P9_TA(2022)0120

Zaščita otrok in mladih, ki zaradi vojne v Ukrajini bežijo v EU

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. aprila 2022 o zaščiti otrok in mladih, ki zaradi vojne v Ukrajini bežijo v EU (2022/2618(RSP))

(2022/C 434/08)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989 in njenih dodatnih protokolov,

—	ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,

—	ob upoštevanju člena 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021 o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (1),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. marca 2021 o strategiji EU o otrokovih pravicah (COM(2021)0142),

—	ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov z dne 13. decembra 2006,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2021 o evropskem jamstvu za otroke (2),

—	ob upoštevanju akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic,

—	ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2022/382 z dne 4. marca 2022 o ugotovitvi obstoja množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v smislu člena 5 Direktive 2001/55/ES in z učinkom uvedbe začasne zaščite (3),

—	ob upoštevanju globalne študije OZN o otrocih, ki jim je bila odvzeta prostost, iz leta 2019,

—	ob upoštevanju Konvencije OZN o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva z dne 30. avgusta 1961,

—	ob upoštevanju globalnega dogovora OZN o beguncih iz leta 2018,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. maja 2018 o zaščiti otrok pri migracijah (4),

—	ob upoštevanju splošnega priporočila št. 38 odbora OZN za odpravo diskriminacije žensk o trgovini z ženskami in dekleti v okviru svetovnih migracij z dne 6. novembra 2020,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2014 o spolnem izkoriščanju in prostituciji ter njunem vplivu na enakost spolov (5),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. marca 2022 z naslovom Sprejem oseb, ki bežijo pred vojno v Ukrajini: priprava Evrope na izpolnjevanje potreb (COM(2022)0131),

—	ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.	ker je zaradi invazije Ruske federacije na Ukrajino in napadov na ukrajinsko prebivalstvo veliko ljudi in družin zbežalo iz države, posledice tega pa so ogromne, zlasti za otroke in mlade na širšem prizadetem območju;

ker je po podatkih iz zadnjega Unicefovega poročila (6) od začetka vojne do 25. marca 2022 iz Ukrajine zbežalo več kot 3,7 milijona ljudi; ker bo po pričakovanjih to število v prihodnjih tednih še naraščalo; ker OZN ocenjuje tudi, da je bilo od začetka vojne notranje razseljenih skoraj 6,5 milijona ljudi, konflikt pa je neposredno prizadel še dodatnih 12,65 milijona ljudi;

C.	ker je po podatkih iz najnovejšega Unicefovega poročila (7) med vsemi begunci iz Ukrajine 90 % žensk in otrok; ker je skoraj polovica beguncev iz Ukrajine šoloobveznih (8); ker Unicef tudi ocenjuje, da je bilo od začetka konflikta notranje razseljenih več kot 2,5 milijona otrok;

D.	ker so sosednje države Ukrajine do 25. marca 2022 sprejele veliko število beguncev iz te države, in sicer Poljska več kot 2,2 milijona, Romunija več kot 579 000, Moldavija več kot 379 000 in Madžarska skoraj 343 000, druge države pa skupaj več kot 545 000 (9);

E.	ker so zaradi tako visokega števila beguncev otroci, zlasti tisti brez spremstva, bolj izpostavljeni nasilju, zlorabam in izkoriščanju, večja pa je tudi nevarnost, da bodo ti otroci izginili in postali žrtve trgovine z ljudmi, zlasti ko prestopajo meje;

ker v Ukrajini več kot 100 000 otrok, med katerimi je polovica invalidov, živi v zavodih in internatih, (10) med njimi pa jih ima več kot 90 % starše; ker je bilo po uradnih podatkih med 24. februarjem in začetkom marca v Ukrajini rojenih 4 311 otrok in ker se ocenjuje, da je bilo na začetku konflikta nosečnic 265 000, od katerih naj bi jih približno 80 000 rodilo v naslednjih treh mesecih;

ker je bilo po podatkih Visokega komisariata OZN za begunce (UNHCR) leta 2021 v Ukrajini vsaj 35 875 oseb brez državljanstva oz. z nedoločenim državljanstvom; ker je med približno 400 000 Romi, ki živijo v Ukrajini, približno 10 do 20 % brez državljanstva oz. jim grozi apatridnost; ker po poročilih 55 % otrok, rojenih v Donecku in Lugansku, ter 88 % otrok, rojenih na Krimu, nima ukrajinskega rojstnega lista ali osebnih dokumentov, zaradi česar bi lahko ostali brez državljanstva (11); ker je pri otrocih, ki so prisiljeni v migriranje, večja nevarnost apatridnosti, in sicer zaradi ovir pri registraciji rojstva v matični državi ali ko so že razseljeni ter zaradi nepriznanja apatridnosti njihovih staršev; ker je ta nevarnost še večja pri otrocih brez spremstva – zaradi ovir pri dokumentiranju in registraciji in ker nimajo dokazil o družinskih razmerjih;

