Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Delovanje novega Sveta EU-ZDA za trgovino in tehnologijo: prednostne naloge za podjetja, delavce in potrošnike ter potrebni zaščitni ukrepi

(mnenje na lastno pobudo)

(2022/C 443/05)

Poročevalec:	Timo Marko Johannes VUORI
Soporočevalka:	Tanja BUZEK

Sklep plenarne skupščine	21. 10. 2021
Pravna podlaga	člen 52(2) Poslovnika
	mnenje na lastno pobudo
Pristojnost	strokovna skupina za zunanje odnose
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	9. 6. 2022
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	14. 7. 2022
Plenarno zasedanje št.	571
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	173/0/4

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Oblikovanje pozitivne čezatlantske agende: Svet EU-ZDA za trgovino in tehnologijo (TTC) je lahko jedro načrta za oživitev našega partnerstva prek zaupanja vrednih kanalov sodelovanja. Čeprav gospodarstva našega čezatlatskega partnerstva predstavljajo približno polovico svetovnega BDP in velik del svetovnih trgovinskih in naložbenih tokov, se v medsebojnih odnosih še vedno srečujejo z ovirami pri trgovini, naložbah, delu, potovanjih in študiju na obeh straneh Atlantika.

1.2

Prevzem vodilne vloge pri zaščiti vrednot in trgovine, ki temelji na pravilih: V nemirnih geopolitičnih časih imata vodilni svetovni gospodarstvi, EU in ZDA, skupaj z drugimi podobno mislečimi partnerji veliko odgovornost in si morata prizadevati za sodoben okvir partnerstva na področju trgovine in tehnologije, ki podpira odprto in trajnostno gospodarstvo ter prosto in pravično trgovino in spoštuje demokratične vrednote, dostojno delo in človekove pravice.

1.3

Potreba po odzivanju na motnje na trgu: Po številnih krizah, ki še niso končane, morajo čezatlantske partnerice hitro najti načine za okrepitev odpornosti naših odprtih in demokratičnih družb, med drugim z ohranjanjem naših svetovnih vrednostnih in dobavnih verig ter energetske varnosti, zlasti zato, da bi nujno nadomestili oskrbo z rusko energijo in surovinami. Obenem si morajo EU in ZDA še bolj prizadevati za krepitev multilateralizma in za reševanje izzivov, povezanih s podnebnimi spremembami, zagotavljanjem, da svobodna in pravična trgovina ne bo ogrožena, in motnjami na trgu, ki jih povzročajo avtoritarne države.

1.4

Vzpostavljanje zaupanja na podlagi vzajemnega in stabilnega sodelovanja: Za dosego konkretnih kratkoročnih in dolgoročnih rezultatov, neodvisnih od političnih volilnih ciklov in menjav vodstva, morata obe strani vzpostaviti strukturo stalnega dialoga v okviru TTC. Nadalje si morajo EU in ZDA v okviru TTC prizadevati za bolj strateški in horizontalni pristop k trgovinskim in tehnološkim vprašanjem. Deset delovnih skupin v okviru TTC si mora prizadevati za holistični in učinkovito usklajen pristop k sodelovanju, ki ne bo ustvarjalo nepotrebnih ločnic.

1.5

Okrepitev vključevanja deležnikov: Če se želimo izogniti neuspehom iz prejšnjih ambicioznih trgovinskih pogajanj, sta preglednost in tesno vključevanje deležnikov na obeh straneh Atlantika edini način, da TTC doseže svoje cilje. Zato bo Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) dejavno sodeloval v strukturah TTC in si prizadeval, da bi bil kot edinstveni deležnik civilne družbe navzoč na ministrskih srečanjih TTC. Ob tej priložnosti ponovno izraža obžalovanje, da mandat skupine strokovnjakov za trgovinske sporazume ni bil obnovljen in da ni bila vzpostavljena primerljiva stalna struktura za posvetovanje z deležniki.

