja, da takšne tatvine ni mogoče dopuščati, in zahteva takojšnjo vrnitev zadevnih letal njihovim zakonitim lastnikom; pozdravlja odločitev Komisije, da na letalski varnostni seznam vključi ruske prevoznike, ki upravljajo zrakoplove, zajete v tej ponovni registraciji, saj ruske oblasti nimajo zmogljivosti za varnostni nadzor plovnosti za stotine teh ponovno registriranih zrakoplovov; poudarja, da bodo ruske oblasti edine odgovorne za ogrožanje življenj svojih državljanov, ko bodo ta ukradena letala uporabljale v ruskem zračnem prostoru, ne da bi bile pri tem sposobne izpolniti potrebne varnostne zahteve;

17.

zahteva nadaljnje ukrepanje EU za ustavitev plačancev iz skupine Wagner in tujih borcev iz Sirije itd., da bi se dejansko udeležili bojev v Ukrajini z namenom, da bi zagrešili grozodejstva nad civilnim prebivalstvom; zato zahteva, da visoki predstavnik zlasti od turške, gruzijske, azerbajdžanske in iraške vlade ter vlad srednjeazijskih republik zahteva, naj zaprejo svoj zračni prostor za vsa ruska, iranska ali sirska vojaška ali čarterska letala ali katere koli redne letalske prevoznike, ki prevažajo te plačance; zahteva, da EU na črni seznam uvrsti vse letalske prevoznike, ki bi sodelovali pri tovrstnih prevozih;

Pomorski promet

18.

pozdravlja tretji steber petega svežnja sankcij Komisije proti Rusiji, povezan s prepovedjo dostopa do pristanišč EU plovilom, ki plujejo pod rusko zastavo ali ki so pod ruskim upravljanjem; meni, da bi lahko imela Evropska agencija za pomorsko varnost v zvezi s tem pomembno vlogo pri pripravi jasnega seznama ruskih plovil, ki jim je treba prepovedati vstop v pristanišča EU, upoštevaje tudi plovila, ki so od 24. februarja 2022 zamenjala zastavo ali so bila ponovno registrirana;

19.

vendar zahteva, da se ti ukrepi presežejo, da se prepreči njihovo izogibanje in da se zavrne pristanek v pristaniščih EU vsem ladjam, ne glede na to, kdo jih ima v lasti ali jih upravlja, če na svoji poti pristanejo tudi v ruskih pristaniščih, razen če je to potrebno zaradi utemeljenih humanitarnih razlogov; pozdravlja prostovoljno odločitev več največjih svetovnih ladjarskih družb s sedežem v Evropi, da do nadaljnjega ustavijo vse rezervacije tovora v Rusijo in iz nje;

20.

zahteva, da se vsem ladjam, ki želijo pristati v pristaniščih EU, prepove uporaba goriva iz ruskih pristanišč ali ruskih ladij z gorivom na morju;

21.

meni, da bi morala Evropska agencija za pomorsko varnost v zvezi s tem zagotoviti smernice za enotno izvajanje teh sankcij, pri tem pa ohraniti enake konkurenčne pogoje za pristanišča EU;

22.

poziva vlade in pristojne javne organe, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU, naj prevzamejo svoje odgovornosti in predvidijo dovolj osebja in sredstev, da bi zagotovili nemoteno izvajanje ukrepov in preprečili nadaljnje zamude v že tako moteni dobavni verigi;

23.

je seznanjen z dejstvom, da je trenutno v teh regijah blokiranih veliko ladij; se strinja s pozivi Komisije in držav članic, da je nujno treba zagotoviti varnost v mednarodnem ladijskem prometu na tem območju in zlasti varnost pomorščakov; poziva, da je treba nujno popolniti osnovne zaloge zadevnih ladij z vsem, kar potrebujejo njihovi pomorščaki, in da je treba vzpostaviti varen modri pomorski koridor, da bi omogočili varno evakuacijo pomorščakov in ladij z območij z visokim tveganjem in prizadetih območij v Črnem morju in Azovskem morju;

24.

obžaluje, da številne prosto plavajoče morske mine v zadnjem času ogrožajo življenja pomorščakov in potnikov, pa tudi mednarodne trgovinske tokove v Črnem morju, in prosi za mednarodno podporo prizadevanjem obalnih držav za odstranjevanje min;

