EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 15.12.2022
COM(2022) 718 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o izvajanju Uredbe (EU) št. 691/2011 o evropskih okoljsko-ekonomskih računih
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 15.12.2022
COM(2022) 718 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o izvajanju Uredbe (EU) št. 691/2011 o evropskih okoljsko-ekonomskih računih
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o izvajanju Uredbe (EU) št. 691/2011 o evropskih okoljsko-ekonomskih računih
(1)Uvod
Z Uredbo (EU) št. 691/2011 o evropskih okoljsko-ekonomskih računih 1 (v nadaljnjem besedilu: Uredba) je bil uveden skupni okvir za zbiranje, pripravljanje, pošiljanje in ocenjevanje evropskih okoljsko-ekonomskih računov. Člen 10 Uredbe določa:
Komisija do 31. decembra 2013 in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe. V tem poročilu se oceni zlasti kakovost poslanih podatkov, metode zbiranja podatkov, upravno breme za države članice in poročevalske enote ter uporabnost in učinkovitost teh statistik.
To je četrto poročilo za izpolnjevanje te obveznosti. Prejšnja poročila so bila objavljena v letih 2019 2 , 2016 3 in 2013 4 .
(2)OKOLJSKO-EKONOMSKI RAČUNI
5 Evropski zeleni dogovor obnavlja odločenost Komisije za spopadanje s podnebnimi in okoljskimi izzivi. Evropa želi biti prva podnebno nevtralna celina, tako da bo postala moderno, z viri gospodarno gospodarstvo. Z evropskim zelenim dogovorom se bosta izboljšala zdravje in dobro počutje ljudi po vsej EU in prihodnjih generacij z vrsto ukrepov na področjih podnebja, okolja in oceanov, energije, prometa, kmetijstva, financ in regionalnega razvoja, industrije ter raziskav in inovacij. Evropski zeleni dogovor je sestavni del strategije Komisije za izvajanje Agende 2030 in doseganje ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov.
Okoljsko-ekonomski računi ali krajše okoljski računi so močan, večnamenski okvir za informacije, ki obravnava vidike trajnostnosti našega ekonomskega ravnanja. Prevladujoča ekonomska statistika, kot so nacionalni računi, ki podpirajo BDP, ne upošteva okoljskih vidikov proizvodnje, potrošnje, naložb ali financiranja. Okoljski računi omogočajo vključitev ekonomskih in okoljskih vidikov, da se dopolni ta slika.
Ključna značilnost okoljskih računov je vključitev. To zajema vključitev okoljskih in ekonomskih vidikov ter tudi vključitev vrste ključnih tematskih okoljskih vidikov, kot so (i) energija, obdavčitev in emisije v zrak; (ii) pridobivanje surovin in odpadki ter (iii) javni izdatki in izdatki podjetij ter naložbe, v usklajen ekonomski računovodski sistem. Ta vključitev se dobro povezuje s celostno paradigmo evropskega zelenega dogovora. Računovodski pristop je koristen, ker:
·se v skladu z njim ponovno uporabijo razpoložljivi podatki, zaradi česar priprava novih informacij poteka ob omejenem upravnem bremenu za podjetja in člane javnosti;
·omogoča pripravo visokokakovostnih informacij z združevanjem in vključitvijo izvornih podatkov v grobe ocene.
Na ravni EU evropski okoljski računi podpirajo nadnacionalno razsežnost okoljskih vprašanj ter zagotavljajo sistematični pristop in kritje vseh držav članic in okoljskih tem, ki omogočajo oceno politike in primerjave med državami članicami.
Evropski okoljski računi temeljijo na mednarodnem standardnem Sistemu za integrirano okoljsko in ekonomsko računovodstvo (SEEA) 6 . Ta standard so pripravili in objavili Združeni narodi, Evropska komisija (Eurostat), Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Mednarodni denarni sklad ter Skupina Svetovne banke.