1.6

Poseben čezatlantski dialog o delu: EESO je v preteklosti izrazil podporo čezatlantskemu dialogu za podjetja in potrošnike, zato pozdravlja nedavno ministrsko napoved iz Pariza o vzpostavitvi tristranskega dialoga o trgovini in delu. Z njim bi vzpostavili uradni kanal, prek katerega bi socialni partnerji na obeh straneh Atlantika prispevali k procesu TTC in vplivali na čezatlantske trgovinske in naložbene odnose. V zvezi s tem EESO poziva Evropsko komisijo, naj obravnava neravnovesje pri demokraciji na področju dela, ki je posledica neratifikacije šestih temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), in učinek, ki ga to ima na enake konkurenčne pogoje v trgovini.

2.   Splošne ugotovitve – vse večja potreba po tesnejšem partnerstvu med EU in ZDA

2.1

EESO v čezatlantskem dialogu: EESO že leta spremlja čezatlantska politična in trgovinska vprašanja ter oblikuje stališča organizirane civilne družbe EU. Poleg tega vzdržuje reden dialog tako z institucijami EU kot z ameriško administracijo in zlasti s civilno družbo na drugi strani Atlantika. Z začetkom delovanja novega Sveta EU-ZDA za trgovino in tehnologijo, ki ima deset delovnih skupin, v njegovem okviru pa potekajo tudi redne obravnave, mora EESO posodobiti svoje stališče o prednostnih nalogah TTC.

2.2

Odgovornost vodilnih svetovnih gospodarstev: EESO poudarja, da imajo EU in ZDA še vedno najtesnejše bilateralne trgovinske in naložbene odnose ter najbolj prepletene gospodarske odnose na svetu. Čeprav je Kitajska leta 2021 prehitela ZDA in postala največji vir uvoza blaga v EU, ZDA ostajajo daleč najpomembnejša trgovinska in naložbena partnerica EU. Čezatlantski odnosi določajo svetovno gospodarstvo v multilateralnem trgovinskem sistemu, ki je na preizkušnji zaradi krize Svetovne trgovinske organizacije (STO), dveletne pandemije COVID-19 in zdaj še vojne v Ukrajini. Bodisi EU bodisi ZDA so najpomembnejša trgovinska in naložbena partnerica za skorajda vse ostale države v svetovnem gospodarstvu. Čezatlantsko partnerstvo ni samo sebi namen, temveč mora temeljiti na skupnih vrednotah, interesih in skupni odgovornosti. EU in ZDA bi morale biti branik demokracije, miru in varnosti po vsem svetu, pravne države in človekovih pravic za vse (1).

2.3

Zagon za tesnejše strateško partnerstvo med EU in ZDA: EESO ugotavlja, da je zdaj, ko svet pretresa nepričakovana množica kriz, odločilen trenutek, da vodilni svetovni gospodarstvi, EU in ZDA, skupaj z drugimi podobno mislečimi demokratičnimi državami z odprtim tržnim gospodarstvom, ki temelji na pravilih, poglobita svoje politično in gospodarsko sodelovanje ter zaščitita naše univerzalne vrednote in okrepita blaginjo, demokracijo in pravno državo, varnost in človekove pravice. Med vsemi temi je mir postal glavna prednostna naloga pri vodenju mednarodne politike. Hkrati ne smemo več dopuščati nobenih državnih ukrepov, ki so v nasprotju z mednarodnim redom, ali neupravičenega okoriščanja v mednarodni trgovini.

2.4

Ključna vloga trgovine in tehnologije v geopolitiki: EESO ponavlja, da pri trgovini in tehnologiji ne gre le za regulativna vprašanja, temveč za bistvena orodja za zaščito in spodbujanje teh univerzalnih vrednot po vsem svetu. EU in ZDA morajo poglobiti sodelovanje in doseči konkretne rezultate na multilateralni in bilateralni ravni. TTC je edinstvena priložnost za strateško sodelovanje na tako visoki ravni na področju trgovine in tehnologije, ki presega sedanje ad hoc dogovore o sodelovanju in ni odvisno od volitev v EU in ZDA ter institucionalnih menjav vodstva.

