P9_TA(2022)0110

Ukrepi proti onesnaževanju vode z nitrati, vključno z izboljšanjem različnih sistemov za merjenje nitratov v državah članicah

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2022 o ukrepih proti onesnaževanju vode z nitrati, vključno z izboljšanjem različnih sistemov za merjenje nitratov v državah članicah (2021/3003(RSP))

(2022/C 434/03)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju peticij št. 0751/16, 1025/16, 0793/17, 0819/17, 0482/20, 0490/20, 0491/20, 0499/20, 0535/20, 0095/21 in 0862/21,

—	ob upoštevanju člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji, členov 4, 191 in 192(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter členov 35 in 37 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—	ob upoštevanju Direktive Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (1) (direktiva o nitratih),

—	ob upoštevanju Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (2) (okvirna direktiva o vodah),

—	ob upoštevanju Direktive 2006/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (3) (direktiva o kopalnih vodah),

—	ob upoštevanju Direktive 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (4) (direktiva o podzemni vodi),

—	ob upoštevanju Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (5) (okvirna direktiva o morski strategiji),

—	ob upoštevanju Direktive (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (6) (direktiva o pitni vodi),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. novembra 2021 z naslovom Strategija EU za tla do leta 2030 – Koristi zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje (COM(2021)0699),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020)0381),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. maja 2021 z naslovom Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal (COM(2021)0400),

—	ob upoštevanju poročila Komisije z dne 11. oktobra 2021 o izvajanju Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov na podlagi poročil držav članic za obdobje 2016–2019 (COM(2021)1000),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2020 o izvajanju zakonodaje EU o vodah (7),

—	ob upoštevanju člena 227(2) Poslovnika,

ker je Odbor za peticije prejel več peticij, v katerih je izražena zaskrbljenost zaradi onesnaževanja vodnih teles z nitrati, in obsoja kršitve ustrezne okoljske zakonodaje EU; ker je prejel tudi peticije o težavah v zvezi z različnimi sistemi za merjenje nitratov v državah članicah ter težavah pri pravilnem merjenju vsebnosti nitratov v evropskih vodah in pregledu splošnega stanja v EU;

B.	ker se je stanje številnih vodnih teles v EU poslabšalo zaradi prekomernega izkoriščanja in onesnaževanja in/ali še ne izpolnjuje zahtev iz člena 4 okvirne direktive o vodah;

C.	ker so nekatere regije v EU še posebej izpostavljene tovrstnemu onesnaževanju zaradi svojih geografskih značilnosti in vpliva podnebnih sprememb;

D.	ker je presežek nitratov eden glavnih dejavnikov, ki škodljivo onesnažujejo vodo v EU zaradi kopičenja dušika in fosforja iz živinskega gnoja in anorganskih gnojil;

ker je dušik pomembno hranilo za rast rastlin in poljščin; ker so visoke koncentracije dušika v vodi škodljive za ljudi in naravo; ker nitrati povzročajo izčrpavanje kisika in evtrofikacijo ter so zato ogroženi zdravje ljudi in ekosistemi; ker imajo velik ekonomski vpliv na čiščenje vode za prehrano ljudi, prevoz sladke vode za prizadete skupnosti in gospodarske sektorje, ki so odvisni od onesnaženih voda;

ker je med letoma 2016 in 2019 14,1 % podzemne vode v državah članicah še vedno imelo večjo mejno koncentracijo nitratov, kot je določeno za pitno vodo; ker voda v EU, ki je v skladu s poročili evtrofna, vključuje 81 % morskih voda, 31 % obalnih voda, 36 % rek in 32 % jezer; ker se je med obdobji 2012–2015 in 2016–2019 skupna površina območij, občutljivih za onesnaževanje z nitrati (vključno z državami članicami, ki uporabljajo pristop na celotnem ozemlju), povečala za 14,4 %; ker je Komisija ugotovila, da je evtrofikacija težava, ki se pri določanju območij, onesnaženih z nitrati, ne upošteva v zadostni meri;

G.	ker podatki o kakovosti vode 30 let po sprejetju direktiv o nitratih kažejo, da ravni izvajanja in izvrševanja še vedno niso zadostne, da bi se dosegli cilji direktiv in ustrezni cilji okvirne direktive o vodah;