25.

izraža zaskrbljenost zaradi vpliva mednarodnega ladijskega prometa, logistike, dobavnih verig in cen goriv v pomorskem sektorju, zlasti pri tarifah za tovorni prevoz;

Železniški promet

26.

obžaluje, da trenutno ni neposredne prepovedi železniškega prevoza z Ruskimi železnicami; vendar ugotavlja, da so bile Ruske železnice dodane na seznam pravnih subjektov in organov, za katere veljajo finančne omejitve;

27.

poudarja, da lahko vlaki še vedno potujejo skozi Rusijo, zlasti tovorni vlaki, ki vozijo med Evropo in Kitajsko; vendar ugotavlja, da ima konflikt dramatičen vpliv na železniške tovorne tokove med Azijo in Evropo, kar ustvarja negotovost za podjetja, ki upravljajo vlake in prevažajo tovor;

28.

poudarja, da tovor na tovornih vlakih pogosto naleti na fizične ovire, saj je na tisoče vagonov obtičalo v vrstah na meji z Ukrajino in državami EU; poziva Komisijo, naj podpre Ukrajino pri njenih prizadevanjih za večjo razpršenost prometnih tokov, vzpostavljanje novih povezav in vzpostavitev hitrih trgovinskih poti, kar je posebej nujno za prevoz pokvarljivega blaga, kot je pšenica; v zvezi s tem pozdravlja pobudo „Getreidebrücke“, s katero ukrajinski železniški prevozniki in železniški prevozniki iz EU sodelujejo pri zagotavljanju, da lahko kmetijsko blago in stroji vstopijo v Ukrajino in jo zapustijo; prav tako pozdravlja prizadevanja Romunije za oživitev opuščenih železniških prog, ki povezujejo Romunijo z Ukrajino in bi lahko dodatno zmanjšale pritisk na prometne poti v Ukrajino in iz nje; meni, da bi morala EU spodbujati in olajšati takšne pobude;

29.

poziva Komisijo, naj podpre Ukrajino in njena prizadevanja za okrepitev železniških povezav med Ukrajino in EU;

30.

pozdravlja heroizem ukrajinskih železniških delavcev, ki kljub stalni ogroženosti svojih življenj ne oklevajo pri evakuiranju ukrajinskega prebivalstva z vojnih območij ter še naprej dostavljajo pošto, pokojnine, zdravila ter humanitarno in prehrambno blago, prevažajo lastnino nacionalnih podjetij, institucij in organizacij v varnejše ukrajinske regije ter zagotavljajo nadaljnje potekanje mednarodne trgovine in dejavnih diplomatskih stikov na najvišji ravni;

31.

meni, da so ruski napad na Ukrajino in posledične potrebe po prevozu v EU pokazali, da mora železniški sistem EU sprejeti večje število potnikov in tovora; zato poziva države članice, naj pospešijo standardizacijo, harmonizacijo in interoperabilnost železniških sistemov v vseh državah članicah, Komisijo pa, naj še naprej spremlja izvajanje in išče preostale pomanjkljivosti;

32.

poziva Komisijo, naj nemudoma začne pogajanja z Ukrajino o liberalizaciji mednarodnega železniškega tovornega prometa in tovornega prometa po celinskih plovnih poteh, da se zagotovijo prometne poti in neprekinjene dobavne verige za prevoz kmetijskih proizvodov in drugega blaga v Evropo in preostali svet;

33.

poudarja heroizem nekaterih beloruskih železniških delavcev, ki so sabotirali napotitev ruskih sil, ki napadajo Ukrajino, in poziva vse državljane v Rusiji in Belorusiji, naj sledijo njihovemu zgledu civilnega odpora proti tej grozljivi agresivni vojni;

Cestni promet

34.

pozdravlja ukrepe Komisije za zagotovitev vrnitve evropskih voznikov tovornjakov s konfliktnega območja ter prevoz blaga po cesti v Ukrajino in Moldavijo;

35.

pozdravlja nedavne sankcije, ki podjetjem za cestni prevoz s sedežem v Rusiji in Belorusiji prepovedujejo cestni prevoz blaga na ozemlju Evropske unije, saj bodo drastično omejile možnosti ruske industrije za nabavo ključnega blaga;

36.