ker je evropsko jamstvo za otroke instrument EU, s katerim naj bi preprečili revščino in socialno izključenost ter se borili proti njima, saj otrokom v stiski brezplačno in učinkovito nudi ključne storitve, kot so predšolska varstvo in vzgoja, izobraževalne in šolske dejavnosti, zdravstvena oskrba in najmanj en zdrav obrok na vsak šolski dan, ter tudi učinkovito skrbi za zdravo prehrano in ustrezno nastanitev vseh otrok v stiski; ker bi se moralo jamstvo za otroke uporabljati za vse otroke v Uniji;

I.	ker otroci migrantov in beguncev pogosto niso zajeti v nacionalni zakonodaji in so zato zapostavljeni, to pa lahko prispeva k še slabšemu socialnemu razvoju in vodi v prekarnost, poleg tega pa so bolj izpostavljeni marginalizaciji, slabemu ravnanju in zlorabi;

ker je pri otrocih, ki odraščajo v pomanjkanju in negotovih družinskih razmerah, verjetneje, da bosta imeli revščina in socialna izključenost daljnosežne posledice za njihov razvoj in v odraslem življenju, s tem pa se nadaljuje začarani krog medgeneracijske revščine; ker se revščina in socialna izključenost najbolje rešujeta s široko zasnovanimi celostnimi politikami, ki se uporabljajo za ozko določene namene, niso pa namenjene le otrokom, temveč tudi njihovim družinam in skupnosti, pa tudi z dajanjem prednosti naložbam v ustvarjanje novih priložnosti in rešitev; ker morajo pri reševanju te problematike sodelovati vsi deli družbe, tj. tako lokalni, regionalni, nacionalni in evropski organi kot civilna družba in zasebni sektor;

K.	ker mednarodne organizacije ugotavljajo, da revščina otrok lahko vodi v kršenje njihovih pravic, hkrati pa je lahko tudi posledica tega kršenja, saj imajo zaradi revščine otroci manj možnosti za uveljavljanje svojih pravic in se njihove pravice ne spoštujejo;

L.	ker je bilo v ruskem obstreljevanju Ukrajine doslej uničenih 378 srednješolskih in visokošolskih ustanov (12);

M.	ker bi moralo biti vključevanje otrok in mladih v vzgojno-varstvene in šolske strukture še naprej prednostna naloga EU in njenih držav članic;

ker v času tega konflikta prihaja do hudih kršitev zoper otroke, tudi med tistimi, ki so v skrbništvu; ker bi bilo treba vpliv oboroženih spopadov na otroke v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju obravnavati na učinkovit in celosten način, in sicer z različnimi orodji, ki so na voljo EU, tudi z uporabo novih in okrepljenih smernic EU o otrocih v oboroženih spopadih;

O.	ker so dekleta med humanitarno krizo in prisilnim razseljevanjem še posebej ogrožena, saj so še naprej in v nesorazmernem obsegu diskriminirana zaradi spolnih norm in doživljajo nasilje na podlagi spola;

P.	ker je v Moldaviji med begunci iz Ukrajine kar polovica otrok;

pozdravlja sporočilo Komisije z dne 23. marca 2022 z naslovom Sprejem oseb, ki bežijo pred vojno v Ukrajini: priprava Evrope na izpolnjevanje potreb, operativne smernice za izvajanje Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2022/382 (13) in načrt v desetih točkah za tesnejše evropsko usklajevanje pri sprejemanju beguncev iz Ukrajine;

želi spomniti, da so EU in vse države članice ratificirale Konvencijo OZN o otrokovih pravicah in so zato dolžne spoštovati, varovati in uresničevati pravice, ki so v njej določene; poudarja, da bi moralo biti v skladu s to konvencijo najpomembnejše vodilo pri vseh odločitvah v zvezi z otroki vedno otrokova korist;

poziva države članice, naj vsakega otroka, ki išče zatočišče, obravnavajo predvsem kot otroka, ne glede na njegovo socialno ali etnično ozadje, spol, spolno usmerjenost, zmožnosti, državljanstvo ali migrantski status;

poziva, naj se vzpostavijo varni prehodi in humanitarni koridorji za otroke, ki bežijo pred konfliktom, tako za tiste brez spremstva kot za tiste z družino, pa tudi notranje razseljenim otrokom in otrokom, ki so obtičali na obkoljenih območjih oz. jih ne morejo zapustiti, se priskrbi pomoč, ki jo nujno potrebujejo;