2.5

Platforma za dialog in sodelovanje: TTC ni in ne sme biti ponovitev čezatlantskega partnerstva za trgovino in naložbe, čeprav lahko iz teh neuspešnih pogajanj pridobimo nekaj koristnih spoznanj. Cilji in postopki TTC ne bi smeli postavljati pod vprašaj institucij EU in postopkov odločanja, hkrati pa je treba okrepiti sodelovanje deležnikov. Standardi EU, ki odražajo naše vrednote, ne smejo biti vprašljivi. Zlasti previdnostno načelo je bistveno pri oblikovanju standardov EU. EESO se strinja, da je sodelovanje na področju standardov prav tako povezano z različnimi pravnimi okviri in zahteva poglobljene analize o tehničnih vprašanjih ter oceno gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov, kar je treba opraviti za vsak primer posebej. Novi načelni okvirni sporazum o pretoku podatkov na primer kaže, da lahko EU in ZDA dosežejo soglasje o občutljivih vprašanjih.

2.6

Močna podpora deležnikov: EESO ugotavlja, da so podjetja in drugi deležniki civilne družbe v EU in ZDA že izrazili splošno podporo TTC in opredeljenim temam v okviru desetih delovnih skupin. Zdi se, da čezatlantski partnerji vidijo dodano vrednost strateškega čezatlantskega partnerstva in tesnejšega sodelovanja na področju zakonodaje. Še vedno pa obstajajo nepotrebne ovire pri trgovanju, naložbah in zaposlovanju. Čezatlantski partnerji bi lahko tudi skupaj okrepili svojo globalno konkurenčnost na svetovnem trgu, kar je v skladu s cilji trajnostnega razvoja, socialne pravičnosti, spoštovanja človekovih pravic, visokih delovnih standardov in visokih okoljskih standardov. A da bi dosegli rezultate, morata obe strani poznati cilje, pristope in sredstva druge strani, če želita razviti nov skupen trgovinski okvir.

2.7

Večje vključevanje deležnikov po neuspešnih dialogih civilne družbe med EU in ZDA: EESO poudarja, da je okrepljen dialog s civilno družbo nujen element v čezatlantskih odnosih, tudi v okviru TTC. Tu je še posebej pomembna potreba po skupnem dialogu o pravicah državljanov, nedovzetnosti za dezinformacije, svobodi medijev, podnebnih ukrepih, socialnih pravicah in varstvu potrošnikov ter o podpori demokraciji (2). Čezatlantsko partnerstvo lahko vodi v še tesnejše čezatlantsko povezovanje naših gospodarstev, tudi prek skupnega okvira za trgovino, tehnologijo in naložbe.

3.   Posebne ugotovitve – ključne prednostne naloge za podjetja, delavce in potrošnike

3.1

EESO meni, da TTC prikazuje medsebojno prepletanje dveh najmočnejših gospodarstev na svetu in je edinstven forum za krepitev čezatlantskega sodelovanja pri vprašanjih trgovinske politike in regulacije trgov. Zato meni, da bi se moral TTC osredotočiti na nekatere prednostne naloge, ki zadevajo podjetja, delavce in potrošnike.

3.2

Sodobna multilateralna trgovina, ki temelji na pravilih: EU in ZDA morajo v sklopu STO pokazati skupno odgovornost in prevzeti vodilno vlogo ter se zavzemati za učinkovit multilateralni model s progresivno trgovinsko politiko, ki bo upošteval okoljske in socialne vidike (3). Obe strani se namreč soočata z izzivi zaradi praks netržnih gospodarstev, ki izkrivljajo trg, kamor spadajo nepošteni in diskriminatorni ukrepi, povezani s podjetji v državni lasti, državnimi subvencijami, dajatvami in davki.

