P9_TA(2022)0052

Ruska agresija proti Ukrajini

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. marca 2022 o ruski agresiji proti Ukrajini (2022/2564(RSP))

(2022/C 125/01)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji in Ukrajini, zlasti resolucije z dne 16. decembra 2021 o razmerah na ukrajinski meji in na ozemljih Ukrajine, ki jih zaseda Rusija (1),

—	ob upoštevanju izjav o Ukrajini, ki ju je vodstvo Evropskega parlamenta podalo 16. in 24. februarja 2022,

—	ob upoštevanju izjave visokega predstavnika z dne 24. februarja 2022, ki jo je v imenu EU podal o invaziji oboroženih sil Ruske federacije na Ukrajino,

—	ob upoštevanju izjav predsednika Evropskega sveta in predsednice Komisije z dne 24. februarja 2022 o vojaški agresiji Rusije na Ukrajino brez primere in brez povoda,

—	ob upoštevanju nedavnih izjav predsednika Ukrajine in predsednice Komisije o razmerah v Ukrajini,

—	ob upoštevanju izjave skupine G7 z dne 24. februarja 2022,

—	ob upoštevanju memoranduma iz Budimpešte iz leta 1994 o varnostnih zagotovilih,

—	ob upoštevanju nürnberških načel, ki jih je razvila komisija OZN za mednarodno pravo in ki določajo, kaj so vojna hudodelstva,

—	ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča z dne 17. julija 1998,

—	ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 24. februarja 2022,

—	ob upoštevanju ustanovne listine OZN,

—	ob upoštevanju Helsinške sklepne listine z dne 1. avgusta 1975 in dokumentov, ki so ji sledili,

—	ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.	ker v skladu z načeli ustanovne listine OZN in mednarodnega prava vse države uživajo enako suverenost in se morajo v mednarodnih odnosih vzdržati groženj ali uporabe sile proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti katere koli države;

B.	ker je Ruska federacija 24. februarja 2022 brez povoda in neupravičeno začela invazijo na Ukrajino;

ker je bila vojaška agresija na Ukrajino deloma sprožena z ozemlja Belorusije, ki je rusko agresijo podprla in omogočila; ker je nelegitimni predsednik Belorusije pred kratkim izvedel potvorjen referendum, da bi spremenil ustavo in opustil nevtralnost Belorusije; ker bi prisotnost ruskega jedrskega orožja na beloruskem ozemlju pomenila grožnjo varnosti Evrope;

ker je Ruska federacija 21. februarja 2022 v delih ukrajinske doneške in luhanske pokrajine enostransko razglasila neodvisnost ozemelj pod nadzorom separatističnih sil, ki jih podpira Rusija, s čimer je dejansko izničila sporazuma iz Minska; ker dejanja Ruske federacije pomenijo premišljeno vojaško agresijo in očitno kršitev mednarodnega prava, ustanovne listine OZN in načel iz Helsinške sklepne listine iz leta 1975 ter resno ogrožajo evropsko in svetovno varnost in stabilnost;

ker ukrajinske oborožene sile pod poveljstvom predsednika Volodimirja Zelenskega ohranjajo nadzor nad skoraj celotnim ozemljem Ukrajine, vključno z glavnim mestom Kijev in južnimi regijami države, kar ruskim napadalcem preprečuje, da bi dosegli vnaprej določene cilje, tudi odstranitev demokratično izvoljenega ukrajinskega vodstva;

F.	ker je Ruska federacija namerno zavajala in izničila diplomatska prizadevanja za rešitev te krize, ki jo je sama ustvarila, da bi pridobila čas in taktično prednost, ki ju je potrebovala, da je lahko pripravila obsežno vojaško agresijo in invazijo na Ukrajino;

ker je Svet Evropske unije sprejel prvi niz sankcij proti Rusiji, vključno s ciljno usmerjenimi individualnimi sankcijami, gospodarskimi in finančnimi sankcijami ter trgovinskimi omejitvami, in v tesnem sodelovanju s čezatlantskimi zavezniki in drugimi podobno mislečimi mednarodnimi partnerji pripravlja še več sankcij;