opozarja, da so za države članice pri obravnavanju posebnih potreb otrok, ki bežijo pred vojno, pomembni instrumenti, na katere se lahko oprejo, kot so strategija EU o otrokovih pravicah, jamstvo za otroke, strategija EU za boj proti trgovini z ljudmi, strategija EU o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 ter vsi obstoječi pravni instrumenti EU, vključno z direktivo o začasni zaščiti (14);

poudarja, kako pomembno je, da si države članice – ob doslednem spoštovanju pravil o varstvu podatkov – izmenjujejo informacije in da se registracija v eni državi članici prizna tudi v drugi;

poudarja, da ima vsak otrok pravico do zaščite pred nasiljem, izkoriščanjem in zlorabo ter da morajo države članice EU poskrbeti za preventivne ukrepe, zlasti za otroke, ki jim grozi trgovina z ljudmi in ugrabitev, ter za podporo otrokom, ki so bili izpostavljeni nasilju in travmatičnim dogodkom; opozarja, da so otroci v družinskem okolju na splošno bolj zaščiteni in bolje oskrbovani, zato se zavzema, da bi čim bolj podprli družine in si prizadevali za njihovo združitev; opozarja, da bi bilo treba v vsakem primeru vedno oceniti, kaj je v največjo otrokovo korist; poleg tega poziva, naj se posebej podprejo žrtve nasilja na podlagi spola;

poziva Komisijo, naj sosednjim državam Ukrajine pomaga takoj ob meji vzpostaviti ustrezne in varne otrokom prijazne prostore, kjer bodo delovali tudi uradniki, odgovorni za zaščito otrok, kot so vozlišča Blue Dot, ki jih postavljata Unicef in Visoki komisariat OZN za begunce;

močno priporoča, naj bodo uradniki za zaščito otrok in druge ključne službe prisotni in na voljo tudi na meji, da bi prepoznali ranljivosti teh otrok – zlasti z natančnim ugotavljanjem in evidentiranjem otrokovega državljanstva, apatridnosti ali nevarnosti apatridnosti ob prihodu – ter jih napotili na ustrezne službe, med drugim za psihosocialno podporo, podporo za porodno in obporodno zdravje, zaščito pred nasiljem na podlagi spola, iskanje družine in podporo za združitev družine, ter da bi poskrbeli za ustrezno predajo otrok v nacionalne sisteme za njihovo zaščito, tako da bi bile otrokom na voljo vse osnovne storitve in ustrezna oskrba v skladu z mednarodnimi standardi za zaščito otrok;

10.

poziva vse strani, naj tesno sodelujejo z ukrajinskimi oblastmi, da bi pospešili evakuacijo otrok, ki prebivajo v zavodih, in otrok, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo, ter poskrbeli, da bodo v državah članicah premeščeni v ustrezne strukture v skupnosti ali družini, kjer bodo deležni ustrezne oskrbe;

11.

poudarja, da bi bilo treba pri evakuaciji vedno spoštovati posebne ukrepe, pri katerih bi se upoštevala največja otrokova korist, in da bi bilo treba za to pridobiti soglasje njihovih staršev ali skrbnikov;

12.

poudarja, da je treba poskrbeti za strategijo EU, s katero bomo okrepili humanitarno delovanje na terenu, usmerjeno v reševanje družin in otrok, zlasti ranljivih, med katerimi so otroci iz neugodnega socialno-ekonomskega okolja, otroci v institucionalnem varstvu in v rejniški oskrbi, otroci na zdravljenju v bolnišnicah ter invalidni otroci, sirote in otroci brez spremstva, zlasti na območjih bojev;

13.

je zaskrbljen zaradi poročil o mladih, ki so še vedno v centrih za pridržanje priseljencev v Ukrajini in so zaradi sovražnosti izpostavljeni veliki nevarnosti; poziva Komisijo, naj sodeluje z ukrajinskimi oblastmi, da se omogoči izpustitev mladih migrantov in prosilcev za azil, pridržanih v centrih za pridržanje priseljencev v Ukrajini ter njihova varna evakuacija;

14.

pozdravlja napoved Komisije o vzpostavitvi solidarnostne platforme, ki bo namenjena izmenjavi informacij o sprejemnih zmogljivostih držav članic in o številu oseb, ki na njihovem ozemlju uživajo začasno zaščito;

15.

poudarja, da je treba pri registraciji in identifikaciji otrok, ki vstopajo v EU in so bili v Ukrajini v institucionalni oskrbi, tesno sodelovati z ukrajinskimi oblastmi ter ustreznimi mednarodnimi in nevladnimi organizacijami, da bi jih zaščitili pred trgovino z otroki, nezakonitimi posvojitvami in drugimi zlorabami, pri tem pa je treba dosledno spoštovati standarde EU o varstvu podatkov; poudarja, da je treba po prihodu teh otrok v EU spremljati njihovo stanje in počutje ter lokacijo;