H.	ker številne države članice na svojem ozemlju še vedno beležijo slabo kakovost vode in imajo sistemske težave z obvladovanjem izgub hranil v kmetijstvu, medtem ko so v nekaterih drugih državah članicah žarišča, kjer onesnaževanje ni zadostno obravnavano;

I.	ker je napredek v EU od leta 2012 kljub sprejetim ukrepom počasen; ker so kršitve direktive o nitratih s strani držav članic najpogosteje povezane s pomanjkljivo stabilnostjo mreže za spremljanje, določitvijo ranljivih območij in izvajanjem delovnih programov;

J.	ker se sistemi in standardi za merjenje nitratov med državami članicami razlikujejo; ker to pomeni, da rezultatov merjenja nitratov ni enostavno primerjati in lahko to privede do težav s konkurenco v kmetijskem sektorju EU in posledičnih motenj na notranjem trgu;

K.	ker je v evropskem zelenem dogovoru predvideno, da bo izguba hranil do leta 2030 za 50 % manjša;

L.	ker morajo države članice v skladu z direktivo o nitratih opredeliti in pravilno določiti območja, ranljiva za onesnaževanje z nitrati, da bi zagotovile učinkovite ukrepe za boj proti onesnaževanju z nitrati na svojem ozemlju;

M.	ker zaradi evtrofikacije prihaja do izgube biotske raznovrstnosti, ki je zaskrbljujoča, v nekaterih primerih pa celo do okoljskih tragedij v ekosistemih z veliko vrednostjo za okolje, ki jih je težko popraviti;

N.	ker je zaradi obsega težav z onesnaževanjem vode, za katerega je kriva nepravilna uporaba nitratov v kmetijski industriji, in tistih, ki izvirajo iz komunalnih virov, kot so čistilne naprave za odpadno vodo, ogroženo preživetje nekaterih evropskih ekosistemov;

O.	ker številne komunalne čistilne naprave ne izpolnjujejo sedanjih zahtev;

opozarja, da okvirna direktiva o vodah zahteva, da se v vseh evropskih površinskih vodah doseže dobro stanje najpozneje do leta 2027; obžaluje, da v polovici vodnih teles EU stanje še vedno ni dobro in da je onesnaženost z nitrati še vedno eden največjih pritiskov na vodno okolje;

ugotavlja, da je direktiva o nitratih še vedno ključni instrument za zaščito evropskih vodnih teles; izraža zaskrbljenost, ker države članice direktive o nitratih ne izvajajo ustrezno, je ne izvršujejo zadostno in pogosto uporabljajo izjeme; zato ugotavlja, da je bil napredek od njenega sprejetja leta 1991 počasen;

poudarja, da je treba okrepiti ukrepe za obravnavo evtrofikacije sladke in slane vode zaradi dušika in fosforja iz vseh virov, zlasti iz kmetijstva in komunalnih virov, kot so čistilne naprave za odpadno vodo, ter neobdelane ali neustrezno obdelane odpadne vode; poziva Komisijo, naj predlaga ambiciozne ukrepe v zvezi s tem v prihodnjem akcijskem načrtu za integrirano upravljanje hranil, ki je predviden za leto 2022;

poudarja, da je potrebno celovito poznavanje razmer v vsaki državi članici in na evropski ravni; meni, da lahko zaradi uporabe različnih merilnih sistemov v vsaki državi članici pride do težav pri obravnavanju onesnaževanja voda z nitrati na evropski ravni; poziva Komisijo, naj zagotovi, da so meritve nitratov in rezultati ocene evtrofikacije primerljivi med državami članicami; meni, da bi bilo treba sisteme za merjenje nitratov in oceno evtrofikacije, zlasti lokacijo merilnih točk, uskladiti znotraj EU; spodbuja Komisijo, naj državam članicam zagotovi tehnično podporo v tem procesu, tako da izboljša svoje smernice in izvede študijo, kako države članice izvajajo sisteme spremljanja; poudarja, da je, če naj bodo izmerjene vrednosti primerljive, potreben enoten sistem vzorčenja in analize;