3.3

Usmerjanje reforme STO: TTC bi moral pozornost nameniti predvsem načinom za izboljšanje multilateralnega trgovinskega sistema STO in njenega mehanizma za reševanje sporov, saj ima organizacija osrednjo vlogo zlasti pri zagotavljanju učinkovitega multilateralnega modela za progresivno trgovinsko agendo z okoljskimi in socialnimi vprašanji. EU in ZDA morajo biti na čelu ambiciozne reforme STO in spodbujati sodobno agendo STO, ki bo odpravila tabuje (npr. socialne vidike trgovine) ter obravnavala sedanje in prihodnje izzive glede trajnostnosti. EESO zato poziva EU in ZDA, naj s ključnimi trgovinskimi partnerji oblikujejo dogovore o strateškem sodelovanju za reševanje prednostnih multilateralnih vprašanj (4).

3.4

Dostojno delo v mednarodni trgovini (5): EESO poziva EU in ZDA, naj spodbujajo tesnejše sodelovanje med STO in MOD, da bi s trgovinskimi instrumenti spodbujale dostojno delo in delovne standarde. Nedavne volitve novih generalnih direktorjev v obeh organizacijah bi morale dati nov zagon na tem področju. Zagotavljanje spoštovanja mednarodnih delovnih standardov, ki jih določa in spremlja MOD, bi moralo biti del razprave o reformi STO pod vodstvom EU in ZDA. EESO kot pozitiven primer in priložnost za okrepitev tega ambicioznega ponovnega premisleka pozdravlja predlog ZDA, da se pri tekočih pogajanjih v okviru STO o subvencijah za ribištvo obravnava svetovni problem prisilnega dela na ribiških plovilih (6). Čezatlantski partnerji bi si morali v medsebojnem sodelovanju še naprej prizadevati za močnejšo pravno podlago, da bi bile temeljne delavske pravice MOD vključene v STO (7). Bilateralna vprašanja skupnega interesa na področju dela bi morala vključevati primerjalne pristope k poglavjem o trgovini in trajnostnem razvoju ter učinkovitost njihovega izvajanja v sporazumih o prosti trgovini (8). EESO že dolgo poziva k prenovljenemu pristopu k poglavjem o trgovini in trajnostnem razvoju z izvrševanjem kazni ter pozdravlja inovativne izvršilne instrumente iz sporazuma med ZDA, Mehiko in Kanado (USMCA) (9).

3.5

Skupni nastop v mednarodnih forumih: V okviru TTC bi se lahko opravile priprave za okrepljeno sodelovanje na področju dela in zaposlovanja v mednarodnih forumih, zlasti pri MOD in Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). To okrepljeno sodelovanje bi moralo vključevati spodbujanje in uveljavljanje potrebne skrbnosti. TTC bi moral spodbujati skupno krepitev zmogljivosti, zlasti za spodbujanje varnosti in zdravja pri delu po vsem svetu, ter razvijati skupne projekte, na primer o zagotavljanju sredstev za inšpekcijo dela v tretjih državah. Pričakovana vključitev konvencij o varnosti in zdravju pri delu med temeljne delovne standarde MOD bi omogočila plodno sodelovanje. Prisilno delo je vprašanje, ki vzbuja globoko zaskrbljenost na obeh straneh, zato bi bilo treba uskladiti pristope EU in ZDA, zlasti v zvezi z uvozom blaga, proizvedenega s takšnimi praksami na Kitajskem. O širjenju novih oblik zaposlovanja po svetu, predvsem platformnega dela, kjer so v ospredju podjetja iz ZDA in EU, je treba razpravljati v ustreznih delovnih skupinah TTC, pri čemer mora sodelovati tudi delavska stran.