ker je predsednica Komisije 27. februarja 2022 podala izjavo o trenutnem in prihodnjem stanju odnosov z Ukrajino, v kateri je dejala: „[…] Spadajo k nam. So del nas in želimo jih v EU“; ker vojna, ki jo Kremelj bije proti ukrajinskemu prebivalstvu, terja življenje vse več ukrajinskih civilistov; ker je bilo ranjenih več sto ljudi, več sto tisoč pa jih je zapustilo svoje domove ali pobegnilo v sosednje države; ker se poroča o številnih kršitvah mednarodnega humanitarnega prava, ki jih izvajajo ruske čete, vključno z vsesplošnim obstreljevanjem stanovanjskih območij, bolnišnic in vrtcev, plenjenjem javne in zasebne lastnine ter objestnim uničevanjem civilne infrastrukture; ker je v osmih letih konflikta, ki ga Ruska federacija podžiga v vzhodni Ukrajini, življenje izgubilo več kot 14 000 ljudi, med katerimi so bili tako vojaško osebje kot civilisti, pri čemer je močno ogroženo tudi preživetje prebivalstva na ozemljih pod ruskim nadzorom in priključenih ozemljih v Ukrajini in okoliških regijah;

najostreje obsoja nezakonito, neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo Ruske federacije proti Ukrajini in invazijo nanjo, pa tudi vpletenost Belorusije v to agresijo;

zahteva, da Ruska federacija nemudoma konča vse vojaške dejavnosti v Ukrajini, brezpogojno umakne vse vojaške in paravojaške enote in vojaško opremo s celotnega mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine ter da v celoti spoštuje ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja;

poudarja, da vojaška agresija in invazija pomenita resno kršitev mednarodnega prava, zlasti ustanovne listine OZN, in poziva Rusko federacijo, naj se vrne k izpolnjevanju odgovornosti stalne članice varnostnega sveta OZN pri ohranjanju miru in varnosti ter k spoštovanju svojih zavez iz Helsinške sklepne listine, Pariške listine za novo Evropo in memoranduma iz Budimpešte; meni, da ruska invazija v Ukrajini ni le napad na suvereno državo, temveč tudi na načela in mehanizem sodelovanja in varnosti v Evropi ter na mednarodni red, ki temelji na pravilih, kot je opredeljen v ustanovni listini OZN;

odločno obsoja, da ruska vojska ob podpori beloruskih sil uporablja belorusko ozemlje za začetek vojaškega napada na Ukrajino, in izraža veliko zaskrbljenost zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja dejstvo, da je Belorusija opustila svojo nevtralnost in da gosti rusko vojsko;

izraža nedeljeno solidarnost z ukrajinskim narodom, ki že osem let trpi zaradi vojne v svoji državi, in najostreje obsoja dejanja Rusije zoper Ukrajino;

izraža spoštovanje glede izjemnega poguma, ki so ga pokazali ljudje v Ukrajini, junaški predsednik Volodimir Zelenski in pogumni vojaki, ki branijo svojo državo pred ruskimi napadalci; poziva svobodni svet, naj z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpre njihov boj za mir in svobodo;

poziva k nadaljevanju diplomatskih prizadevanj, da bi ustavili rusko agresijo proti Ukrajini in našli mirno rešitev, ki bo temeljila na spoštovanju njene suverenosti in ozemeljske celovitosti ter načel mednarodnega prava, pa tudi na pravici Ukrajine, da brez zunanjega vmešavanja odloča o svojih prihodnjih zavezništvih; poziva Rusko federacijo, naj se vrne na pot dialoga in diplomacije, da bi ljudem v Ukrajini in drugje ter svojim ljudem prihranila strahote vojne;

obsoja, da je Ruska federacija enostransko priznala neodvisnost delov ukrajinske doneške in luhanske pokrajine, ki so pod rusko zasedbo, ter poziva vse države, naj se ji pri tem ne pridružijo; ponovno poudarja, da EU ne priznava nezakonite priključitve Krima in jo še naprej obsoja kot kršitev mednarodnega prava ter še naprej celovito izvaja svojo politiko nepriznavanja, tudi z omejevalnimi ukrepi in sodelovanjem v mednarodnih forumih;

