—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iranu,

—

ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni,

—

ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic,

—

ob upoštevanju globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic (evropski zakon Magnickega),

—

ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 30. januarja 2022 o obsodbi Narges Mohamadi,

—

ob upoštevanju načel OZN za zaščito vseh oseb, ki so na kakršen koli način pridržane ali zaprte, iz leta 1988,

—

ob upoštevanju izjave Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice z dne 18. marca 2021, v kateri se je zahtevala takojšnja izpustitev dr. Ahmadreze Džalalija, in izjave z dne 25. novembra 2020, v kateri je bil Iran pozval, naj ga ne usmrti,

—

ob upoštevanju mnenja delovne skupine Sveta OZN za človekove pravice o samovoljnih pridržanjih, ki je bilo sprejeto na zasedanju med 20. in 24. novembrom 2017, glede Ahmadreze Džalalija (Islamska republika Iran),

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989,

—

ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.

ker je odprava smrtne kazni po vsem svetu eden glavnih ciljev politike EU na področju človekovih pravic;

B.

ker je bilo po podatkih OZN med 1. januarjem in 1. decembrom 2021 v Iranu usmrčenih vsaj 275 ljudi, med njimi sta bila vsaj dva mladoletna prestopnika in 10 žensk; ker ima Iran največje število usmrtitev na prebivalca na svetu; ker so iranske oblasti izrekle smrtne kazni zaradi obtožb, povezanih s protesti, in usmrtile tiste, ki so bili obtoženi v povezavi z obsežnimi protesti, vendar niso izvedle pregledne preiskave resnih obtožb glede pretirane in smrtonosne sile, ki naj bi jo proti protestnikom uporabili varnostniki; ker so zaporniki v Iranu pogosto žrtve mučenja, kar vzbuja zaskrbljenost, da se jim izrekajo smrtne kazni na podlagi lažnih priznanj za kazniva dejanja, ki jih niso storili;

C.

ker Iran izreka in izvaja smrtno kazen za mladoletnike, kar je v nasprotju z obveznostmi, ki izhajajo iz Konvencije OZN o otrokovih pravicah; ker je bilo med letom 2009 in septembrom 2020 prijavljenih vsaj 67 usmrtitev mladoletnih prestopnikov; ker je bilo januarja 2022 v Iranu na smrt obsojenih 85 mladoletnih prestopnikov;

D.

ker se smrtna kazen nesorazmerno uporablja za etnične in verske manjšine, zlasti beluško, kurdsko, arabsko in bahajsko; ker kazenski zakonik inkriminira homoseksualnost, smrtna kazen pa se uporablja za napade na LGBTIQ osebe; ker se ženskam izreka smrtna kazen zaradi diskriminatorne narave več zakonov, ki jih neposredno zadevajo;

E.

ker je po podatkih organizacije Novinarji brez meja po tem, ko je bil 12. decembra 2020 usmrčen Ruholah Zam, Iran usmrtil več novinarjev kot katera koli druga država; ker je Iran še vedno ena od najbolj represivnih držav na svetu za novinarje, nadlegovanje novinarjev in medijskih hiš pa je neprizanesljivo;

F.

ker je bil švedsko-iranski državljan dr. Ahmadreza Džalali, akademik na belgijski univerzi Vrije Universiteit Brussel in Univerzi vzhodnega Piemonta, oktobra 2017 obsojen na smrt na podlagi obtožbe lažnega vohunjenja po skrajno nepoštenem sojenju in na podlagi priznanja, pridobljenega z mučenjem; ker ga v zaporu Evin redno zapirajo v samico;

G.

ker so v mnogih primerih poročali o nečloveških in ponižujočih razmerah, zlasti v zaporu Evin, in pomanjkanju ustreznega dostopa do zdravstvene oskrbe med pridržanjem, kar je v nasprotju s Standardnimi minimalnimi pravili OZN za ravnanje z zaporniki;

H.

ker so v Iranu samovoljno pridržani tudi drugi državljani EU; ker Iran ne priznava dvojnega državljanstva, s čimer omejuje dostop tujih veleposlaništev do njihovih državljanov z dvojnim državljanstvom, ki so pridržani v Iranu;

I.

ker je bil januarja 2022 na smrt obsojen boksarski prvak Mohamad Džavad, potem ko je bil obtožen širjenja sprevrženosti na Zemlji; ker je bil septembra 2020 usmrčen rokoborec Navid Afkari, ki je izjavil, da je bil mučen in je dal lažno priznanje; ker sta njuni kazni neposredno povezani z miroljubnim uveljavljanjem pravic do svobode izražanja in zbiranja;

J.

ker sta obsodbi Mohamada Džavada in Navida Afkarija del okrepljenega zatiranja športnikov v Iranu;

K.

ker je bila Narges Mohamadi, dobitnica nagrade Pera Angerja, ki je vodila kampanjo proti smrtni kazni v Iranu, nedavno obsojena na dodatnih osem let zapora in 70 udarcev z bičem;

L.

ker je bila Nasrin Sotudeh, priznana odvetnica za človekove pravice, ki se je med drugim zavzemala za postopno odpravo smrtne kazni in je obsežno sodelovala z mladimi zaporniki, obsojenimi na smrt zaradi kaznivih dejanj, ki so jih storili, ko so bili mlajši od 18 let, marca 2019 obsojena na 33 let in šest mesecev zapora; ker ji je Evropski parlament leta 2012 podelil nagrado Saharova za svobodo misli kot priznanje za izjemno delo na področju varstva človekovih pravic;

M.

ker obsežna prisilna izginotja in usmrtitve političnih oporečnikov po hitrem postopku, ki so se zgodila leta 1988, doslej še niso bila predmet nobene preiskave in zanje tudi nihče ni odgovarjal;

N.

ker EU od leta 2011 sprejema omejevalne ukrepe za Iran zaradi kršitev človekovih pravic, vključno z zamrznitvijo sredstev in prepovedjo izdajanja vizumov za posameznike in subjekte, odgovorne za hude kršitve človekovih pravic, ter prepovedjo izvoza v Iran za opremo, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo in nadzor telekomunikacij; ker se ti ukrepi redno posodabljajo in so bili podaljšani do 13. aprila 2022;

O.

ker se je od avgusta 2021, ko je funkcijo predsednika prevzel Ebrahim Raisi, znatno povečalo število usmrtitev, tudi žensk;

P.

ker poročila kažejo, da je v Iranu v tako imenovanih ubojih iz časti vsako leto brutalno umorjenih od 400 do 500 žensk; ker so tovrstni uboji v skladu z iranskim kazenskim zakonikom pod določenimi pogoji dovoljeni brez kazni; ker tisti, ki proti ženskam in moškim storijo kazniva dejanja v imenu časti, pogosto niso obsojeni; ker je Mono Hejdari 5. februarja 2022 obglavil mož, ki se je nato po ulicah mesta Ahvaz v jugozahodnem Iranu sprehajal z njeno odrezano glavo; ker je Romino Ašrafi, staro 13 let, maja 2020 med spanjem obglavil njen oče s srpom;

Q.

ker je ameriško ministrstvo za zunanje zadeve poudarilo, da je Iran v zadnjih letih še vedno največji državni sponzor terorizma na svetu, saj zagotavlja politično, finančno, operativno in logistično podporo različnim skupinam, ki so uvrščene na seznam terorističnih organizacij EU in seznam tujih terorističnih organizacij ZDA;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.