P9_TA(2022)0059

Kohezijska politika: spodbujanje inovativne in pametne preobrazbe ter regionalne povezljivosti IKT

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. marca 2022 o vlogi kohezijske politike pri spodbujanju inovativne in pametne preobrazbe ter regionalne povezljivosti IKT (2021/2101(INI))

(2022/C 347/04)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije o krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah) ter zlasti prvega cilja politike iz člena 5,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (2),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in instrumenti za zunanje financiranje (3),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1296/2013 (4),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/2221 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva dodatne vire in ureditev izvrševanja, da se zagotovi pomoč za spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter za pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja družbe in gospodarstva (REACT-EU) (5),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod (6),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in razveljavitvi Uredbe (EU) 2015/1017 (7),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo (uredba o programu za digitalno Evropo) (8), ki je namenjena podpiranju digitalne preobrazbe v EU,

—	ob upoštevanju instrumenta za okrevanje NextGenerationEU,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (COM(2020)0067),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. marca 2021 z naslovom Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje (COM(2021)0118),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020)0103),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. julija 2020 z naslovom Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (COM(2020)0274),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 z naslovom Akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–2027 – Novi temelji za izobraževanje in usposabljanje v digitalni dobi (COM(2020)0624),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. junija 2021 z naslovom Dolgoročna vizija za podeželska območja EU – do močnejših, povezanih, odpornih in uspešnih podeželskih območij do leta 2040 (COM(2021)0345),

—	ob upoštevanju poročil Komisije o indeksu digitalnega gospodarstva in družbe iz leta 2020,

—	ob upoštevanju študije tematskega sektorja za strukturno in kohezijsko politiko z dne 15. junija 2018 z naslovom Digital Agenda and Cohesion Policy (Digitalna agenda in kohezijska politika),

—	ob upoštevanju izjave o zavezah glede žensk na digitalnem področju, ki so jo 9. aprila 2019 podpisali ministri in predstavniki držav članic EU ter Norveške in Združenega kraljestva,

—	ob upoštevanju berlinske izjave o digitalni družbi in digitalni upravi, temelječi na vrednotah, z dne 8. decembra 2020,

—	ob upoštevanju študije Evropskega inštituta za enakost spolov z dne 16. oktobra 2020 z naslovom Gender Equality Index 2020: Digitalisation and the future of work (Indeks enakosti spolov za leto 2020: digitalizacija in prihodnost dela),

—	ob upoštevanju priporočila Sveta Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj o širokopasovni povezljivosti, spremenjenega 24. februarja 2021,

—	ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 2. oktobra 2020 o covidu-19, enotnem trgu, industrijski politiki in digitalni razsežnosti ter zunanjih odnosih, zlasti sklepov o digitalni preobrazbi,

—	ob upoštevanju osnutka sklepov Sveta z dne 11. decembra 2020 o digitalizaciji v korist okolja,

—	ob upoštevanju osnutka sklepov Sveta z dne 7. aprila 2021 o delu na daljavo,

—	ob upoštevanju skupnega načrta mesta Bruselj za delo na daljavo in podnebje,

—

ob upoštevanju študije tematskega sektorja za gospodarsko in znanstveno politiko ter kakovost življenja z dne 30. aprila 2021 z naslovom The impact of teleworking and digital work on workers and society: Special focus on surveillance and monitoring, as well as on mental health of workers (Vpliv dela na daljavo in digitalnega dela na delavce in družbo: poseben poudarek na nadzoru in spremljanju ter duševnem zdravju delavcev),

—	ob upoštevanju ukrepa EU za pametne vasi, ki ga je pripravila Komisija,

—	ob upoštevanju študije tematskega sektorja za strukturno in kohezijsko politiko z dne 30. septembra 2020 o stanju in prihodnjih izzivih v manj razvitih regijah EU,

—	ob upoštevanju deklaracije iz Corka 2.0 z dne 5. in 6. septembra 2016 z naslovom Boljše življenje na podeželskih območjih,

—

ob upoštevanju skupne študije Odbora regij in Komisije z dne 18. januarja 2018 z naslovom Innovation Camp Methodology Handbook: realising the potential of the Entrepreneurial Discovery Process for Territorial Innovation and Development (9) (Priročnik za metodologijo inovacijskega tabora: izkoriščanje potenciala podjetniškega odkrivanja za teritorialne inovacije in razvoj),

—	ob upoštevanju irske politike za razvoj podeželja za obdobje 2021–2025 z naslovom Prihodnost našega podeželja in njene osredotočenosti na delo na daljavo na podeželskih območjih,

—	ob upoštevanju poročila Evropske fundacije za izboljševanje življenjskih in delovnih pogojev z dne 28. septembra 2020 o življenju, delu in covidu-19,

—	ob upoštevanju študije Komisije iz avgusta 2019 z naslovom The changing nature of work and skills in the digital age (Spreminjajoča se narava dela ter znanj in spretnosti v digitalni dobi) (10),

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije iz decembra 2018 z naslovom The Geography of EU Discontent (Geografija nezadovoljstva v EU) (11),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2021 o oblikovanju demografski prihodnosti Evrope: odprava ovir za delovanje digitalnega enotnega trga in izboljšana uporaba umetne inteligence za evropske potrošnike (12),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (13),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o kohezijski politiki in regionalnih okoljskih strategijah v boju proti podnebnim spremembam (14),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2021 o tem, kako spremeniti demografske trende v regijah EU z instrumenti kohezijske politike (15),

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A9-0010/2022),

A.	ker si EU prizadeva, da bi z uspešnimi digitalnimi politikami vsem ljudem in podjetjem v vseh regijah omogočala doseganje trajnostne in uspešne digitalne prihodnosti;