odločno zavrača rusko namigovanje o morebitni uporabi orožja za množično uničevanje v okoliščinah, ko je svetovni režim neširjenja orožja, razoroževanja in nadzora nad orožjem že tako oslabljen in ogrožen; opozarja Rusko federacijo na njene mednarodne obveznosti in svari pred nevarnostjo jedrske zaostritve konflikta; izraža zaskrbljenost, ker je Ruska federacija povišala stopnjo pripravljenosti svoje jedrske oborožitve; opozarja Rusko federacijo, da lahko provokacije na meji s katero od držav članic ali napadi na plovila v Črnem morju privedejo do dodatnega zaostrovanja konflikta;

10.

izraža nepopisno žalost zaradi tragičnih smrtnih žrtev in trpljenja ljudi, ki ju je povzročila ruska agresija, ter poudarja, da mednarodno humanitarno pravo prepoveduje napade na civiliste in civilno infrastrukturo ter neselektivne napade in da so zato to vojno hudodelstvo;

11.

poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam, manjšinam ter ženskam in otrokom, saj so ti v konfliktih še posebej prizadeti ter potrebujejo posebno zaščito in podporo, zlasti otroci v institucionalni oskrbi, otroci brez spremstva ter invalidni otroci in otroci s hudimi boleznimi, vključno z rakom, ter poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo še naprej deležni potrebne oskrbe in zdravljenja, ki rešuje življenja, ter da bodo nemudoma varno evakuirani;

12.

poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju s humanitarnimi agencijami OZN in drugimi mednarodnimi partnerskimi organizacijami Ukrajini zagotovijo dodatno nujno humanitarno pomoč; poziva Rusko federacijo, naj humanitarnim agencijam OZN zagotovi varen in neoviran dostop, tudi na območja vzhodne Ukrajine, ki niso pod nadzorom vlade;

13.

pozdravlja zavezo Komisije in francoskega predsedstva Sveta, da bosta aktivirala direktivo o začasni zaščiti (2), da bi vsem beguncem iz Ukrajine zagotovila takojšen dostop do zaščite; poziva države članice, naj ta predlog odobrijo na seji Sveta za pravosodje in notranje zadeve 4. marca 2022; poziva Svet, naj odgovornost za sprejem beguncev, ki bodo prispeli na zunanje meje EU, enakomerno razdeli med države članice; poziva Komisijo, naj vzpostavi solidarnostni mehanizem za premestitev beguncev iz Ukrajine, ki so prispeli na Poljsko, Madžarsko, v Romunijo in na Slovaško, v druge države članice, ter poziva, naj se na ravni EU ustavijo operacije vračanja v Ukrajino; poziva države članice, naj podaljšajo vizume ukrajinskim študentom in drugim ukrajinskim imetnikom vizumov;

14.

pozdravlja dejavni pristop poljske, madžarske, romunske, bolgarske, slovaške in moldavske vlade, ki so ohranile odprte meje in zagotovile sredstva za evakuacijo, zatočišča, nujno pomoč, zdravstveno pomoč in azil za ljudi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini in verjetnim preganjanjem, med katerimi so državljani Ukrajine in drugih držav; poziva Svet in Komisijo, naj priskrbita dodatna sredstva za te države, saj so glavne vstopne točke ukrajinskih beguncev v EU; poziva Svet in Komisijo, naj ne prekineta sporazuma z Ukrajino o odpravi vizumov; poziva vse države članice, naj sprejmejo neukrajinske državljane, ki bežijo pred konfliktom, pa tudi oporečnike vesti iz Rusije; želi opomniti vse države članice EU, da so dolžne spoštovati temeljne pravice vseh prosilcev za azil v Uniji, ne glede na državljanstvo, in naj jih ne zavračajo na mejah; obsoja rasizem, ki so ga doživeli študenti iz Afrike in z Bližnjega vzhoda, ko so želeli v Ukrajini vstopiti na avtobuse in vlake do meje ali so jih na meji ustavili in jim preprečili priti na varno;