poudarja, da lahko prevoz blaga v Ukrajino in mejne države članice z velikim pritokom beguncev naleti na regulativne ovire; pozdravlja ukrepe, ki jih je sprejela Komisija, da bi pojasnila nekatere ukrepe za olajšanje cestnega prevoza v izjemnih okoliščinah, ki jih je povzročila ruska agresija proti Ukrajini, in države članice spodbudila k uporabi teh ukrepov, kot so odobritev začasnih vozniških izkaznic ukrajinskim voznikom, ki delujejo v EU in se ne morejo vrniti v Ukrajino, da bi obnovili svoje pretečene izkaznice, sprejetje začasnih izjem od pravil o času vožnje in počitku ob hkratnem zagotavljanju dobrobiti in varnosti voznikov, izvzetje iz plačila cestnin za prevoz, ki se šteje za nujni prevoz, in izjeme od obvezne izdaje dovoljenj za prevoz vseh izdelkov, ki so potrebni za zdravstveno oskrbo; poudarja, da so ukrajinski vozniki tovornjakov v Evropi pod velikim pritiskom zaradi vojne v njihovi državi; poziva Komisijo, naj izvaja strategijo za pomoč voznikom tovornjakov iz Ukrajine pri ponovnem srečanju z njihovimi družinami, ki so razseljene v Evropski uniji, in zagotovi, da bodo države članice nudile pomoč voznikom v stiski;

37.

poziva Komisijo, naj še naprej preučuje načine za podporo prevoza potnikov ali kakršnega koli blaga v Ukrajino in iz nje ter njenih sosednjih držav EU kot humanitarno pomoč ter naj zagotovi potrebno pomoč pri cestninah, infrastrukturnih pristojbinah, dostopu med koncem tedna, obdavčitvi itd.;

38.

podpira takojšnjo sklenitev sporazuma o cestnem prevozu blaga med Evropsko unijo in Ukrajino ter poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma začnejo začasno uporabljati sporazum;

39.

podpira predlog Komisije za sklenitev sporazumov o prevozu z Ukrajino in Moldavijo z delno liberalizacijo cestnega prevoza za njihove prevoznike, kar bo omogočilo preusmeritev prevoza pomembnega blaga z morskih poti, ki trenutno niso na voljo zaradi ruske vojaške agresije, in večjo uporabo morskih pristanišč EU za izvoz in uvoz blaga v Ukrajino in iz nje; v zvezi s tem odločno podpira hitro obnovo opuščenih železniških povezav in plovnih poti, zlasti med Ukrajino in Romunijo;

40.

poudarja, kako pomembno je odpreti zelene prometne koridorje v Ukrajino in iz nje, da bi tej državi zagotovili vsa potrebna sredstva za povečanje kmetijske proizvodnje (npr. pesticide, gnojila in semena) in omogočili nadaljnjo kmetijsko izmenjavo z Ukrajino;

TEN-T in vojaška mobilnost

41.

pozdravlja sporočilo Komisije o razširitvi vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) na sosednje tretje države in poziva, naj se sedaj potekajoči pregled TEN-T uporabi za to, da bi se osredotočili na veliko večje naložbe v povezave prometne infrastrukture z Zahodnim Balkanom, Moldavijo, Gruzijo in Ukrajino; poleg tega poziva Komisijo, Svet in Parlament, naj skupaj izkoristijo potekajočo revizijo TEN-T kot priložnost za pregled novih zemljevidov TEN-T, predlaganih decembra 2021, in predlagajo dodatek za Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo, zlasti za prilagoditev popolnoma novim razmeram na področju prevoznih potreb, ki jih je povzročila nezakonita agresija Rusije proti Ukrajini; prav tako poziva Komisijo, naj predlaga prometno skupnost EU-Vzhodna Evropa ali vzhodno partnerstvo, vključno z naložbenim okvirom za vzhodno Evropo, ki bi se lahko delno zgledovala po prometni skupnosti Zahodnega Balkana;

42.

poudarja, da je treba projekt EU za vojaško mobilnost zastaviti veliko bolj ambiciozno, in v zvezi s tem pozdravlja prizadevanja držav članic EU, da pospešijo sedanja prizadevanja za okrepitev vojaške mobilnosti po vsej EU;

43.