3.6

Odpornost in trajnostnost v globalnih dobavnih verigah: TTC mora razviti strategije za večjo odpornost, tako da zajamči trajnostnost globalnih dobavnih verig in zagotovi njihovo pravilno delovanje. EU in ZDA bi morale opredeliti skupne ranljivosti in medsebojno sodelovati, na primer na področju razpoložljivosti kritičnih surovin in izdelkov, kot so polprevodniki. Čezatlantski partnerji morajo nemudoma opozoriti tudi na standardiziran pristop k zanesljivosti oskrbe z energijo, ki bi bil v celoti usklajen z ambiciozno agendo za trajnostnost, kot je evropski zeleni dogovor. Preučiti morajo tudi možnost skupnega ukrepanja za izboljšanje ustreznih proizvodnih zmogljivosti, naložb in logistike. TTC bi si moral prizadevati za skupni obvezni skrbni pregled v dobavnih verigah, ki bi temeljil na najboljši praksi, s čimer bi vzpostavili model za globalne zahteve glede trajnostnosti v vrednostnih verigah.

3.7

Podpora zelenemu gospodarstvu: TTC se mora osredotočiti na sodelovanje na področju podnebnih in zelenih tehnologij ter politik pravičnega prehoda. EU in ZDA bi morale spodbujati mednarodni okvir in standarde za blažitev podnebnih sprememb, krožno gospodarstvo, trajnostno financiranje, energetsko varčno tehnologijo, zelene in socialne standarde pri javnih naročilih, okoljsko označevanje in poročanje o trajnostnosti. Čezatlantski partnerji si morajo poleg tega prizadevati za večstranski okvir za liberalizacijo trgovine z okoljskimi dobrinami v okviru sedanjih pobud, in sicer sporazuma o okoljskih dobrinah, strukturiranih razprav o trgovini in okoljski trajnostnosti in neformalnega dialoga o onesnaževanju s plastiko. TTC se mora osredotočiti na učinkovite in usklajene mehanizme za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), da se vzpostavi model za globalni okvir in preprečijo trgovinski spori med EU in ZDA.

3.8

Digitalizacija in nove oblike gospodarstva: Svet za trgovino in tehnologijo se mora osredotočiti na sodelovanje pri tehnoloških standardih, raziskavah in politikah na področju umetne inteligence, interneta stvari, tehnologij 6G, baterij, kvantnih tehnologij in veriženja blokov. Okvir bi moral spodbujati inovacije in standardizacijo, hkrati pa mora vključevati bistvene politične vidike. Nova tehnološka področja, kot je umetna inteligenca, imajo pogosto tudi razsežnost, ki se nanaša na delovna mesta in zahteva zanesljive strategije za umetno inteligenco in podatke, in sicer v prvi vrsti z evropskim pravnim okvirom in okvirom za opolnomočenje, ki temelji na človekovih pravicah in zato vključuje etična pravila ter pravice delavcev in sindikatov. Ker popolnoma enaka pravila na obeh straneh niso mogoča, bi moral biti cilj interoperabilnost okvirov. Poleg tega je treba razjasniti skupne zakonodajne zahteve za podnebno nevtralne tehnologije, biotehnologijo in zdravstveno tehnologijo. EU in ZDA bi morale spodbujati načela mednarodnih standardov, ki temeljijo na vrednotah, in tako ohraniti vodilno vlogo v teh novih oblikah gospodarstva. TTC bi moral okrepiti tudi odpornost naših demokratičnih družb, da bi preprečil ciljno usmerjene dezinformacijske kampanje, ki jih vodi umetna inteligenca, in z boljšo varnostjo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) preprečil kibernetske napade, za katerimi stoji država.

3.9

Podatki in zasebnost: TTC bi se moral osredotočiti na sodelovanje, da bi v prihodnosti zagotovili, da bo izmenjava digitalne tehnologije in podatkov med ZDA in EU omogočila odprt mednarodni ekosistem za raziskave, razvoj in inovacije na področju najnaprednejše tehnologije, ki bo služila strankam in državljanom po vsem svetu, hkrati pa bo varovala njihovo temeljno pravico do zasebnosti podatkov in ohranila politični prostor za javni dostop do podatkov in nadzor ter možnost regulacije digitalnih multinacionalnih podjetij. Ob tem morajo EU in ZDA hitro skleniti nov okvir za prenos podatkov, s katerim bodo odpravile težave, zaradi katerih je bil zasebnostni ščit razveljavljen, ter podpreti skupne vrednote zasebnosti in varnosti.