16.

poziva, naj se otroci, ki so brez spremstva, ločeni od družine in ki so bili v Ukrajini v institucionalni oskrbi, nemudoma vključijo v sisteme spremljanja socialnih služb in služb za zaščito otrok v državah članicah sprejema, da bi v prihodnosti olajšali združitev družin, če bo to v njihovo korist, in da bi nadzorovali njihovo oskrbo ter jim tako zagotovili varnost in zaščito;

17.

poudarja, da je pomembno v skladu s standardi EU za varstvo podatkov zbirati razčlenjene podatke, da bi prepoznali pripadnike ranljivih skupin, ki prihajajo iz Ukrajine, med drugim otroke v institucionalnem varstvu, invalidne otroke, otroke iz romskih skupnosti, otroke brez dokumentov in druge neukrajinske otroke, otroke brez državljanstva in otroke, ki jim grozi apatridnost, da bi ugotovili potrebe posameznih skupin ter da bi otrokom brez spremstva, ženskam in žrtvam trgovine z ljudmi pomagali s sledenjem in prizadevanji za ponovno združitev družine;

18.

je seznanjen, da si bodo na platformi EU za registracijo države članice lahko izmenjevale informacije ter tako ljudem, ki v skladu z nacionalno zakonodajo uživajo začasno ali ustrezno zaščito, omogočile, da bodo v vseh državah članicah učinkovito uveljavljali svoje pravice, hkrati pa bodo omejile morebitne zlorabe;

19.

poziva sosednje države članice Ukrajine, naj otroke poučijo o njihovem položaju, pravicah ter nevarnostih trgovine z ljudmi in drugih oblik izkoriščanja, to pa naj storijo v jeziku, ki ga ti otroci razumejo, in v njim prijazni obliki; poudarja, da bi morale tudi informacije za odrasle vključevati namenske razdelke o trgovini z otroki, da bi nanjo opozorili skrbnike in spodbujali prilagojeno podporo;

Pogoji za sprejem in ranljivi otroci

20.

poudarja, da imajo otroci pravico in naravno potrebo, da so blizu staršev ali stalnega skrbnika; poudarja, da je pomembno, da sorojencev ne ločujemo in da torej otroke brez spremstva namestimo v družine in skupnosti, da bodo lahko odraščali v družinah in skupnostih, ne pa v zavodih, in da družine ne bodo po nepotrebnem ločene; meni, da bi bilo treba otroke brez spremstva prednostno nameščati v rejništvo ali drugo oskrbo v skupnosti, če pa to ne bi bilo mogoče, pa bi jih bilo treba v ustrezne ustanove namestiti ločeno od odraslih;

21.

poziva države članice, naj zagotovijo, da se bo za vse otroke brez spremstva ne glede na njihovo državljanstvo ali priseljenski status ob prihodu v prvo državo imenoval skrbnik in da se bodo vse informacije, ki jim jih bo zagotavljal skrbnik, sporočale na otroku prijazen način; v zvezi s tem meni, da bi morale sosednje države članice čim bolj izkoristiti že obstoječo evropsko skrbniško mrežo, in toplo priporoča, naj se v primeru, da v državi gostiteljici skrbniki niso na voljo, imenujejo začasni skrbniki na meji, da se zagotovi ustrezen prenos odgovornosti na nacionalne sisteme za zaščito otrok;

22.

poziva, naj se po vzoru svežnja minimalnih začetnih storitev zagotovijo sredstva za izvajanje osnovnih in življenjsko pomembnih storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter za takojšnje izvajanje storitev za žrtve nasilja na podlagi spola, da bi preprečili oz. obvladovali posledice spolnega nasilja, zmanjšali prenos virusa HIV, preprečevali prekomerno obolevnost in umrljivost mater in novorojenčkov ter načrtovali celovite storitve v zvezi z reproduktivnim zdravjem; poziva, naj se takoj poenostavi čezmejni dostop do oskrbe na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in/ali možnost tranzita v druge države članice EU, če je to potrebno, da bi premostili ovire, povezane s strogimi omejitvami v tranzitnih državah članicah in državah gostiteljicah beguncev, ter zagotovili, da bodo otroci in mladi, ki bežijo iz Ukrajine, imeli možnost uporabiti vse razpoložljive storitve na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter sanitarne proizvode;

23.

poudarja pomen lokalnih skupnosti in občin ter organizacij civilne družbe, ki se v največji meri ukvarjajo s sprejemom otrok in mladih, njihovo nastanitvijo in zagotavljanjem dostopa do izobraževanja; zato poziva Komisijo, naj jim hitreje zagotovi dostop do razpoložljivih sredstev EU;

24.