B.	ker mora biti digitalna preobrazba pravična in vključujoča ter mora ustvarjati priložnosti in spodbujati enakost, kakovost življenja, regionalno konkurenčnost in posodobitev gospodarstva;

C.	ker mora biti digitalni prehod tesno povezan z zelenim prehodom, ki že poteka (skupaj sta imenovana dvojni, ekološki in digitalni prehod), prav tako pa je treba upoštevati socialno razsežnost tega prehoda;

D.	ker sodobno gospodarstvo obsega uvedbo novih poslovnih modelov v skladu s trendi, ki skupaj gledano oblikujejo četrto industrijsko revolucijo, ti pa se bodo odzivali na današnje izzive pri digitalnem in zelenem prehodu;

ker je v evropskih regijah, v katerih je trajnostni prehod najbolj potreben, običajno visoka stopnja revščine in izključenosti; ker so za hitro okrevanje potrebni odločni ukrepi in naložbe, ki bi se morali osredotočati na blaženje ekonomskih in socialnih posledic pandemije, ponoven zagon gospodarske dejavnosti, spodbujanje trajnostnega razvoja, zelenega prehoda in digitalne preobrazbe ter izvajanje načel politike evropskega stebra socialnih pravic, da bi izboljšali konkurenčnost Evrope;

ker je večletni finančni okvir skupaj z instrumentom Evropske unije za okrevanje največji sveženj spodbud, ki ga je EU doslej financirala, in bo prispeval h gradnji bolj zelene, digitalne in odporne EU po obdobju pandemije covida-19; ker je obenem nova kohezijska politika izjemna priložnost, da države članice spodbudijo digitalizacijo, saj morajo v skladu s to politiko dodeliti minimalni znesek za digitalni prehod in zagotoviti določene pogoje za prejemanje teh sredstev, kot je določeno v naložbenem okviru kohezijske politike za obdobje 2021–2027;

ker v EU še vedno obstaja digitalni razkorak, ki ga pogojujejo geografski položaj, starost, spol, stopnja izobrazbe, socialno-ekonomski položaj in dohodek, zaradi česar nekateri posamezniki in podjetja ne morejo izkoristiti prednosti digitalne preobrazbe; ker bi lahko ta digitalni razkorak še bolj odtujil regije, ki se soočajo z upadanjem prebivalstva, in prispeval k ozemeljskemu neravnovesju v EU;

ker raven pokritosti s širokopasovnimi povezavami v Evropi kaže, da je potreba po znatnih naložbah še vedno zelo velika, zlasti na podeželju, kjer 10 % gospodinjstev ne pokriva nobeno fiksno omrežje, 41 % gospodinjstev nima nobene hitre širokopasovne tehnologije, le 59 % pa jih ima dostop do širokopasovne povezave naslednje generacije (vsaj 30 Mb/s), medtem ko ima v preostalem delu EU ta dostop 87 % gospodinjstev (16); ker se na podeželju in obrobnih območjih poleg slabe povezljivosti IKT pogosto soočajo z drugimi strukturnimi izzivi, kot so pomanjkanje infrastrukture in storitev, nizki dohodki ali pomanjkanje izobraževalnih ustanov in kulturnih dobrin, zato se visoko usposobljeni ljudje preselijo na obetavnejša območja (beg možganov) (17); ker je treba s sredstvi EU zagotavljati osnovno infrastrukturo za reševanje demografskih izzivov;

ker so mala in srednja podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva, saj predstavljajo 99 % vseh podjetij v EU in zaposlujejo približno 100 milijonov ljudi; ker ustvarijo več kot polovico evropskega BDP in imajo odločilno vlogo pri doseganju prehoda EU na trajnostno in digitalno gospodarstvo ter so dodana vrednost v vsakem gospodarskem sektorju; ker je le 17 % malih in srednjih podjetij v svoje poslovanje uspešno vključilo digitalne tehnologije, medtem ko je to storilo 54 % velikih družb; ker nekatere industrijske panoge in tradicionalni sektorji, kot so gradbeništvo, agroživilstvo, tekstilna industrija in jeklarstvo, zaostajajo pri digitalni preobrazbi (18);

ker je zaradi pandemije covida-19 skokovito naraslo delo na daljavo in mobilno delo na podlagi IKT (19), kar je odlična priložnost za dodatno povezovanje delovnih mest v urbanih središčih z manjšimi mesti, primestji in podeželjem, a se možnosti za delo na daljavo med dobro in slabo plačanimi delavci, fizičnimi in pisarniškimi delavci ter med spoloma očitno razlikujejo (20); ker lahko z delom na daljavo in mobilnim delom na podlagi IKT ter digitalizacijo storitev pod določenimi pogoji dosežemo bolj uravnoteženo geografsko porazdelitev zaposlenosti in prebivalstva;

ker bi bilo treba s sredstvi Evropskega socialnega sklada plus podpirati naložbe v ljudi in sisteme na področju zaposlovanja, izobraževanja in socialnega vključevanja, hkrati pa zagotavljati podporo za izboljševanje kakovosti, vključenosti, učinkovitosti in relevantnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja za trg dela, vključno s spodbujanjem digitalnega učenja in poklicnega razvoja učiteljskega osebja, da bi prispevali k uresničevanju evropskega stebra socialnih pravic; ker bi s tem podprli ekonomsko, teritorialno in socialno kohezijo v skladu s členom 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

ker so izkušnje s pandemijo covida-19 pokazale, kako pomemben je razvoj digitalne infrastrukture za delovanje gospodarstev in družb, tudi javnih zdravstvenih storitev, izobraževanja in javne uprave; ker je tudi poudarila številne že obstoječe težave na podeželju in ranljivost teh regij, zlasti kar zadeva digitalne zmogljivosti, kakovost zdravstvenih storitev in njihovo zagotavljanje, izobraževanje, dostop do širokopasovnih povezav, odpornost vrednostnih verig ter digitalne spretnosti in znanja;