ponovno močno obžaluje odločitev Evropskega sveta, da bo pri sprejemanju zneskov iz večletnega finančnega okvira 2021–2027 občutno zmanjšal končna sredstva za novo ustvarjeno proračunsko vrstico za vojaško mobilnost v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE II) za obdobje 2021–2027, in obžaluje, da ta napaka zdaj ogroža našo skupno evropsko varnost; poziva Komisijo, naj poišče in predstavi rešitve za znatno povečanje proračunske vrstice za vojaško mobilnost v programu IPE II, in v zvezi s tem predlaga uporabo neporabljenih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost; poudarja, da je treba zagotoviti temeljito oceno in obravnavo vidikov vojaške mobilnosti v smislu infrastrukture in financiranja, da bi zagotovili optimalno čezmejno sodelovanje in mobilnost znotraj Unije; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predlaga ciljno usmerjeno podporo za velike infrastrukturne projekte, ki bodo bolje povezali vse države članice, in naj poveča prometne infrastrukturne povezave z Zahodnim Balkanom, Moldavijo, Gruzijo in Ukrajino; poziva zlasti, da moramo okrepiti vso pomembnejšo infrastrukturo z dvojno rabo, ki vodi do vzhodne meje Unije;

44.

poziva Komisijo, naj v državah članicah EU zagotovi potrebna finančna sredstva za razvoj infrastrukture za dvojno rabo, ki bo imela strateško vlogo, potrebno za izpolnjevanje sedanjih in prihodnjih potreb; poudarja, da je treba izboljšati zmogljivost EU za ocenjevanje in nadzor lastništva in naložb na področju strateške infrastrukture, saj je to ključni vidik za zagotavljanje varnosti EU in naših državljanov;

45.

poziva Komisijo, naj podrobneje opredeli pobudo „Globalni portal“, da bi spodbudila skupne naložbe v infrastrukturo, zlasti v tistih državah, ki z nami delijo univerzalne vrednote; namesto da bi to področje prepustila avtokracijam, mora Evropa ponuditi ekonomsko privlačno in na vrednosti temelječo alternativo za naložbe v infrastrukturo v revnejših tretjih državah, pri tem bi morala Evropa združiti moči z drugimi večjimi demokracijami, kot so ZDA, Združeno kraljestvo, Kanada, Avstralija, Japonska ali Južna Koreja;

Zvišanje cen energije v prometu

46.

poudarja, da bi kombinacija višjih cen energije in prevoza za vse državljane, zlasti pa gospodinjstva z nizkimi dohodki, pomenila večje tveganje za prometno revščino; poleg tega poudarja, da višji stroški goriva v letalskem, cestnem in pomorskem prometu neposredno vplivajo na končne cene blaga in storitev ter da zvišanje cen goriva vpliva na okrevanje turizma po pandemiji;

47.

pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo“ in podpira potrebo po hitrem zagotavljanju neodvisnosti Evrope od ruskih virov energije, ki lahko hkrati postane priložnost za pospešitev energetskega prehoda; vendar obžaluje, da Komisija še ni obravnavala povišanja cen goriva za prevoznike; poziva Komisijo, naj podrobno analizira gospodarski vpliv cen goriva na promet in mobilnost v EU ter sprejme nadaljnje ukrepe za odziv na naraščajoče cene v prometu v skladu z evropskim zelenim dogovorom;

48.

pozdravlja izredne ukrepe, ki jih je več držav članic sprejelo za ublažitev povišanja cen goriva, kot je začasno znižanje davkov, in poziva Komisijo, naj pripravi usklajena in skupna merila na ravni EU ter nacionalnim organom olajša sprejetje teh ukrepov;

49.

poziva Komisijo, zlasti nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, naj v skladu z načrtom Mednarodne agencije za energijo v desetih točkah izvajajo ukrepe za zmanjšanje porabe nafte, vštevši razširjeno uporabo možnosti za delo od doma, nedelje brez avtomobilov v mestih, nadaljnje spodbujanje javnega prevoza, mikromobilnost, hojo in kolesarjenje, večjo souporabo avtomobilov, spodbujanje učinkovite vožnje tovornjakov in dostave blaga, uporabo hitrih in nočnih vlakov namesto letal, kjer je to mogoče, izogibanje poslovnim letom, kjer obstajajo alternativne možnosti, okrepitev uporabe električnih in učinkovitejših vozil;

50.