izreka pohvalo civilni družbi in priznava, da ima nadvse pomembno vlogo pri sprejemu, nastanitvi, zagotavljanju humanitarne in pravne pomoči ter socialnem vključevanju otrok in mladih, ki bežijo pred vojno; želi spomniti, da se organi pri organizaciji sprejema in zaščite otrok, ki bežijo iz Ukrajine, ne morejo zanašati zgolj na državljane in organizacije civilne družbe; poudarja, da je pomembno, da sprejem otrok brez spremstva nadzirajo organi držav članic;

25.

poziva Komisijo, naj pomaga izboljšati sisteme za zaščito otrok v državah gostiteljicah, da bodo imelo otroci, ki bežijo iz Ukrajine, boljšo psihološko podporo in enak dostop do osnovnih storitev kot otroci iz držav gostiteljic, na primer do izobraževanja in zdravstva, ter naj vzpostavi mehanizme za premestitev, ki bodo dajali prednost združitvi družine in premestitvi ranljivih otrok in drugih, da bi zmanjšali pritisk na sosednje države;

26.

poudarja, da je treba podpreti zdravstvene sisteme držav gostiteljic, da bi zagotovili neprekinjeno oskrbo otrok in mladih, ki bežijo iz Ukrajine, zlasti z zagotavljanjem osnovnih zdravil, na primer za paciente z virusom HIV, rakom in redkimi boleznimi; poziva države članice, naj uskladijo prizadevanja z Unicefom in Svetovno zdravstveno organizacijo, da bi zagotovili cepljenje otrok in mladih, ki bežijo iz Ukrajine, proti osnovnim boleznim, vključno z otroško paralizo, ošpicami in covidom-19;

27.

želi spomniti, da so EU in vse države članice ratificirale Konvencijo OZN o otrokovih pravicah in so zato dolžne spoštovati, varovati in uresničevati pravice, ki so v njej določene; poziva države članice, naj sprejmejo namenske ukrepe za ustrezno obravnavo potreb invalidnih otrok, vključno z ustreznimi zmogljivostmi in stalno oskrbo, ki naj jo izvajajo preverjeni oskrbovalci;

28.

poudarja, da je treba poskrbeti, da se bodo upoštevale potrebe otrok in mladih LGBTIQ+, zlasti z zagotavljanjem varnega in ustreznega sprejema ali oskrbe, ter da na mejnih prehodih ne bodo diskriminirani; poudarja, da imajo transspolne ženske in mavrične družine pri prečkanju meja specifične težave ter da obstaja tveganje, da bodo otroci istospolnih parov ločeni od enega ali obeh staršev; poziva države članice, naj pri izvajanju direktive o začasni zaščiti upoštevajo dejanska partnerstva in družine;

29.

pozdravlja pobudo Komisije za vzpostavitev solidarnostnega mehanizma za medicinske premestitve beguncev in razseljenih oseb iz držav članic ob meji z Ukrajino znotraj EU, vključno z otroki in mladimi, ki potrebujejo takojšnje življenjsko pomembno zdravstveno obravnavo in zdravljenje;

30.

poziva države članice, naj izboljšajo delovanje obstoječe enotne evropske telefonske številke za prijavo pogrešanih otrok (116 000) in evropske telefonske številke za psihološko pomoč otrokom in mladim, ki bežijo iz Ukrajine (116 111); vztraja, da je treba izboljšati sodelovanje med državami članicami na dežurni telefonski številki 116 000 in poostriti čezmejne ukrepe za odkrivanje in iskanje pogrešanih otrok;

Združitev družine

31.

poziva države članice, naj obravnavajo primere vseh otrok, ki so pobegnili iz Ukrajine in so začasno v njihovi oskrbi, da bodo olajšale združitev družine, med drugim, naj poskrbijo, da bodo organi redno preverjali obstoječe zbirke podatkov in pri tem dosledno upoštevali standarde EU o varstvu podatkov, vključno s tistimi, ki zbirajo informacije o pogrešanih otrocih; poudarja, da bi bilo treba v primerih, ko fizična združitev ni takoj mogoča, vzdrževati stik s sorojenci ali razširjeno družino itd. ali ga čim prej ponovno navezati; meni, da morajo ti ukrepi vključevati dobre sisteme zaščite in poročanja, vključno z usmerjanjem za službe ter napotitvami in poizvedbami v nacionalnih sistemih, v katerih se vodijo primeri, povezani z zaščito otrok;

32.

poziva države članice, naj ustavijo posvojitve otrok, da bi preprečili nadaljnjo ali trajno ločitev otrok od staršev in družin v nasprotju z njihovimi koristmi;

Premestitev

33.