ker je v evropskem programu znanj in spretnosti sicer določen cilj, da bo do leta 2025 70 % odraslega prebivalstva EU imelo vsaj osnovna digitalna znanja in spretnosti, vendar Komisija navaja, da jih 42 % prebivalstva EU še vedno nima, 37 % delovne sile pa še vedno nima zadostnih digitalnih znanj in spretnosti; ker na področju znanj in spretnosti IKT še vedno obstajajo velike geografske razlike; ker so ženske nesorazmerno premalo zastopane v sektorju IKT v EU, zasedajo namreč le 17 % (21) delovnih mest za strokovnjakinje s področja IKT, manj pa je tudi verjeteno, da imajo specializirana digitalna znanja in spretnosti ali da delajo na področjih, povezanih z IKT; ker je leta 2019 manj kot 25 % podjetij v EU–27 zagotovilo usposabljanje za svoje uslužbence, pri čemer so velike razlike med državami članicami (22); ker zlasti pri zagonskih podjetjih še vedno obstaja razlika med spoloma, saj je bilo 91 % celotnega kapitala, vloženega v evropsko tehnologijo v letu 2020, še vedno namenjenega ekipam ustanoviteljev, v katerih so bili samo moški (23);

N.	ker so razvoj sektorja IKT in ukrepi za promocijo inovacij potrebni tudi za podporo digitalizaciji gospodarstva in družbe na splošno, s poudarkom na digitalizaciji industrijskih sektorjev;

O.	ker mora digitalizacijo javnih storitev spremljati pravica do zasebnosti in varstva osebnih podatkov v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov (24);

Kohezijska politika za obdobje 2021–2027 in izzivi dvojnega prehoda

pozdravlja sveženj kohezijske politike za obdobje 2021–2027 in prvi cilj politike iz svežnja (PO 1), ki se osredotoča na razvoj konkurenčnejše in pametnejše Evrope s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter regionalne povezljivosti na področju IKT (25);

opozarja, da ima lahko nova kohezijska politika pomembno vlogo pri pospeševanju dvojnega, digitalnega in ekološkega prehoda; poudarja, da bosta digitalna in inovacijska komponenta nove kohezijske politike ključni za trajnostno in vključujočo preobrazbo družbe v bolj socialno in konkurenčno gospodarstvo ter doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora in ciljev evropskega digitalnega desetletja za leto 2030; poudarja, da so potrebni dobra in cenovno dostopna digitalna infrastruktura ter ukrepi za razvoj digitalnih zmogljivosti vseh skupin uporabnikov, ki bi jih bilo treba spodbujati tudi s prožno in dopolnilno uporabo različnih podpornih ukrepov in financiranja;

želi spomniti, da je podpora Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada v okviru PO1 na voljo državam članicam za naložbe v inovacije v skladu s konceptom pametne specializacije; poziva nacionalne in regionalne organe, naj nadgradijo svoj pristop k pametni specializaciji in se osredotočijo na najbolj obetavna področja in projekte v smislu inovacijskih priložnosti in trajnostnega razvoja;

poudarja, da je koncept pametnih vasi pomemben za reševanje digitalnih in podnebnih izzivov Unije, ter pozdravlja njegovo vključitev v prihodnjo skupno kmetijsko politiko ter kohezijsko in regionalno politiko; vztraja, naj države članice pristop pametnih vasi vključijo v svoje programe kohezijske politike na nacionalni in regionalni ravni;

želi spomniti, da morajo države članice v skladu z uredbo o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu vsaj 8 % svojih sredstev nameniti za naložbe v delovna mesta in rast, da bi dosegle trajnostni razvoj mest; obžaluje, da še ni bilo možno oblikovati predvidene podobne dodelitve za podeželje; v zvezi s tem ugotavlja, da uredba določa, da je treba posebno pozornost nameniti reševanju okoljskih in podnebnih sprememb ter izkoriščanju potenciala digitalnih tehnologij za inovacije, kar pomeni, da lahko regionalni organi financiranje usmerijo na področje trajnostnega razvoja mest;

opozarja, da je v uredbi o programu za digitalno Evropo določeno, da mora skupno delovanje tega instrumenta ter ESSR in Kohezijskega sklada prispevati k razvoju in krepitvi regionalnih in lokalnih inovacijskih ekosistemov, industrijski preobrazbi ter digitalni preobrazbi družbe in javne uprave;

poziva Svet in Komisijo, naj si zastavita ambicioznejše cilje za digitalni razvoj vseh regij EU, in poziva k oblikovanju evropskega digitalnega akcijskega načrta za vse regije s srednjeročnimi cilji in ukrepi za 2025, v katerem bodo določena specifična priporočila za EU in države članice, da bi do leta 2030 dosegli konkretne rezultate;

poudarja, da je treba pri procesih digitalizacije ustrezno upoštevati regionalne posebnosti in posebne potrebe; opozarja, da bi lahko enoten pristop za vse povečal že obstoječo vrzel med bolj in manj razvitimi regijami in območji;

poudarja, da je treba zagotoviti skladnost med številnimi pobudami in programi EU, ki spodbujajo digitalizacijo, in ustvarjanje ustrezne sinergije med njimi in instrumenti kohezijske politike, da bi čim bolj izkoristili priložnosti na tem področju; poziva države članice, naj upoštevajo, da morajo naložbe v digitalizacijo vključevati cilj glede rasti, ki bo usklajen s trajnostnimi strategijami gospodarskega razvoja, ter se naj se pri tem izogibajo podvajanju;

10.