15.

pozdravlja, da je Svet hitro sprejel sankcije, s katerimi želi Rusko federacijo prepričati, naj ustavi napade na Ukrajino; kljub temu vztraja, da je treba glede na najnovejše napade, ki ciljajo tudi na stanovanjska območja in civilno infrastrukturo, sprejeti še več strogih sankcij;

16.

poziva k obsežnejšim sankcijam, katerih namen naj bo strateško oslabiti rusko gospodarstvo in industrijsko bazo, predvsem njun vojaško-industrijski del, posledično pa tudi omejiti možnosti Ruske federacije, da bi še kdaj ogrožala mednarodno varnost, sankcije pa naj se razširijo tudi na Belorusijo, saj neposredno podpira ruski napad na Ukrajino;

17.

poziva, naj se omeji predvsem uvoz najpomembnejšega ruskega izvoznega blaga, vključno z nafto in plinom, in prepovedo nove naložbe EU v Ruski federaciji, pa tudi nove ruske naložbe v EU, vsem ruskim bankam naj se onemogoči dostop do evropskega finančnega sistema, Rusko federacijo in Belorusijo naj se izključi iz sistema SWIFT, za banke, ki bodo začele za transakcije uporabljati alternativne metode sistemu SWIFT, pa naj se sprejmejo sekundarne ali podobne sankcije, prav tako pa poziva, naj se prepove zbiranje sredstev ali izposojanje na sekundarnih kapitalskih trgih prek evropskih trgov; poziva, naj se prepove dostop do javnih naročil EU za nakup blaga in storitev iz Rusije in Belorusije; poziva, naj se prepove izvoz vseh visokotehnoloških izdelkov in strateškega blaga na ruski trg; poziva, naj se nemudoma prekine ali ukine financiranje vseh programov sodelovanja na področju raziskav in inovacij z Rusijo, ki so podprti s sredstvi EU, prenehajo pa naj se izvajati tudi medregionalni programi; poziva, naj se pristanišča EU zaprejo za ruske ladje; poziva, naj se naložbenim skladom in bankam pod ruskim nadzorom, na primer Mednarodni investicijski banki, nemudoma prepove delovanje v EU; poziva, naj se ladjam, katerih zadnje ali naslednje pristanišče je v Ruski federaciji, zavrne dostop do vseh pristanišč EU, razen če gre za utemeljene humanitarne razloge; pozdravlja prepoved letov ruskih prevoznikov in zasebnih ruskih letal v zračnem prostoru EU; poziva, naj se podobne sankcije sprejmejo in uvedejo tudi za Belorusijo;

18.

poudarja, da je treba k sankcijam še naprej pristopati usklajeno in da ne sme biti izjem zaradi sektorskih ali nacionalnih interesov; poudarja, da se morajo države članice zavedati, da bodo stroge sankcije proti Ruski federaciji neizogibno poslabšale njihov gospodarski položaj, in to dejstvo sprejeti, Komisijo pa poziva, naj poišče ter omogoči sredstva in možnosti, s katerimi bi bilo mogoče ublažiti gospodarske in socialne posledice sankcij;

19.

poudarja, da je treba storiti vse, da se Rusija vrne za pogajalsko mizo; opozarja, da Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi kot regionalni dogovor v skladu z VIII. poglavjem ustanovne listine Združenih narodov ostaja prva rešitev za mirno reševanje sporov v regiji; poziva k uporabi mehanizmov OZN za reševanje krize; poziva EU, njene države članice in Združene države Amerike, naj nadaljujejo diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini;

20.

poziva k takojšnjemu in brezpogojnemu premirju; zahteva, da komunikacijski kanali z Rusijo ostanejo odprti ter da so vpletene strani pripravljene na dialog in pogajanja, dokler ne začne veljati premirje in se vojna ne konča;

21.

vztraja, da se je treba tudi pri vseh prihodnjih sankcijah tesno usklajevati s čezatlantskimi zavezniki in podobno mislečimi mednarodnimi partnerji, da bi čim bolj povečali njihovo učinkovitost;