poziva k spodbujanju mehanizmov za premestitev, vključno z varnim, hitrim in usklajenim prevozom otrok in njihovih družin, ki so že v sosednjih državah članicah, med državami članicami, zlasti otrok brez spremstva in invalidnih otrok, ki potrebujejo posebno oskrbo, pri čemer je treba tesno sodelovati z ukrajinskimi organi in ukrajinskimi konzularnimi službami v EU, kadar je to potrebno iz zdravstvenih razlogov;

34.

poziva Komisijo, naj sosednjim državam članicam pomaga pri ocenjevanju največje koristi za otroke v posameznih primerih in naj v primeru, ko otroka spremlja odrasli, na primer družinski član, sorodnik ali zasebni sponzor, poskrbi, da je na voljo ustrezen sistem preverjanja gostiteljskih družin, da bo mogoče otroke zaščititi in jih varno premestiti h gostiteljskim družinam;

Vključevanje

35.

poziva države članice, naj poskrbijo za usklajenost pri načrtovanju in izvrševanju sredstev EU ter zagotovijo, da se bodo sredstva EU hitro in neposredno namenila ponudnikom podpornih storitev v najbolj prizadetih državah, vključno s civilnodružbenimi in mednarodnimi organizacijami; poziva jih tudi, naj glede tega hitreje ukrepajo in vsa razpoložljiva nacionalna sredstva, dopolnjena s sredstvi EU, kot so sredstva Evropskega socialnega sklada plus, sredstva za pomoč pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU), sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost, Evropskega sklada za regionalni razvoj, programa InvestEU, programa Erasmus+, Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Programa EU za zdravje, namenijo za socialno-ekonomsko vključevanje beguncev, njihov enak dostop do kakovostnih delovnih mest, izobraževanja, usposabljanja in oskrbe ter zaščito otrok pred revščino in socialno izključenostjo; pri tem želi spomniti, da če želijo države članice dostop do teh sredstev, morajo v skladu s stebrom naslednje generacije mehanizma za okrevanje in odpornost ter kohezijskim ukrepom za begunce v Evropi (CARE) v svoje nacionalne načrte za okrevanje in odpornost vključiti namenske ukrepe za naložbe v otroke in mlade; poziva Komisijo in Svet, naj po potrebi priskrbita dodatna sredstva;

36.

se zaveda, da ni enostavno vključevati učence v sisteme izobraževanja in usposabljanja v državah članicah; poziva države članice, naj učence vseh starosti hitro vključijo v splošne formalne, neformalne in priložnostne učne strukture ter tistim z dodatnimi potrebami, med drugim otrokom iz marginaliziranih skupnosti, kot so Romi, zagotovijo posebno pedagoško podporo, da bi omejili osip in preprečili segregacijo v izobraževanju, ki vodi v socialno izključenost in diskriminacijo; se zaveda, da lahko jezikovne ovire otežujejo šolski vpis otrok, ki bežijo iz Ukrajine, in vplivajo na njihov šolski uspeh; zato poziva Komisijo, naj podpre nacionalne organe držav članic pri zagotavljanju brezplačnega tolmačenja, posebnih jezikovnih tečajev in drugih posebnih programov za zaposlovanje ukrajinskih učiteljev ter učiteljev, ki govorijo ukrajinsko oziroma ustrezne manjšinske jezike;

37.

priznava, da digitalna orodja omogočajo zelo koristne, prožne in prilagojene ukrepe za zagotavljanje pravočasnega nadaljevanja izobraževanja in dodatne podpore otrokom in mladim v ranljivem položaju ter da bi morala biti povsem skladna s standardi varstva podatkov; poziva Komisijo, naj čim bolje izkoristi obstoječa orodja in opremo za digitalno izobraževanje, zlasti tisto, ki je bila razvita v Ukrajini, da bodo lahko vsi otroci nadaljevali izobraževanje; pri tem ponavlja, da bi morala ta orodja dopolnjevati fizične strukture, in poudarja, da je osebno izobraževanje ključnega pomena, zlasti v sedanjih okoliščinah, ko ti otroci in mladi potrebujejo dodatno psihosocialno podporo; meni, da moramo državam gostiteljicam skupaj pomagati zagotoviti boljši dostop do ustrezne psihološke oskrbe in strokovnjakov, ki so usposobljeni za travme, povezane z vojno; v zvezi s tem poziva države članice, naj podprejo učitelje, mentorje in druge pedagoške delavce, ki delajo s travmatiziranimi otroki;

38.

pozdravlja pobudo Komisije za razširitev portala School Education Gateway, da bi se lahko države članice povezale ter bi si začele izmenjavati izkušnje in bi opredelile, kaj je potrebno za nadaljnje izobraževanje razseljenih otrok, saj bi bil portal lahko neke vrste enotna kontaktna točka za usklajevanje učnega gradiva v učenčevem jeziku med Ukrajino in državami članicami; poudarja, da je treba pri tem izkoristiti znanje ukrajinskih učiteljev, ki so zatekli v Evropo;