poudarja, da je učinkovit sistem mobilnosti eden od osnovnih pogojev za regionalni gospodarski razvoj, teritorialno kohezijo in razvoj regionalnega potenciala; opozarja, da je zato treba zagotoviti potrebna finančna sredstva za razvoj in vzdrževanje okoljsko trajnostnih in cenovno dostopnih prometnih povezav, s katerimi bi lahko starejše generacije spodbudili, da bi dlje ostale v kmetijstvu, mlade iz regionalnih središč pa pritegnili k delu na podeželju;

11.

poudarja, da se manj razvite regije v EU soočajo s posebnimi izzivi; poziva Komisijo, naj tem regijam zagotovi prilagojeno pomoč za izboljšanje upravne zmogljivosti, splošnega in strokovnega znanja na podlagi tehnologije, da bodo lahko zagotovile nemoten prehod svojih gospodarstev in družb na vse bolj digitalno prihodnost;

12.

pozdravlja stališče Sveta v podporo Komisiji pri prepoznavanju „dvojnega izziva“ zelenega prehoda in digitalne preobrazbe; poudarja potencial dvojnega prehoda za ustvarjanje novih zelenih in digitalnih delovnih mest, potrebnih za gospodarsko okrevanje po pandemiji covida-19, in je prepričan, da bo digitalna komponenta ključna za uresničitev ambicij evropskega zelenega dogovora in ciljev trajnostnega razvoja, kot so določeni v digitalni strategiji EU za oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope;

13.

poudarja, da je treba podpreti razvoj digitalnih rešitev za preprečevanje podnebnih sprememb, kot je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z digitalno učinkovito rabo virov in pametnimi inovacijami, pa tudi za prilagajanje podnebnim spremembam; poudarja, da je treba razviti digitalna orodja in aplikacije za opozarjanje, da bi zmanjšali negativne učinke naravnih nesreč, kot so poplave, zemeljski plazovi, vročinski vali in gozdni požari;

Odpravljanje digitalnega razkoraka

14.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo prihodnja opazovalna skupina za podeželje zbrala popolne in posodobljene podatke o digitalnem razkoraku, s katerimi bi podprli države članice pri opredeljevanju potreb njihovih regij in mest; meni, da so najnovejše informacije o napredku digitalizacije v vseh evropskih regijah nadvse pomembne, in poziva Komisijo, naj zagotovi podatke indeksa digitalnega gospodarstva in družbe na ravni NUTS 2;

15.

poudarja, da ima digitalni razkorak dve plati, eno povezano z infrastrukturo, drugo z zmogljivostjo, ki se razlikujeta pa svojem izvoru, zato je treba zanju uporabljati različne politike, ki so prilagojene njunim značilnostim;

16.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v državah članicah in med njimi še vedno obstaja digitalni razkorak; je zlasti zaskrbljen zaradi digitalnega razkoraka med mesti in podeželjem v smislu kakovosti in cenovne dostopnosti širokopasovnih omrežij (26); zlasti opozarja, da bi bilo treba zlasti s prihodnjimi naložbami v okviru ESRR in Kohezijskega sklada dodatno prispevati k razvoju visokohitrostnih digitalnih infrastrukturnih omrežij; poudarja, da je treba pri tem prednost nameniti podeželju;

17.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo podporo in pomoč obstoječim platformam in projektom na področju vključujoče in pravične digitalizacije kot instrumentom za vključitev vseh območij Unije, vključno z oddaljenimi in podeželskimi območji, v 21. stoletje;

18.

ugotavlja, da obstaja kritičen razkorak v digitalnih znanjih in spretnostih med odraslimi s podeželja in tistimi iz mest, ki posebej negativno vpliva na ljudi z nizkimi dohodki, ženske in starejše; ugotavlja, da je ta razkorak še posebej izrazit v nekaterih državah članicah, zaradi njega pa so obstoječe težave pri iskanju zaposlitve na podeželju še hujše; poziva države članice, naj vlagajo v ciljno usmerjene ukrepe za izpopolnjevanje in izobraževanje, da bi zapolnile digitalne vrzeli, in poudarja, da so med drugim vzroki za te vrzeli povezani s pomanjkanjem dostopa do visokozmogljivih omrežij;

19.

se z velikim zanimanjem seznanja z digitalnim kompasom Komisije, ki naj bi digitalne ambicije EU za leto 2030 pretvoril v konkretne cilje v štirih glavnih sektorjih: znanja in spretnosti, varno in trajnostno digitalno infrastrukturo, digitalno preobrazbo podjetij in digitalizacijo javnih storitev; poziva Komisijo, naj redno poroča o doseženem napredku na teh štirih področjih;

20.

je prepričan, da digitalizacija omogoča večjo kakovost življenja in prinaša več možnosti za izobraževanje, ustvarjanje delovnih mest, inovacije in boljši dostop do javnih storitev na podeželju in v regijah, ki zaostajajo v razvoju, s čimer prispeva k spremembi trenda upadanja števila prebivalcev in bega možganov;

21.

pozdravlja cilj programa digitalne politike do leta 2030, s katero naj bi zagotovili, da bodo do konca desetletja vsa poseljena območja v EU pokrita z omrežjem 5G; poziva Komisijo, naj v okviru prihodnje zakonodaje spodbudi ukrepe, ki lajšajo uvedbo omrežij 5G na podeželju, zlasti z zmanjšanjem ali odpravo obremenjujočih upravnih postopkov;

22.