3.10

Nadzor izvoza: TTC bi se moral posvetiti nastajajočim in temeljnim tehnologijam, pri čemer bi zagotovil ključno vlogo multilateralnih režimov nadzora izvoza, saj so ti zelo pomembni za EU in ZDA, ker spodbujajo demokracijo, človekove pravice in odprto družbo s tržnim gospodarstvom. Učinkovite trgovinske sankcije na primer zahtevajo učinkovit nadzor izvoza zoper države, ki zlorabljajo trgovino in tehnologijo ter ogrožajo mir, varnost in človekove pravice. EU in ZDA bi morale sodelovati pri oblikovanju zavezništev s podobno mislečimi partnerji, da bi se spoprijele z izzivi in zagotovile enake konkurenčne pogoje.

3.11

Standardizacija: TTC se mora osredotočiti na sodelovanje med organi za standardizacijo in na omejena načela vzajemnega sprejemanja. Standardizacijska sistema ZDA in EU se med seboj razlikujeta. Zlasti načelo enega splošno sprejetega standarda za en proizvod, ki predstavlja steber enotnega trga EU, ni prisotno v ZDA. V Evropi se ob sprejetju novega standarda umaknejo nasprotujoči si nacionalni standardi, v ZDA pa so na trgu različni standardi, zaradi česar mala in srednja podjetja težko razumejo, kateri od teh standardov bi najbolj ustrezal njihovim proizvodnim linijam. To so pogosto majhna podjetja z omejenimi sredstvi, vendar z visoko stopnjo specializacije v tržni niši, ki je osnova njihove konkurenčnosti.

3.12

Mala in srednja podjetja: sodelovanje na področju zakonodaje v okviru TTC bi lahko imelo pomembno vlogo pri pospeševanju trgovine in naložb ter izboljšanju konkurenčnosti zlasti malih podjetij. Zlasti mala in srednja podjetja pričakujejo, da se jim bodo odprle nove priložnosti, saj v nasprotju z velikimi podjetji nimajo dovolj sredstev za poslovanje v različnih regulativnih okoljih na obeh straneh Atlantika. Hkrati bi večja združljivost regulativnih režimov ustvarila priložnosti za velika podjetja, da izkoristijo ekonomije obsega med EU in ZDA (10).

3.13

Prehrana in kmetijstvo: po mnenju EESO je pomembno, da so EU in ZDA poleg TTC vzpostavile novo platformo za čezatlantsko sodelovanje na področju kmetijstva, katere namen je reševanje globalnih izzivov trajnostnosti, podnebnih sprememb in prehranske varnosti. Mednarodno sodelovanje pri soočanju s podnebnimi spremembami in spodbujanju trajnostnosti je bistvenega pomena za ublažitev hude in težke prihodnosti, ki nas kot globalno družbo še čaka. Vojna v Ukrajini in njen neposredni vpliv na svetovno preskrbo s hrano sta še dodatno prispevala k temu izzivu. Podnebne spremembe, od ekstremnih vremenskih nihanj do hude suše, od poplav do gozdnih požarov in drugih katastrofalnih dogodkov, ki ogrožajo naša mesta, občine in skupnosti, že zdaj korenito in temeljito vplivajo na preživetje kmetov. EU in ZDA se morajo odzvati na izziv.

3.14

Potrošniki: v okviru TTC je pomembno vzpostaviti zaščitne ukrepe, da se postopek sodelovanja na področju zakonodaje ne bo uporabljal za spodkopavanje socialnih, delovnih, potrošniških in okoljskih standardov. TTC si mora prizadevati za njihovo harmonizacijo in izboljšanje. Če so ti pogoji izpolnjeni, koristi ne bodo le ekonomske, ampak bodo morda tudi olajšale nalogo regulatorjev z doseganjem ciljev javne politike. Poleg tega se lahko čezatlantsko sodelovanje okrepi z izmenjavo analiz, sistemov zgodnjega opozarjanja na nevarne proizvode in storitve iz tretjih držav ter dialogom o boljšem izvrševanju zakonodaje. Po odmiku od obveznega zbliževanja, h kateremu si je uradno prizadevalo v pogajanjih za čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe, morajo EU in ZDA to novo agendo za prostovoljno sodelovanje ustrezno zastaviti, da bi svojim državljanom pomagale pri soočanju z novimi izzivi v teh težkih časih.