22.

znova odločno poziva k občutnemu zmanjšanju energetske odvisnosti, zlasti od ruskega plina, nafte in premoga, med drugim z diverzifikacijo virov energije, kar zajema tudi razširitev terminalov in dobavnih poti za utekočinjeni zemeljski plin, ločeno skladiščenje plina ter povečanje energetske učinkovitosti in pospešitev prehoda na čisto energijo; poziva k dokončni opustitvi plinovoda Severni tok 2, zato pozdravlja, da se je nemška vlada odločila ustaviti postopek njegove certifikacije; poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo mehanizem usklajevanja in izkoristijo vsa mogoča skladišča plina, da bi zagotovile neprekinjeno oskrbo s plinom po vsej EU; poziva države članice, Komisijo in Evropsko centralno banko, naj skrbno spremljajo vpliv ruskega napada na finančno in cenovno stabilnost, zlasti v zvezi z energenti, ter razmislijo o ustreznih ukrepih, s katerimi bi ublažile negativne gospodarske in socialne posledice; poziva države članice, naj ustavijo vsakršno sodelovanje z Rusijo na jedrskem področju, predvsem z družbo Rosatom in njenimi podružnicami, prav tako pa naj prekinejo sodelovanje z Rusijo v Mednarodni agenciji za atomsko energijo ter vsem podružnicam Rosatoma ukinejo ali odvzamejo obratovalno dovoljenje; poudarja, da bi utegnile imeti sankcije specifične posledice za evropska gospodinjstva, ki pa ne bi smela plačevati cene te krize; zato poziva države članice, naj pripravijo načrte in subvencije za gospodinjstva, da se energetska kriza ne bo še poglobila;

23.

poziva, naj se sedanji globalni sistem sankcij EU dopolni z instrumentom za boj proti korupciji, prav tako pa naj se hitro sprejmejo ciljno usmerjene sankcije proti posameznikom, odgovornim za korupcijo na visoki ravni v Rusiji in Belorusiji, ter oligarhom in uradnikom, ki so blizu državnemu vodstvu; poziva države članice in zaveznice, ki izvajajo programe, s katerimi vlagateljem omogočijo rezidenčni status, naj pregledajo vse upravičence tega statusa in prekličejo dovoljenja zelo premožnim ruskim posameznikom in njihovim družinam, zlasti tistim, ki so povezani s sankcioniranimi posamezniki in podjetji; znova poziva Komisijo in države članice, naj dosledno izvajajo in izvršujejo veljavna pravila za preprečevanje pranja denarja in poskrbijo za večjo preglednost, zlasti ko gre za finančna sredstva, ki jih je v EU naložila ali porabila ruska elita; znova poziva, naj se oligarhom, ki so blizu ruskemu vodstvu, in njihovim družinam zamrznejo sredstva v EU ter prekličejo njihovi vizumi za schengensko območje;

24.

znova poudarja, da je Nato temelj kolektivne obrambe držav članic, ki so njegove zaveznice; pozdravlja enotnost med EU, Natom in drugimi podobno mislečimi demokratičnimi partnerji pri soočanju z rusko agresijo, a poudarja, da je treba izboljšati kolektivno odvračanje, pripravljenost in odpornost; spodbuja utrditev okrepljene vnaprejšnje prisotnosti Nata v državah članicah, ki so po legi najbližje ruskemu agresorju in konfliktu; spominja na klavzule EU o medsebojni pomoči in solidarnosti ter poziva k začetku skupnih vojaških vaj;

25.

poudarja, da ta napad od EU in Nata zahteva, da se pripravita na vse možnosti; v zvezi s tem pozdravlja aktivacijo obrambnih načrtov Nata in Natovih reakcijskih sil ter njihovo delno napotitev, pa tudi napotitev enot zaveznic Nata, vključno z Združenim kraljestvom, ZDA in Kanado, da bi okrepili njegovo vzhodno krilo in preprečili vsako nadaljnjo rusko agresijo; ponovno poziva države članice, naj povečajo izdatke za obrambo in zagotovijo učinkovitejše zmogljivosti ter v celoti izkoristijo skupna obrambna prizadevanja v evropskem okviru, zlasti stalno strukturno sodelovanje (PESCO) in Evropski obrambni sklad, da bi okrepili evropski steber znotraj Nata, kar bo povečalo varnost držav Nata in držav članic;