poudarja, da je treba premostiti vztrajne digitalne vrzeli med podeželjem in mesti ter z oblikovanjem horizontalne strategije izkoristiti potencial, ki ga ponujata povezljivost in digitalizacija na podeželju; poziva države članice, naj uporabijo sredstva kohezijske politike, skupne kmetijske politike in instrumenta NextGenerationEU za uvedbo in razvoj koncepta pametnih vasi po letu 2020, ki bo s prilagojenimi projekti za izboljšanje širokopasovne povezljivosti in infrastrukture prispeval k digitalizaciji, krepitvi gospodarskega potenciala, inovacijam in socialni vključenosti na podeželskih območjih ter krepitvi vloge podeželskih skupnosti; opozarja, da bi bilo treba strategije za digitalizacijo vseeno prilagoditi podeželskemu okolju in jih izvajati v sodelovanju in z dejavno udeležbo samih podeželskih skupnosti ter uporabo digitalnih in robotskih tehnologij v kmetijstvu; poudarja, da je cilj za leto 2030, in sicer prehod na trajnostno kmetijstvo, mogoče doseči s spodbujanjem novih tehnologij, raziskav in inovacij ter s trajnim prenosom znanja na podeželje;

23.

poziva države članice, naj finančna sredstva, ki so na voljo v okviru ESSR in Kohezijskega sklada ter instrumenta NextGenerationEU, v največji možni meri uporabijo tako, da regijam, ki zaostajajo, zagotovijo ciljno usmerjeno podporo, ki jo potrebujejo za premostitev digitalnega razkoraka, zlasti na podeželskih območjih in med generacijami; poziva jih tudi, naj z ustreznimi javnimi shemami financiranja podprejo uvedbo zelo visokozmogljivih omrežij na območjih, ki jih trg ne pokriva, ter zagotovijo medsektorske in celovite rešitve, recimo pametne vasi in podeželska vozlišča inovacij; podpira prizadevanja za spodbujanje digitalizacije prek večje področne osredotočenosti v kohezijski politiki, hkrati pa spodbuja sodelovanje z Evropsko investicijsko banko ali drugimi razvojnimi bankami; opozarja na tveganje, da se bodo razlike povečale, če ne bomo ustrezno podprli najranljivejših območij, ki pogosto nimajo dovolj zmogljivosti za učinkovito načrtovanje in porabo sredstev, čeprav imajo največje potrebe;

24.

poziva tudi k celovitemu izvajanju instrumenta za povezovanje Evrope, saj bo imel njegov novi digitalni finančni instrument, skupaj z večjo čezmejno digitalno povezljivostjo, ključno vlogo pri odpravljanju ekonomskih, socialnih in teritorialnih razkorakov, kar bo evropskim regijam in podeželskim območjem ponudilo številne nove priložnosti;

Vključujoča in pravična digitalizacija

25.

poudarja, da potrebujemo trajnosten in vključujoč proces digitalizacije, ki bo socialno in ekonomsko pravičen in v katerem ne bo nihče zapostavljen; poudarja, da bi morala podpora iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov prispevati k razvoju digitalnega potenciala in inovacij v sektorju malih in srednjih podjetij, da bi povečali digitalne zmogljivosti ter znanja in spretnosti prebivalstva, ter podpirati vključevanje v digitalno družbo in spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v vseh regijah EU s poudarkom na manj razvitih regijah;

26.

poziva države članice, naj zagotovijo, da bo digitalizacija javnih storitev tesno povezana z ukrepi, ki ljudem omogočajo lažji dostop do internetnih storitev brez diskriminacije, omejitev ali motenj; opozarja, da predpostavka za uspešen digitalni prehod sloni na stabilni in cenovno dostopni visokozmogljivi internetni povezavi;

27.

poudarja, da se evropske obrobne regije, med njimi njeni otoki, soočajo z mnogimi izzivi, kar zadeva digitalno povezljivost; meni, da je digitalna povezljivost eden najpomembnejših stebrov vsake strategije za evropske otoke; poziva k nadaljnjim ukrepom, da bi digitalni prehod postal vključujoč za vse lokalne skupnosti;

28.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se s povečano uporabo digitalnih rešitev ter delom na daljavo in mobilnim delom na podlagi IKT zaradi pandemije covida-19 še zaostrile obstoječe neenakosti, ki so nastale zaradi digitalnega razkoraka med posameznimi skupinami prebivalstva; vendar poudarja, da lahko digitalizacija pod določenimi pogoji koristi socialno in ekonomsko ranljivim in marginaliziranim skupinam; opozarja na dejstvo, da se digitalno izključene osebe soočajo z dvojno izključitvijo, saj lahko naletijo na težave pri dostopu do izobraževalnih možnosti, trga dela ali osnovnih javnih storitev; poudarja, da bi lahko zlasti pametne vasi služile kot praktična rešitev za povečanje ponudbe storitev na podeželju in bi s tem zmanjšale obstoječe neenakosti;

29.

poudarja, da je v času pandemije covida-19 izpostavljen pomen digitalnih rešitev, zlasti dela na daljavo; poziva Komisijo, naj v skladu z okvirnim sporazumom evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji predlaga direktivo o minimalnih standardih in pogojih za pravično delo na daljavo, da bi zaščitila zdravje in varnost zaposlenih ter zagotovila dostojne delovne pogoje, med drugim opravljanje dela na prostovoljni ravni, spoštovanje delovnega časa, dela prostih dni, usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter drugih digitalnih pravic pri delu, na primer pravice do odklopa, varstva zasebnosti delavcev, vštevši spremljanje na daljavo ali druge vrste digitalnega sledenja, ter prepovedi uporabe umetne inteligence v postopkih zaposlovanja;

30.

poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo globalno strategijo, ki bo na vseh ravneh vključevala celosten vidik, da bi odpravili socialne neenakosti in diskriminacijo, povezane z digitalizacijo in delom na daljavo ali hibridim delom, in s tem okrepili njene pozitivne učinke;

31.

meni, da so za ustrezno načrtovanje in uspešno izvajanje regionalnih digitalnih strategij ključnega pomena krepitev vloge državljanov, posvetovanje z ustreznimi deležniki in vključevanje lokalnih organov;

Digitalizacija malih in srednjih podjetij ter javnih storitev

32.