4.   Obravnavanje pomislekov in potrebnih zaščitnih ukrepov

4.1

TTC je najboljši način, da EU in ZDA pokažejo, da lahko dosežejo konkreten napredek pri resničnem sodelovanju na področju trgovine in tehnologije ter da njihovi odnosi temeljijo na smiselnem partnerstvu. Vendar pa bo TTC uspešen le, če bo obravnaval nekatera ključna vprašanja: — močno strateško zavezo vodstev EU in ZDA; — jasno skupno vizijo ciljev in postopkov Sveta EU-ZDA za trgovino in tehnologijo; — potrebo po ustvarjanju dodane vrednosti s sodelovanjem in doseganjem pozitivnih, konkretnih rezultatov; — potrebo po uvedbi nekaterih prizadevanj za razvoj skupnih pristopov k skupnim standardom; — potrebo po vzpostavitvi jasnega postopka za reševanje podrobnih tehničnih vprašanj; — vzpostavitev učinkovitih mehanizmov za ozaveščanje o političnem odločanju v EU in ZDA; — oblikovanje aktivnega in strukturiranega procesa vključevanja deležnikov s podjetji, sindikati in drugimi deležniki civilne družbe; — tekoče usklajevanje, doslednost in celostni pristop v celotnem delovnemu procesu; upoštevanje izkušenj, pridobljenih v pogajanjih o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe ter prejšnjih dvostranskih dejavnostih v zvezi s procesom, preglednostjo in ozaveščanjem javnosti; — odgovornost civilne družbe na obeh straneh Atlantika, da ta proces spremlja na ozaveščen način.

4.2

Varovanje velikega javnega interesa EU na področju čezatlantskega regulativnega sodelovanja je bilo za EESO vedno temeljnega pomena. Odbor izrecno potrjuje, da je varovanje obstoječih visokih standardov temeljna zahteva. Namen sodelovanja na področju zakonodaje je poleg povečanja trgovinskih priložnosti tudi izboljšanje varnosti, zdravja ter gospodarske in socialne blaginje državljanov na obeh straneh Atlantika. EESO poziva k dodatnim zagotovilom, da se na primer zakonodaja EU o živilih ne bo spremenila in da bo EU ohranila omejitve glede hormonov, spodbujevalcev rasti in gensko spremenjenih organizmov (11).

4.3

EESO poziva Komisijo, naj v okviru TTC obravnava neravnovesje pri demokraciji na področju dela in posledice, ki jih ima za enake konkurenčne pogoje v trgovini. EESO ponavlja, da so ZDA ratificirale le dve od osmih temeljnih konvencij o delu MOD, pri čemer manjkata zlasti ključni konvenciji št. 87 o svobodi združevanja in št. 98 o pravici do kolektivnih pogajanj (12).

5.   Smiselno vključevanje deležnikov z ozirom na izkušnje iz procesa pogajanj o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe

5.1

EESO poudarja, da mora biti postopek v zvezi s TTC pregleden in odgovoren ter da mora smiselno vključevati skupine javnega interesa. Postopek bi moral biti povezan z izboljšano in aktivno komunikacijsko politiko o naravi TTC. Najpomembneje je, da agenda sodelovanja še naprej omogoča obveščanje in izmenjavo dobrih praks, ne pa da je orodje, ki je samo po sebi namenjeno vplivanju na zakonodajne postopke in postopke odločanja drugih držav ali odvračanju drugih od izboljšanja sistema zaščite.