39.

vztraja, da je treba priznati diplome, kvalifikacije in učna obdobja, med drugim za pedagoge in zdravstvene delavce, saj so bistvenega pomena za nemoteno vključevanje otrok in mladih, ki bežijo iz Ukrajine, v novo okolje; poziva države članice, naj glede na okoliščine pokažejo prožnost v primerih, ko upravni dokumenti manjkajo, ter poiščejo inovativne in pragmatične načine za nadaljnje postopanje, ki bodo združevali možnosti v digitalni in papirni obliki;

40.

poziva Komisijo, naj pozorno spremlja ukrepe, sprejete v odziv na izobraževalne in socialne potrebe otrok in mladih, ki bežijo iz Ukrajine, ter čim bolje izkoristi zbirne podatke, hkrati pa zagotovi popolno skladnost s standardi EU o varstvu podatkov;

41.

pozdravlja prve poskuse Komisije za olajšanje prilagoditve obstoječih programov financiranja EU za podporo mladim, kot sta Erasmus+ in evropska solidarnostna enota, ter poziva, naj se ta prizadevanja ohranijo ali okrepijo glede na dogajanje in tako dolgo, dokler bo potrebno; poudarja, da bi bilo treba v skladu z okrepljenim jamstvom za mlade vsem mladim, starejšim od 15 let, v štirih mesecih od takrat, ko postanejo brezposelni ali prenehajo formalno izobraževanje, ponuditi zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo; poziva države članice, naj izvajajo okrepljeno jamstvo za mlade in zagotovijo visokokakovostne ponudbe, vključno z zagotovitvijo pravičnega plačila in dostopa do socialne zaščite, prepovedjo zlorabe netipičnih pogodb in zagotavljanjem delovnega okolja, prilagojenega potrebam invalidov;

42.

poudarja vlogo športa v procesu vključevanja beguncev, zlasti otrok in mladih, ter poziva države članice, naj otrokom in mladim olajšajo dostop do športnih in drugih dejavnosti, kar jim bo pomagalo izboljšati duševno počutje, premagati travme, se prilagoditi novemu okolju in ustvariti vezi z gostiteljskimi skupnostmi;

43.

pozdravlja, da skušajo nekatere države članice zagotoviti namenska sredstva za štipendije ukrajinskim študentom, in poziva k skupnim evropskim prizadevanjem na tem področju; poudarja, kako pomembno je, da lahko vsi študenti, ki bežijo iz Ukrajine, vključno z mednarodnimi študenti, izkoristijo ta sredstva in zaključijo svoje izobraževanje, saj so se tudi oni znašli v izrednih razmerah; vztraja, da je treba podpreti vse otroke in mlade;

44.

poziva Komisijo in države članice, naj še naprej usklajeno rešujejo sedanje in tudi prihodnje izzive, ki jih prinaša vojna v Ukrajini, pri tem pa naj ne pozabijo na izkušnje, pridobljene pri odzivu na to vojno, temveč naj na njihovi podlagi ukrepajo in na primer prenesejo direktivo o začasni zaščiti v svojo zakonodajo in jo izvajajo, da bodo imeli dostop do zaščite vsi begunci in prosilci za azil, ne glede na to, od kod prihajajo;

45.

poziva države članice, zlasti pa nacionalne koordinatorje EU v okviru evropskega jamstva za otroke, naj otrokom, ki bežijo iz Ukrajine, zagotovijo dostop do brezplačnih, učinkovitih in kakovostnih storitev pod enakimi pogoji kot drugim otrokom v državah gostiteljicah ter naj v skladu s priporočilom zagotovijo nacionalne celostne ukrepe in upoštevajo posebne vrste prikrajšanosti; poudarja, da bosta koronavirusna kriza in pritok beguncev zaradi vojne v Ukrajini še poslabšala položaj otrok, ki jim grozi revščina in socialna izključenost, ali otrok, ki potrebujejo dostop do kakovostne oskrbe; poziva države članice in Komisijo, naj nujno povečajo financiranje evropskega jamstva za otroke z namenskim proračunom v višini vsaj 20 milijard EUR, da se bo mogoče boriti proti revščini, ki prizadene otroke in njihove družine, ter prispevati k uresničevanju cilja o zmanjšanju števila prebivalcev vseh držav članicah, ki živijo v revščini, za vsaj 15 milijonov, vključno s petimi milijoni otrok, do leta 2030; pri tem poziva vse države članice, naj več kot 5 % sredstev Evropskega socialnega sklada plus v okviru deljenega upravljanja namenijo za podporo dejavnostim v evropskem jamstvu za otroke;

46.