26.

odločno obsoja, da Ruska federacija grozi državam članicam EU, ki niso zaveznice Nata, in slednje poziva, naj razmislijo o možnostih za povečanje svoje varnosti; podpira njihovo suvereno pravico, da si same izberejo varnostno politiko; pozdravlja, da Nato ter partnerski državi Finska in Švedska tesno sodelujejo;

27.

poziva, naj se povečajo prispevki za krepitev obrambnih zmogljivosti Ukrajine; odločno podpira zgodovinsko odločitev, da se dodelijo znatna dodatna sredstva za dobavo obrambnega orožja Ukrajini prek evropskega mirovnega instrumenta in da države članice zagotavljajo vojaško opremo; poziva, naj se nemudoma in v celoti izvajajo novi sklep ter ukrepi pomoči Ukrajini, ki so bili 2. decembra 2021 zagotovljeni v okviru evropskega mirovnega instrumenta in vključujejo financiranje vojaških medicinskih enot, tudi poljske bolnišnice, inženirske enote, enote za mobilnost in logistiko ter podporo na področju kibernetske varnosti; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj omogočijo hitro in učinkovito izvajanje navedenih sklepov;

28.

poziva države članice, naj pospešijo dobavo obrambnega orožja Ukrajini in naj se odzovejo na jasno opredeljene potrebe ter delujejo v skladu s členom 51 ustanovne listine OZN, ki dovoljuje individualno in kolektivno samoobrambo, ter naj okrepijo sodelovanje na področju obveščevalnih podatkov z Ukrajino v zvezi s potekajočo agresijo in naj si izmenjujejo satelitske posnetke prek satelitskega centra Evropske unije (SatCen) in drugih satelitskih sistemov;

29.

je seznanjen, da je bila sprejeta odločitev o premestitvi osebja civilne misije EU skupne varnostne in obrambne politike (svetovalna misija EU) iz Ukrajine, da bi mu zagotovili osebno varnost, in poziva, naj se posebna pozornost nameni varnosti lokalnega osebja; poziva, da je treba nujno ponovno oceniti mandat misije in jo posodobiti z vključitvijo vojaškega usposabljanja; pozdravlja, da je bila okrepljena misija EU za pomoč na meji med Ukrajino in Moldavijo (EUBAM) na meji med Ukrajino in Republiko Moldavijo/Pridnestrjem;

30.

vztraja, da morajo EU, Nato in podobno misleči mednarodni partnerji okrepiti svojo pomoč Ukrajini na področju kibernetske varnosti; pozdravlja, da se je začela napotitev strokovnjakov skupine za hitro odzivanje na kibernetske grožnje, ki se financira iz programa stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO), in poziva, naj se režim sankcij EU na kibernetskem področju v celoti uporablja proti posameznikom, subjektom in organom, ki so odgovorni za različne kibernetske napade na Ukrajino ali vpleteni vanje; poziva, da je nujno treba pregledati vlogo Ukrajine pri Natovem centru odličnosti za sodelovanje pri kibernetski obrambi (CCDCOE) in poziva vse članice centra, naj njeno vlogo podprejo;

31.

obsoja, da ruske oblasti, državni mediji in pooblaščenci uporabljajo informacijsko vojskovanje za ustvarjanje delitve z žaljivimi vsebinami in lažnim diskurzom o EU, Natu in Ukrajini, da bi umetno dosegli splošno zanikanje ruskih grozodejstev; zato poziva vse države članice, naj nemudoma suspendirajo licence za predvajanje programov vsem ruskim državnim medijskim kanalom, vključno s ponovnim oddajanjem; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj izboljšata alternativne spletne informacije o aktualnem dogajanju v ruščini ter se borita proti dezinformacijam, zagotovita, da se bodo javne izjave EU prevajale v ruščino, pa tudi nagovorita rusko govoreče občinstvo in platforme; pozdravlja, da je predsednica Komisije napovedala, da bo v EU prepovedano oddajanje medijev Russia Today in Sputnik, ter ponovno poziva Google in YouTube, naj prepovesta uporabniške račune z vojno propagando;