poudarja, da je nujno treba znatno povečati domačo proizvodnjo, dobavo in skladiščenje obnovljivih goriv/energije v Uniji ter dodatno povečati diverzifikacijo oskrbe Evropske unije z energijo, vključno s kratkoročnim uvozom alternativnih goriv, tudi prek pristaniških terminalov EU za utekočinjeni zemeljski plin kot prehodno gorivo, pri čemer je treba paziti na vezanost in nasedle naložbe ter da bo vse v skladu s podnebnimi cilji EU; nadalje poudarja, da je treba okrepiti energetske povezave med državami članicami, zlasti med Iberskim polotokom in preostalo Evropo;

51.

meni, da bi bilo treba spodbujati sinergije in dopolnjevanja med omrežji TEN-T in TEN-E, obenem pa v celoti zagotoviti obstoječe in prihodnje možnosti financiranja in ravni financiranja za razvoj omrežja TEN-T;

Turizem

52.

poudarja, da je ruska nezakonita agresija proti Ukrajini pustila izjemne posledice na turistični industriji, zlasti na obmejnih območjih; turisti zaradi bližine meje z Ukrajino in strahu pred vojno nočejo potovati v nekatere države članice EU, kot so Poljska, Romunija, Slovaška, Bolgarija ali baltske države; turistična industrija navedenih držav kljub velikim težavam pomaga beguncem iz Ukrajine; zato poziva k skupni evropski turistični politiki in zlasti k akcijskemu načrtu z učinkovito finančno podporo za pomoč sektorju in destinacijam, ki so najbolj prizadete pri premagovanju najnovejših kriz zaradi covida-19 in ruske nezakonite agresije na Ukrajino;

53.

ponovno izraža močno podporo vzpostavitvi evropskega mehanizma za krizno upravljanje v turističnem sektorju EU, da bi se lahko ustrezno in hitro odzvali na velike krize, kot so pandemije, vojne in humanitarne krize zaradi sprememb podnebja; poudarja, da je pomembno vključiti finančne rešitve za kratkoročno pomanjkanje finančnih sredstev, ki se pojavlja v tovrstnih krizah, ter zagotoviti srednjeročne in dolgoročne okvire in strategije;

54.

poudarja, da bodo naraščajoči stroški energije in živil, ki jih vojna še stopnjuje, povečali stroške za turistična podjetja in celotno vrednostno verigo, zlasti za mala in srednja podjetja, ki se po dveh letih pandemije že tako ali tako borijo za golo preživetje; zato poziva države članice, naj zagotovijo potrebne olajšave z davčnimi politikami in zlasti davčnimi olajšavami, Komisijo pa, naj uporabi sredstva EU za izboljšanje likvidnosti malih in srednjih podjetij; v zvezi s tem poudarja, da se bo okrevanje sektorja še dodatno zavleklo, ter poziva Komisijo in države članice, naj ohranijo obstoječo javno podporo, med drugim odlog odplačila nastalih obveznosti;

55.

poudarja, da sta pandemija covida-19 in sedanja vojna kriza v Ukrajini pokazali, da je nujno treba ustanoviti „agencijo EU za turizem“; meni, da je usklajevanje nujno za okrevanje turistične industrije EU kot kratkoročne rešitve in da bi bilo treba v okviru ene od obstoječih agencij hitro ustanoviti poseben oddelek za turizem, ki bi moral biti odgovoren za oblikovanje nove turistične znamke EU, ki bi Evropo promovirala kot varno, trajnostno in pametno destinacijo, primerno za vse; poziva k skupni kampanji EU za promocijo Evrope kot destinacije, da bi privabili turiste v tiste turistične kraje, ki so najbolj odvisni od ruskih in ukrajinskih turistov;

56.

poziva države članice, naj podprejo hotele EU in storitve kratkoročnega najema, ki gostijo ukrajinske begunce;

57.

pozdravlja dejstvo, da turistična podjetja že zaposlujejo ukrajinske begunce, in poziva Komisijo, naj te ukrepe podpre z vzpostavitvijo začasnega finančnega programa EU, s katerim bi se odzvali na pomanjkanje delovne sile v turizmu, kar je po pandemiji pomembna težava v turističnem sektorju;

o o

58.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 57, 28.2.2022, str. 1.

(2) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0052.

(3) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0099.

(4) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0121.

(5) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0120.