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo popolno preglednost in javni dostop v zvezi z uporabo modelov ter temeljnimi odločitvami in predpostavkami za ocenjevanje emisij dušika;

poudarja, da je treba ukrepe, potrebne za zaščito kakovosti vode in preprečevanje onesnaževanja z nitrati, oblikovati in sprejeti na podlagi podatkov o kakovosti vode in ne na podlagi predpostavk modelov, ki lahko zagotovijo le dodatne informacije za ciljno usmerjene ukrepe;

meni, da je pravočasno in znatno izboljšanje vseh ustreznih veljavnih ukrepov za zagotovitev dobre kakovosti voda izjemnega pomena, saj so glede na sedanje trende, ki jih vidimo, potrebne korenite spremembe, da bi dosegli cilje okvirne direktive o vodah glede dobrega ekološkega in kemijskega stanja voda;

poziva Komisijo, naj ustrezno obravnava vse primere neskladnosti z direktivo o nitratih, pri čemer naj v celoti upošteva vse več dokazov in informacij, ki jih predložijo državljani, ter zagotovi popolno preglednost v zvezi s svojimi splošnimi ukrepi proti državam članicam, ki ne spoštujejo pravil, da bi zagotovila pravice državljanov in jim omogočila, da v celoti izkoristijo prednosti zakonodaje EU; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj znatno izboljša uporabo svojih izvršilnih pooblastil, tudi z učinkovito in pravočasno uporabo postopkov za ugotavljanje kršitev, tako da bi zagotovila, da države članice ustrezno določijo območja, ranljiva za onesnaževanje z nitrati, ter točno vzpostavijo in izvajajo vse ustrezne ukrepe v akcijskih programih za nitrate;

obžaluje, da so v obdobju 2016–2019 v desetih državah članicah potekali postopki za ugotavljanje kršitev zaradi neskladnosti z direktivo o nitratih; poziva države članice, naj nujno obravnavajo trenutno onesnaževanje vode in preprečijo vsako tveganje za nadaljnje onesnaževanje, tako da okrepijo določitev ranljivih območij v skladu z direktivo o nitratih in krepijo akcijske programe, da bi se v celoti izvajali in izvrševali ukrepi, sprejeti v okviru direktive o nitratih; nadalje poziva države članice, naj zagotovijo vključitev ciljev v zvezi z vodo v druga področja politike;

10.

poudarja, da lahko zaradi podnebnih sprememb in večje količine padavine pride do poplav in izgube hranil; obžaluje, da sedanji akcijski program teh tveganj morda ne obravnava ustrezno; poziva države članice, naj te napovedi in tveganja upoštevajo pri pregledu svojih akcijskih programov in pri tem uporabijo previdnostno načelo;

11.

poudarja, da je treba podpirati uvajanje inovacij za spodbujanje učinkovitosti in dobrih praks v kmetijstvu, in priznava, da je treba zmanjšati neučinkovitosti, zaradi katerih je uporaba vode, gnojil, pesticidov in antibiotikov prekomerna;

12.

opozarja na pomen prehoda na okoljsko trajnostno kmetijstvo, da bi odpravili onesnaževanje s hranili in podprli izvajanje dobrih okoljskih praks, tudi s pravilno uporabo vseh ustreznih orodij, ki so na voljo v okviru skupne kmetijske politike, strukturnih skladov in drugih programov EU, kot je LIFE; poudarja, kako pomembna je uporaba inovativnih praks, kot je pridobivanje dušika iz gnoja, da bi ublažili to onesnaževanje in zmanjšali uhajanje hranil v okolje; poziva Komisijo, naj v okviru programa Obzorje Evropa financira raziskovalne programe, da bi poiskali pametne in inovativne rešitve za težavo onesnaževanja s hranili v EU;

13.

meni, da je uredba ustrezen zakonodajni instrument, s katerim bi se zagotovilo varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov in bi se enotno izvrševali cilji glede kakovosti vode po vsej EU v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora;

14.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Evropski komisiji, Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 375, 31.12.1991, str. 1.

(2) UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

(3) UL L 64, 4.3.2006, str. 37.

(4) UL L 372, 27.12.2006, str. 19.

(5) UL L 164, 25.6.2008, str. 19.

(6) UL L 435, 23.12.2020, str. 1.

(7) UL C 445, 29.10.2021, str. 126.