poziva Komisijo, naj spodbudi naložbe v trajnostna in kakovostna delovna mesta ter socialno podporo za mlade in starše ter uvede ciljno usmerjene politike zaposlovanja, ki bodo zagotavljale dostojen življenjski standard, pravične plače in delovne pogoje, dobro usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, vključujoč trg dela in večjo zaposljivost, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem; poudarja, da bi bilo treba uvesti brezplačne vrtce, da bi olajšali sodelovanje staršev, zlasti žensk, na trgu dela ter podprli socialni razvoj otrok; poudarja, da je treba tesno sodelovati z nacionalnimi in evropskimi sindikati in vsem, ki bežijo iz Ukrajine, pomagati pri uveljavljanju njihovih zaposlitvenih in socialnih pravic v državah članicah;

47.

poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno in varno nastanitev za vse, ki bežijo iz Ukrajine; obenem jih poziva, naj dajo prednost trajnemu reševanju stanovanjskega vprašanja za otroke in njihove družine, ki jim grozi, da bodo ostali brez strehe nad glavo, ter naj v svoje nacionalne akcijske načrte v skladu z jamstvom za otroke vključijo stanovanjske rešitve za otroke brezdomce in tiste, ki so izključeni s stanovanjskega trga, poziva pa jih tudi, naj poskrbijo, da bodo imeli vsi otroci in mladi, ki bežijo iz Ukrajine, tako doma kot v šoli dostop do tekoče vode, sanitarij in prostorov za osebno higieno;

o o

48.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 223, 22.6.2021, str. 14.

(2) UL C 506, 15.12.2021, str. 94.

(3) UL L 71, 4.3.2022, str. 1.

(4) UL C 41, 6.2.2020, str. 41.

(5) UL C 285, 29.8.2017, str. 78.

(6) Unicef, Ukraine Situation: Refugee Response in Neighbouring Countries – Humanitarian Situation Report No 3 (Razmere v Ukrajini: odziv na prihod beguncev v sosednje države – tretje poročilo o humanitarnih razmerah), 23. marec 2022.

(7) Unicef, Ukraine Situation: Refugee Response in Neighbouring Countries – Humanitarian Situation Report No 3 (Razmere v Ukrajini: odziv na prihod beguncev v sosednje države – tretje poročilo o humanitarnih razmerah), 23. marec 2022.

(8) Evropska komisija, „Fleeing Ukraine: support for education“ (Na begu iz Ukrajine: podpora za izobraževanje), dostopno na: https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/stronger-europe-world/eu-solidarity-ukraine/eu-assistance-ukraine/information-people-fleeing-war-ukraine/fleeing-ukraine-support-education_sl#podpora-za-izobraevanje.

(9) Unicef, Ukraine Situation: Refugee Response in Neighbouring Countries – Humanitarian Situation Report No 3 (Razmere v Ukrajini: odziv na prihod beguncev v sosednje države – tretje poročilo o humanitarnih razmerah), 23. marec 2022.

(10) Gl. Unicef, „Unaccompanied and separated children fleeing escalating conflict in Ukraine must be protected“ (Otroke brez spremstva in otroke, ločene od družine, ki bežijo pred vse hujšim konfliktom v Ukrajini, je treba zaščititi), skupna izjava izvršne direktorice Unicefa Catherine Russell in visokega komisarja OZN za begunce Filippa Grandija z dne 7. marca 2022 ter Hope and Homes for Children, The Illusion of Protection: An Analytical Report Based on the Findings of a Comprehensive Study of the Child Protection System in Ukraine (Iluzija zaščite: analitično poročilo na podlagi ugotovitev celovite študije sistema za zaščito otrok v Ukrajini), 2017, dostopno na: http://www.openingdoors.eu/the-illusion-of-protection-national-audit-of-the-child-protection-system-in-ukraine.

(11) Gl. poročilo Evropske mreže za apatridnost „Stateless people and people at risk of statelessness forcibly displaced from Ukraine“ (Osebe brez državljanstva in osebe, ki jim grozi apatridnost, prisilno razseljene iz Ukrajine), 10. marec 2022, in UNHCR, „Stateless Persons“ (Osebe brez državljanstva), dostopno na https://www.unhcr.org/ua/en/stateless-persons.

(12) Kijevska visoka ekonomska šola: „Direct damage caused to Ukraine’s infrastructure during the war has already reached almost $63 billion. Global economic losses are about $543-600 billion“ (Med vojno je bilo na ukrajinski infrastrukturi povzročeno že za skoraj 63 milijard USD škode, skupne gospodarske izgube pa znašajo približno 543 do 600 milijard USD), dostopno nahttps://kse.ua/about-the-school/news/zbitki-naneseni-infrastrukturi-ukrayini-v-hodi-viyni-skladayut-mayzhe-63-mlrd/.

(13) UL C 126 I, 21.3.2022, str. 1.

(14) UL L 212, 7.8.2001, str. 12.