32.

poziva EU in države članice, naj ukinejo licence za programsko opremo za vojaško in civilno opremo v Rusiji in Belorusiji, zlasti tisto, ki se uporablja za komunikacijo in satelitsko navigacijo;

33.

poudarja, da mora EU še naprej krepiti svojo odpornost proti hibridnim napadom;

34.

poziva EU in njene države članice, naj Ukrajini še naprej zagotavljajo kar največjo možno gospodarsko in finančno podporo ter makrofinančno in tehnično pomoč, kjer je to potrebno, tudi na področjih, povezanih z obrambo in varnostjo, naj aktivirajo vse razpoložljive proračunske instrumente EU in razvijejo dolgoročno strategijo za podporo prizadevanjem Ukrajine za krepitev odpornosti njenih demokratičnih institucij in gospodarstva;

35.

poziva EU in njene države članice, naj pripravijo načrt za pomoč in okrevanje za Ukrajino v višini več milijard EUR, da bi podprle ukrajinsko gospodarstvo in obnovo uničene infrastrukture; poudarja, da je Ruska federacija odgovorna za uničenje ukrajinske infrastrukture, tudi civilnih in stanovanjskih stavb, ter za visoko gospodarsko izgubo in da bo morala povrniti škodo, ki jo povzročajo njena agresivna dejanja;

36.

ponovno izraža neomajno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti vseh držav vzhodnega partnerstva ter poziva Komisijo in države članice, naj jih podprejo, zlasti Moldavijo, pri dajanju začasnega zatočišča beguncem iz Ukrajine in pri izboljševanju odpornosti na področju obrambe, kibernetske varnosti in strateškega komuniciranja proti morebitnim ruskim napadom;

37.

poziva institucije EU, naj si v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji in na podlagi zaslug prizadevajo, da se Ukrajini podeli status kandidatke za članstvu v EU, medtem pa naj si še naprej prizadevajo za njeno vključitev v enotni trg EU v skladu s pridružitvenim sporazumom;

38.

z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da si Ruska federacija vztrajno prizadeva destabilizirati države Zahodnega Balkana in posegati v njihove demokratične procese; obsoja tiste, ki so po agresiji na Ukrajino izrazili podporo Ruski federaciji, in pozdravlja podporo držav Zahodnega Balkana, ki so evroatlantske zaveznice; močno obžaluje, da Srbija ne soglaša s sankcijami EU proti Rusiji, kar škodi njenemu procesu pristopa k EU, in ponavlja svoje pričakovanje, da kandidatke za pristop k EU ne bodo usklajene samo s pravnim redom EU, temveč tudi z njeno skupno zunanjo in varnostno politiko;

39.

pozdravlja odločitev Sveta Evrope, da Ruski federaciji začasno odvzame pravico do zastopanja, in odločitev Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), da ustavi njen pristopni proces;

40.

izraža spoštovanje in podporo ruskim in beloruskim državljanom, ki so v zadnjih dneh šli na ulice in tvegali lastno varnost, da bi obsodili vojno, ki se je začela v imenu Ruske federacije in s podporo nelegitimnega diktatorja Belorusije, obsoja aretacijo tisočev miroljubnih protestnikov in poziva k njihovi takojšnji izpustitvi;

41.

poziva EU in države članice, naj podprejo protivojno gibanje v Rusiji in Belorusiji, ki nasprotuje Putinovi invaziji Ukrajine;

42.