poziva k nadaljnjemu ukrepanju na podlagi akcijskega načrta za e-upravo z dvema glavnima krovnima ciljema: da se zagotovita učinkovita digitalna preobrazba in zmanjšanje birokracije ter s tem izboljšanje kakovosti življenja državljanov s pomočjo ukrepov za izboljšanje javnega dostopa in storitev v vseh državah članicah ter povečanje preglednosti in da se uvedejo ukrepi za izboljšanje digitalnega znanja in spretnosti delavcev v javnem sektorju; poudarja, da bi morali pri tem spremljanju upoštevati številne izkušnje, pridobljene med pandemijo covida-19, ko so se storitve javne uprave skoraj v celoti preselile na splet;

33.

ugotavlja, da je pandemija covida-19 pokazala, da je zaradi povečanja dela na daljavo in mobilnega dela na podlagi IKT v zasebnem in javnem sektorju naša družba postala bolj ranljiva za kibernetske napade; opozarja, da oddaljeni dostop do omrežij zasebnega ali javnega sektorja zahteva nove rešitve na področju kibernetske varnosti;

34.

poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo digitalizacijo javnih storitev, med drugim šol, univerz in raziskovalnih inštitutov, javnega prevoza, e-uprave in učinkovite uprave;

35.

ugotavlja, da je pandemija covida-19 pospešila razvoj elektronskih javnih storitev in rešitev e-zdravja; poudarja, da je treba pacientom, zlasti starejšim in socialno prikrajšanim državljanom, omogočiti uporabo digitalnih zdravstvenih storitev ter odpraviti vrzel v digitalnem znanju in spretnostih med zdravstvenimi delavci; opozarja, da bodo morda nekateri pri tem zapostavljeni, na primer starejši ali socialno prikrajšani, ki morda niso vešči uporabe potrebne tehnologije ali si jo težko privoščijo; poudarja, da so potrebne javne naložbe, med drugim v človeške vire, javno digitalno ponudbo in proaktivno podporo, da se vsem zagotovi nediskriminatoren, hiter in kakovosten dostop do digitalnih javnih storitev, tudi zdravstvenih storitev; poudarja, da je treba poudariti pomen spodbujanja in krepitve ukrepov na področju izobraževanja ter razvoja digitalnih znanj in spretnosti, zlasti na podeželju; poudarja, da je treba sprostiti celoten potencial novih digitalnih orodij, tehnologij in rešitev za zdravo družbo;

36.

ugotavlja, da je bolj kot kdaj koli prej pomembno, da se zagotovita pravično, socialno trajnostno delo in dejansko soodločanje delavcev pri oblikovanju delovnih pogojev na digitalnih platformah in v vseh drugih sektorjih, ter da morajo imeti delavci demokratični vpliv na upravljanje dela; poudarja, da je treba koristi digitalizacije široko in pravično deliti ter da morajo imeti delavci v digitalnem sektorju enake pravice in delovne pogoje kot delavci v drugih sektorjih; poziva Komisijo, naj predlaga direktivo o dostojnih delovnih pogojih in pravicah v digitalnem gospodarstvu;

37.

poudarja ključno vlogo podjetnikov, mikro- malih in srednjih podjetij pri ustvarjanju dostojnih delovnih mest, trajnostni rasti in razvoju podeželja ter meni, da bodo javne naložbe prek kohezijske politike in drugih instrumentov prispevale k boljši socialni, ekonomski in teritorialni koheziji v vseh regijah EU; poudarja, da je dostop do finančnih sredstev eno najbolj perečih vprašanj za mnoga mikro- in mala podjetja, ter da različne vrste malih in srednjih podjetij potrebujejo individualizirane vrste podpore in spodbud na ravni EU ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni, odvisno od njihovih okoliščin in ravni sprejemanja tehnologije; poziva regije, naj oblikujejo inovacijske strategije, usmerjene v mala in srednja podjetja, ki bodo usklajene z njihovimi strategijami pametne specializacije za raziskave in inovacije;

38.

obžaluje, da velika večina malih in srednjih podjetij v EU še ni v celoti izvedla digitalne preobrazbe; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo države članice v svojih operativnih programih osredotočile na mala in srednja podjetja na digitalno manj razvitih območjih;

39.

ugotavlja, da e-trgovanje veliko obeta za podeželska mala in srednja podjetja ter lokalne proizvajalce, saj lahko z njim povečajo svoj doseg in zmanjšajo ovire, povezane z regijami, ki se soočajo s hudimi in stalnimi geografskimi ali demografskimi izzivi; poziva regije in države članice EU, naj vzpostavijo pilotne projekte in strategije digitalizacije za vključitev e-trgovanja v poslovne modele podeželskih malih in srednjih podjetij-;

40.

priznava potencial digitalizacije za povezovanje podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, in poudarja pozitiven učinek digitalizacije pri zagotavljanju socialnih storitev, kot so pametne prometne rešitve, e-zdravje, spletne bančne storitve in prilagojene učne rešitve za ranljive študente; opozarja, da je treba hkrati zagotavljati izobraževanje o digitalnih znanjih in spretnostih, da ne bo nihče prezrt;

41.

opozarja, da je v uredbi o programu za digitalno Evropo določeno, da naj bi sinergije med tem programom ter ESSR in Kohezijskim skladom prispevale k razvoju in krepitvi regionalnih in lokalnih inovacijskih ekosistemov, industrijski preobrazbi ter digitalni preobrazbi družbe in javne uprave;

42.

poudarja stališče Računskega sodišča (27) glede ESSR in Kohezijskega sklada, da mala in srednja podjetja zagotavljajo inovativne rešitve za izzive, kot so podnebne spremembe, učinkovita raba virov in socialna kohezija, ter prispevajo k širjenju teh inovacij po evropskih regijah, zato so bistvenega pomena za prehod EU na trajnostno in digitalno gospodarstvo;