Uredba vzpostavlja evropske okoljske račune. Uredba velja za EGP 7 . Račune strukturira v modulih, in sicer:
·računi emisij v zrak: emisije šestih toplogrednih plinov v ozračje (vključno s CO2 in CO2 iz biomase, ki se uporablja kot gorivo) ter sedem onesnaževal zraka (vključno z amoniakom in finimi prašnimi delci), z razčlenitvijo, ki zajema 64 industrij, ki izpuščajo emisije v zrak, in gospodinjstva;
·davki v zvezi z varstvom okolja po gospodarski dejavnosti: okoljski davki za štiri glavne skupine: energija, promet, onesnaževanje in viri, z razčlenitvijo, ki zajema 64 industrij, ki plačujejo te davke, ter gospodinjstva in nerezidente;
·računi snovnih tokov v celotnem gospodarstvu: zneski fizičnih vložkov v gospodarstvo, snovno kopičenje v gospodarstvu in učinki za druga gospodarstva ali nazaj v okolje;
·računi izdatkov za varstvo okolja: izdatki gospodarskih enot za varstvo okolja;
·računi sektorja okoljskega blaga in storitev: proizvodnja, dodana vrednost in izvoz blaga in storitev, ki so bili posebej zasnovani in narejeni za varovanje okolja ali upravljanje virov. Poroča se tudi o zaposlovanju, povezanem s temi dejavnostmi;
·računi fizičnega pretoka energije: pretok energije iz okolja v gospodarstvo (pridobivanje naravnih virov), znotraj gospodarstva (proizvodnja in poraba energentov) in od gospodarstva do okolja (izpust ostankov energije).
Države članice morajo Komisiji (Eurostatu) predložiti podatke iz prilog I do III od leta 2013 in prilog IV do VI od leta 2017.
(3)Dejavnosti od zadnjega poročila
Pravni okvir
Komisija je sprejela Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/125 z dne 19. novembra 2021 o spremembi prilog I do V k Uredbi (EU) št. 691/2011 8 . S to delegirano uredbo so bile posodobljene tehnične specifikacije petih od šestih obstoječih modulov, navedenih v prejšnjem oddelku, z namenom hitrejše priprave informacij (krajši roki za pošiljanje podatkov) in posodobitve seznamov značilnosti. Slednje zajema zlasti: (a) zahtevo za dodatne razčlenitve davkov na ogljikov dioksid; (b) zahtevo za dodatne razčlenitve podatkov za okoljski sektor in podatkov v zvezi z okoljskimi izdatki; (c) zahtevo za informacije o celotnem okoljskem sektorju (v nasprotju s tržnim delom okoljskega sektorja); (d) posodobitev tehničnih seznamov snovnih tokov in emisij plinov v zrak ter (e) poenostavitev zahtev glede informacij o gospodarskih panogah okoljskega sektorja ter o uvozu in izvozu snovi.
Z navedenimi spremembami je bila izboljšana zmožnost spremljanja napredka v smeri zelenega, konkurenčnega in krožnega gospodarstva ter napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, pomembnih za EU, in zagotavljanja podpore podnebnim politikam ter politikam na področju onesnaževanja. Hkrati te spremembe uporabnikom olajšujejo razlago podatkov, statistikom pa omogočajo natančen izračun skupnih nacionalnih izdatkov za varstvo okolja. Da bi bile države članice čim manj obremenjene s poročanjem, je bila zahtevana raven podrobnosti klasifikacije NACE znižana pri računih sektorja okoljskega blaga in storitev ter pri računih izdatkov za varstvo okolja.
Poleg tega je Komisija 11. julija 2022 sprejela predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2022) 329) 9 o spremembi Uredbe (EU) št. 691/2011 glede uvedbe novih modulov okoljsko-ekonomskih računov. Ta predlog uvaja tri dodatne module:
·gozdarske račune, ki zajemajo račune sredstev gozdnih virov (gozdna zemljišča in les na gozdnih zemljiščih) ter gospodarsko dejavnost v gozdarski in lesni industriji;
·račune okoljskih subvencij in podobnih transferjev, ki se nanašajo na nevračljiva plačila države v druge institucionalne sektorje in nerezidentov (tujina) za namene varovanja okolja ali zmanjšanja rabe in pridobivanja naravnih virov;
·ekosistemske račune, ki se nanašajo na obseg ekosistema, stanje ekosistema (tj. degradacija) in ekosistemske storitve (oskrba s pridelki, opraševanje, zagotavljanje lesa, filtriranje zraka, globalno uravnavanje podnebja, uravnavanje lokalnega podnebja in turizem, ki temelji na naravi).