poziva tudi druge mednarodne organizacije, zlasti na področju kulture in športa, naj razmislijo o zamrznitvi sodelovanja Rusije; v zvezi s tem pozdravlja odločitev Evropske zveze za radiodifuzijo, da Rusiji ne dovoli sodelovati na tekmovanju za pesem Eurovizije, in odločitev UEFA, da Rusiji odvzame finale Lige prvakov, pa tudi odločitve številnih nacionalnih ekip, da na izločilnih tekmah za svetovno prvenstvo in drugih tekmah ne bodo igrale proti Rusiji; poziva druge športne zveze, naj zamrznejo sodelovanje Rusije na svojih prireditvah, in pozdravlja odločitev nogometne zveze FIFA, da odpove sodelovanje Rusije na svetovnem prvenstvu;

43.

poziva EU in države članice, naj zmanjšajo število ruskih diplomatskih in konzularnih predstavništev v EU in državah članicah, zlasti pa takoj, če njihovo delovanje vključuje vojsko;

44.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo in zaščitijo zagovornike človekovih pravic in civilno družbo v Rusiji in Belorusiji, ki se bosta soočili s hudim zatiranjem, po potrebi tudi z izdajo nujnih vizumov za izstop iz Rusije in Belorusije;

45.

poudarja, da bodo EU in njene države članice poskrbele, da bodo storilci vojnih hudodelstev in kršitev človekovih pravic, tudi tisti, ki so pomagali s propagando, odgovarjali za svoja dejanja; zato poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo z mednarodnimi organi pri zbiranju dokazov ter naj podprejo in spodbujajo pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča in preiskovanje vseh vojnih hudodelstev, storjenih na ozemlju Ukrajine od 20. februarja 2014 dalje, da bi Vladimirja Putina in Aleksandra Lukašenka privedli pred sodišče;

46.

pozdravlja sklic posebne zasedanje generalne skupščine OZN, da bi poudarili, da mednarodna skupnost odločno obsoja dejanja, storjena v imenu Ruske federacije proti Ukrajini, in predlagano resolucijo, ki poziva k sankcijam proti Ruski federaciji kot agresorju; obsoja ruski veto na resolucijo varnostnega sveta OZN o ustavitvi vojaške ofenzive Ruske federacije proti Ukrajini;

47.

poziva k preiskavi varnostnega sveta OZN v skladu s poglavjem VI ustanovne listine OZN (34. in 35. člen); poziva Kitajsko kot stalno članico varnostnega sveta OZN, naj popolnoma spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine ter naj izkoristi svoj vpliv na Rusijo, da bi ustavila sedanjo agresijo, ki ogroža mednarodno stabilnost;

48.

obsoja, da Ruska federacija izvaja vojaške operacije v neposredni bližini kritične infrastrukture, kot so jedrske elektrarne, jezovi in kemične tovarne; je zelo zaskrbljen zaradi razmer v jedrski elektrarni Černobil, potem ko so jo zasedle ruske sile, zaradi česar je prišlo do kršitve vseh mogočih predpisov o varnosti jedrskih elektrarn, elektrarna pa se uporablja kot odskočna deska za ofenzivo proti Kijevu, vključno s topniškim obstreljevanjem; poziva mednarodno skupnost, naj pozorno spremlja razmere, in poziva k nujnemu srečanju sveta guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo o posledicah ruske agresije za jedrsko varnost;

49.

z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da so ruske vojaške sile zasedle jedrsko elektrarno Černobil in jo nadzirajo; poziva Mednarodno agencijo za atomsko energijo, naj ustanovi posebno projektno skupino za spremljanje dejanj Ruske federacije v zvezi z varnostjo jedrskih območij, objektov in goriv;

50.

poziva institucije EU, naj ocenijo okoljski vpliv vojne na to območje;

51.

je izredno zaskrbljen zaradi zavezništva med skrajno desničarskimi skupinami, zastopanimi v Evropskem parlamentu, in vladajočo stranko v Rusiji ter zaradi njihovega vpliva na naše demokracije, pa tudi zaradi tujega in prikritega financiranja nekaterih strank, posameznikov in gibanj, ki želijo razbiti družbo in destabilizirati EU;

52.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Organizaciji združenih narodov, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine, predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije ter predsedniku, vladi in parlamentu Belorusije.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0515.

(2) Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12).