43.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se zagonska podjetja ter uveljavljena mala in srednja podjetja spopadajo s pomanjkanjem kvalificiranih delavcev, in opozarja, da je še posebej izrazito pomanjkanje znanj in spretnosti, povezanih z digitalizacijo in novimi tehnologijami, saj ima 35 % delovne sile (28) slaba digitalna znanja in spretnosti ali jih sploh nima; meni, da bi bilo treba začeti izvajati pobude za podporo malim in srednjim podjetjem, ki se soočajo s posebnimi izzivi, za razvoj znanj in spretnosti delovne sile, ki so bistvenega pomena za sodobno gospodarstvo, ter pri privabljanju in ohranjanju digitalnih talentov, ki hkrati spodbujajo prožne možnosti za dopolnitev digitalnih znanj in spretnosti in prekvalifikacijo za vse, ne glede na zaposlitveni status, starost, izobrazbo ali poklic;

44.

poudarja, da je pomembno povečati število inovativnih podjetij z zagotavljanjem dostopa do novih tehnologij, uskladitvijo s standardi industrije 4.0 in standardi trajnostnega gospodarstva, mobilizacijo zasebnega kapitala in razvojem človeških virov ter podpiranjem pobud za pametna mesta;

Spodbujanje znanj in spretnosti za digitalno dobo

45.

poudarja, da je treba zapolniti vrzeli v digitalnih znanjih in spretnostih po vsej EU, da bodo lahko vsi posamezniki in podjetja čim bolje izkoristili digitalno preobrazbo; poziva k postopnemu izvajanju akcijskega načrta Komisije za digitalno izobraževanje 2021–2027, da bi spodbudili boljša digitalna znanja in spretnosti, s čimer bi vsem zagotovili možnosti za izobraževanje, usposabljanje in zaposlitev, vštevši podjetništvo; poudarja ključno vlogo držav članic in regionalnih vlad pri podpiranju podeželskih organov pri njihovih prizadevanjih za oblikovanje in zagotavljanje digitalne vključenosti, in sicer z varstvom podatkov državljanov ter opolnomočenjem ljudi in lokalnih podjetij prek dostopa do podatkov; poudarja, da je treba spodbujati digitalna znanja in spretnosti in medijsko pismenost skozi vse življenje in že od zgodnjega otroštva; poziva Komisijo, naj spodbuja podporo izobraževalnim programom in pobudam za digitalno in medijsko pismenost v šolah, poklicnih šolah in na univerzah; glede tega poudarja pomen Evropskega socialnega sklada plus pri financiranju projektov, ki pomagajo delavcem ali brezposelnim pri pridobivanju novih znanj in spretnosti, saj med cilje sklada sodijo tudi pridobivanje novih znanj in spretnosti za izboljšanje njihovega položaja na delovnem mestu (izpopolnjevanje) ali znanj in spretnosti, ki bi jim pomagali najti drugo delo (prekvalificiranje); meni, da je treba vzpostaviti modele hibridnega učenja, s katerimi bi omogočili izpopolnjevanje tudi tistim z osnovnimi digitalnimi znanji in spretnostmi ter tistim, ki nimajo niti osnovnih digitalnih znanj in spretnosti;

46.

pozdravlja priporočilo v okrepljenem jamstvu za mlade, naj se osebe, ki niso vključene v izobraževanje, zaposlovanje ali usposabljanje, ocenijo njihova digitalna znanja in spretnosti, če so ugotovljene vrzeli v njihovem znanju, pa naj se udeležijo usposabljanja za izboljšanje svojih digitalnih znanj in spretnosti;

47.

je seznanjen s kritičnim razkorakom med digitalnimi znanji in spretnostmi med ljudmi s podeželja in prebivalci mest ter med generacijami; poleg tega ugotavlja, da sta delo na daljavo in mobilno delo na podlagi IKT nesorazmerno bolj razširjena med zaposlenimi v storitvenem sektorju, ki so dobro izobraženi, živijo v mestih in imajo dobra digitalna znanja in spretnosti; ugotavlja pomanjkanje priložnosti za pridobivanje digitalnih znanj in spretnosti na podeželju; poziva države članice in Komisijo, naj uporabijo Evropski socialni sklad plus in Evropski sklad za regionalni razvoj za sprejetje ukrepov za odpravo tega neravnovesja in omogočanje zaposlitvenih možnosti v regijah, ki jim grozi depopulacija; ugotavlja, da bi lahko pametne vasi služile kot praktična rešitev, saj so digitalni učni instrumenti že vključeni v njihov digitalni pristop od spodaj navzgor;

48.

poudarja, da imata spodbujanje in razvoj digitalnih spretnosti in znanja bistveno vlogo pri izgradnji večjega potenciala delavcev na trgu dela, spodbujata socialno vključenost, podpirata tehnološko diverzifikacijo in ustvarjata zaposlitvene možnosti, zlasti na podeželju in v manj razvitih regijah; spodbuja Komisijo, naj okrepi prizadevanja za odpravo vrzeli v digitalnih znanjih in spretnostih, tako da se prek koalicije za digitalno pismenost in delovna mesta poveže z vsemi deležniki;

49.

ugotavlja, da je med cilji Evropskega socialnega sklada plus, omenjenega v cilju politike št. 4 (PO4) uredbe o splošnih določbah, tudi poseben cilj, ki zajema digitalne spretnosti, vključenost in sisteme usposabljanja, vključno s potrjevanjem neformalnega in priložnostnega učenja;

50.

poudarja, da se v evropskem programu znanj in spretnosti poziva k naložbam v infrastrukturo z velikim družbenim učinkom, vključno z digitalno infrastrukturo, prek ESSR in Kohezijskega sklada ter programa InvestEU; poudarja, da so potrebne naložbe v digitalno infrastrukturo prek ESRR in Kohezijskega sklada ter programa InvestEU, ki temelji na pobudah za spodbujanje digitalnih znanj in spretnosti, kot je akcijski načrt za digitalno izobraževanje za obdobje 2021–2027;