5.2

Zainteresiranim deležnikom je treba omogočiti, da prispevajo k vsem desetim delovnim skupinam, saj se tako izognemo razdrobljenemu pristopu. Medtem ko je delovna skupina za izzive svetovne trgovine bolj medsektorske narave in je glavni forum za razprave o delu, se povezana vprašanja pojavljajo tudi v okviru pristojnosti številnih drugih delovnih skupin, zlasti v zvezi z vprašanji dobavne verige, umetne inteligence in drugih nastajajočih tehnologij ter varstva podatkov.

5.3

EESO meni, da sta najpomembnejša cilja tega sodelovanja varstvo potrošnikov in blaginja. Različni dialogi v okviru TTC morajo biti za deležnike pregledni. Pri razvijanju sodelovanja na področju regulacije morajo imeti vodilno vlogo ustrezni regulatorji in sektorski strokovnjaki.

5.4

Pred vsako sejo TTC ter po njej je treba poleg ciljno usmerjenih srečanj, namenjenih dialogu s civilno družbo, načrtovati tudi pripravljalna srečanja in posvetovanje z deležniki. Nekdanja svetovalna skupina za čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe, ki jo je ustanovil Generalni direktorat za trgovino, je dragocen primer usklajevanja z deležniki, vanjo pa bi moral biti vključen tudi EESO. To je bil tudi forum, na katerem so lahko organizacije članice lažje spoznale, kaj izzivi in priložnosti, ki jih prinaša trgovina, pomenijo za različne interese, povezane z drugimi organizacijami. Skupina je doprinesla k povezovanju med različnimi organizacijami.

5.5

Ob tej priložnosti EESO ponovno izraža obžalovanje, da mandat skupine strokovnjakov za trgovinske sporazume ni bil obnovljen. Šlo je namreč za zelo pozitiven korak v strategiji Komisije za izboljšanje sodelovanja s civilno družbo na področju trgovinske politike in večjo preglednost. Šlo pa je tudi za logično nadaljevanje dela svetovalne skupine za čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe.

5.6

EESO je v preteklosti že podprl čezatlantske dialoge za podjetja in potrošnike ter pozval k priznanju enakovrednega čezatlantskega dialoga o delu.

---

(1)  UL C 152, 6.4.2022, str. 56.

(2)  UL C 152, 6.4.2022, str. 56.

(3)  UL C 152, 6.4.2022, str. 56.

(4)  UL C 374, 16.9.2021, str. 73.

(5)  EESO je podal konkretna priporočila v dokumentu UL C 429, 11.12.2020, str. 197. Mnenje SOC/727: Dostojno delo po vsem svetu (poročevalka Maria del Carmen Barrera Chamorro), sprejeto septembra 2022.

(6)  UL C 374, 16.9.2021, str. 73.

(7)  Možni nadaljnji koraki bi lahko vključevali razlagalno izjavo v skladu s členom IX(2) Sporazuma STO, ki bi potrdila razlago izjeme glede „javne morale“ (člen XX sporazuma GATT iz leta 1994 in člen XIV sporazuma GATS) ter bi vključevala temeljne delavske pravice MOD in opisala morebitno upoštevanje ugotovitev MOD v vseh pravnih postopkih v zvezi s tem vprašanjem.

(8)  Dober primer, na katerem lahko gradimo, je Primerjalna analiza določb o trgovini in trajnostnem razvoju v sporazumih o prosti trgovini (LSE, februar 2022), ki jo je naročila EU, zlasti v zvezi z mehanizmom za hitro odzivanje iz sporazuma med ZDA, Mehiko in Kanado, https://www.lse.ac.uk/business/consulting/assets/documents/TSD-Final-Report-Feb-2022.pdf.

(9)  UL C 105, 4.3.2022, str. 40.

(10)  UL C 487, 28.12.2016, str. 30.

(11)  UL C 487, 28.12.2016, str. 30.

(12)  Konvencija št. 29 o prisilnem delu, Konvencija št. 100 o enakem plačilu, Konvencija št. 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih in Konvencija št. 138 o minimalni starosti dopolnjujejo seznam neratificiranih temeljnih konvencij o delu.