51.

poudarja, da obravnava demografskih sprememb predstavlja temeljni izziv za EU in da bi ji bilo treba dati prednost pri oblikovanju in izvajanju programov; v zvezi s tem želi spomniti, da je eden glavnih ciljev iz uredbe o ESRR in Kohezijskem skladu za obdobje 2021–2027 podpora mestnim in podeželskim območjem z neugodnimi geografskimi ali demografskimi razmerami, pri čemer morajo države članice finančno podporo EU nameniti projektom, ki spodbujajo digitalni razvoj in povezljivost IKT v teh regijah; v zvezi s tem opozarja, da bi bilo treba posebno podporo nameniti območjem na ravni NUTS 3 ali grozdom lokalnih upravnih enot z gostoto prebivalstva manj kot 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer ali s povprečnim letnim zmanjšanjem prebivalstva za več kot 1 % med letoma 2007 in 2017, ki bi morala biti predmet posebne regionalne in nacionalne ocene;

52.

pozdravlja Sklad za pravični prehod, ki se osredotoča na usposabljanje in spretnosti; ceni, da omogoča vlaganje v socialno infrastrukturo, kot so centri za usposabljanje za boljše zaposlitvene priložnosti in kakovostno zaposlitev za vse regije v prehodu na podnebno nevtralnost najpozneje do leta 2050, ter poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti digitalnim znanjem in spretnostim; poziva Komisijo k oceni potreb po revidiranem Skladu za pravični prehod in njegove izvedljivosti za reševanje trenutnih izzivov;

53.

poziva države članice in njihove organe upravljanja, naj olajšajo in poenostavijo dostop podeželskih območij do sredstev instrumenta NextGenerationEU ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov; meni, da je treba skrbno spremljati, kako vsi institucionalni akterji uporabljajo sredstva instrumenta NextGenerationEU ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov na teritorialni ravni, da bi zagotovili pravično porazdelitev sredstev med regijami;

54.

je zaskrbljen, ker bodo številni javni razpisi za digitalne programe dodeljeni prek razpisa za zbiranje predlogov, kar bi lahko ogrozilo zmožnost podeželskih območij za dostop do sredstev instrumenta NextGenerationEU ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov, saj imajo po navadi manj možnosti za krepitev zmogljivosti in tehnično podporo pri načrtovanju in porabi sredstev EU;

55.

poziva Komisijo in Svet, naj čim prej začneta izvajati sklepe Sveta o človekovih pravicah, udeležbi in dobrem počutju starejših v dobi digitalizacije, vključno z vzpostavitvijo platforme o participaciji in prostovoljstvu po koncu poklicno aktivnega življenja ter spodbujanjem medgeneracijskih izmenjav in vezi;

o o

56.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Odboru regij in državam članicam.

(1) UL L 231, 30.6.2021, str. 159.

(2) UL L 231, 30.6.2021, str. 60.

(3) UL L 231, 30.6.2021, str. 94.

(4) UL L 231, 30.6.2021, str. 21.

(5) UL L 437, 28.12.2020, str. 30.

(6) UL L 231, 30.6.2021, str. 1.

(7) UL L 107, 26.3.2021, str. 30.

(8) UL L 166, 11.5.2021, str. 1.

(9) Rissola G., Kune H. in Martinez P., Innovation Camp Methodology Handbook:Realising the potential of the Entrepreneurial Discovery Process forTerritorial Innovation and Development, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg.

(10) Arregui Pabollet, E. in drugi, The Changing nature of work and skills in the digital age, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg.

(11) Dijkstra, L., Poelman, H., Rodríguez-Pose, A., The Geography of EU Discontent, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg.

(12) UL C 15, 12.1.2022, str. 204.

(13) UL C 270, 7.7.2021, str. 2.

(14) UL C 494, 8.12.2021, str. 26.

(15) UL C 15, 12.1.2022, str. 125.

(16) Delovni dokument Komisije z dne 11. junija 2020 o indeksu digitalnega gospodarstva in družbe za leto 2020 (indeks DESI) (SWD(2020)0111).

(17) SWD(2020)0111.

(18) Negreiro, M., Madiega, T., Služba Evropskega parlamenta za raziskave, Digital Transformation, junij 2019.

(19) Osnutek sklepov Sveta o delu na daljavo, odstavek 17.

(20) Delovni dokument Komisije iz maja 2020 z naslovom Teleworkability and the COVID-19 crisis: a new digital divide? (Možnosti dela na daljavo in kriza zaradi covida-19: nov digitalni prepad?), Komisija, maj 2020.

(21) Evropski inštitut za enakost spolov, Work-life balance in the ICT sector – Women in the ICT sector (Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v sektorju IKT – Ženske v sektorju IKT).

(22) Skupno raziskovalno središče Evropske komisije, Telework in the EU before and after the COVID-19: where we were, where we head to, 2020.

(23) The State of European Tech report 2020 (Poročilo o stanju evropske tehnologije za leto 2020).

(24) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.

(25) Člen 5(1)(a) Uredbe (EU) 2021/1060.

(26) Negreiro, M., Služba Evropskega parlamenta za raziskave, The rise of digital health technologies during the pandemic (Vzpon digitalnih tehnologij med pandemijo), april 2021.

(27) Evropsko računsko sodišče, Sporočilo za javnost Revizorji EU preučujejo evropsko financiranje za spodbujanje konkurenčnosti MSP, 14. oktober 2020.

(28) Evropsko računsko sodišče, Ukrepi EU za obravnavanje nizke ravni digitalnih znanj in spretnosti, februar 2021.