Pričakuje se, da bodo ti trije moduli povečali količino informacij, ki so na voljo EU za več ukrepov in ciljev evropskega zelenega dogovora, vključno z njenim ciljem podnebne nevtralnosti, strategijo „od vil do vilic“, novo strategijo EU za gozdove, strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in zakonodajo o obnovi narave, akcijskim načrtom za ničelno onesnaževanje ter kazalniki za cilje trajnostnega razvoja.
Hkrati bodo novi moduli okrepili šest prvotnih modulov, saj se lahko novi in stari računi združijo za pridobivanje novih kazalnikov. Na primer, novi ekosistemski računi se lahko združijo z obstoječimi računi emisij v zrak, da se izmeri sekvestracija ogljika v primerjavi z emisijami toplogrednih plinov. Obstaja tudi povezava med ekosistemskimi računi, gozdarskimi računi in računi snovnih tokov v celotnem gospodarstvu, kar zadeva pridobivanje biomase.
Komisija je začela predlog s pomočjo strokovnih skupin (sodelujoči nacionalni statistični uradi) pripravljati leta 2020. Modula gozdarskih računov ter računov okoljskih subvencij in podobnih transferjev temeljita na predhodno obstoječih prostovoljno poslanih podatkih (od leta 2016 oziroma leta 2015). Upravno breme za države članice, ki že poročajo o teh računih, bo minimalno.
Modul ekosistemskih računov bo za večino držav članic novost. Komisija ga je izbrala, ker ima velik politični pomen za naravo, biotsko raznovrstnost in ničelno onesnaževanje ter potencial za druge politike, vključno z evropskim semestrom. Predstavlja prvi primer izvajanja ekosistemskih računov ZN SEEA, ki jih je Statistična komisija ZN sprejela marca 2021, v EU. Eurostat od leta 2015 pridobiva izkušnje in razvija metodologije v okviru projekta INCA 10 („Integrated natural capital accounting“ (Celovito obračunavanje naravnega kapitala)), ki poteka na ravni EU. Ti trije novi moduli temeljijo na pilotnih projektih in preskusih držav članic, ki se sofinancirajo z nepovratnimi sredstvi Komisije (Eurostata) (24 nepovratnih sredstev, dodeljenih med letoma 2015 in 2021, ter podporni ukrepi, načrtovani v prihodnjih letih).
Metode zbiranja podatkov in upravno breme
Za okoljske račune na splošno ni treba zbirati novih mikropodatkov, saj se zanje večinoma uporabljajo podatki, ki jih nacionalni organi že imajo in so po potrebi dopolnjeni z dodatnimi ocenami. Poleg podatkov iz nacionalnih računov se za okoljske račune zbirajo podatki iz različnih virov, npr. osnovne statistike na področju energije, prometa, kmetijstva, javnih izdatkov in davčnega sistema ter drugih nestatističnih virov. Kljub temu je treba občasno prilagoditi ali razširiti raziskave v zvezi z gospodinjstvi ali podjetji, da se zagotovi podatkovna podlaga za posamezne postavke okoljskih računov.
Države članice lahko za izpolnjevanje zahtev glede podatkov iz Uredbe prilagodijo obstoječe podatke, da jih uskladijo s pojmi v osrednjem okviru Sistema za integrirano okoljsko in ekonomsko računovodstvo (SEEA CF) in pojmi v ekosistemskih računih SEEA (SEEA EA). Za to bo morda potrebno posebno delo držav članic. Dejstvo, da se za okoljske račune ponovno uporabijo obstoječi podatki, pomeni, da je kakršno koli dodatno breme za podjetja in gospodinjstva zelo majhno, če podatkovni viri obstajajo in se ohranjajo. Države se lahko odločijo za vzpostavitev posebnih postopkov zbiranja podatkov za okoljske račune, kar bo izboljšalo kakovost podatkov. Ena takih praks za račune sektorja okoljskega blaga in storitev (Priloga V k Uredbi) je vključevala raziskovanja, ki so jih nekatere države vzpostavile kot dopolnilo drugim virom podatkov. Dodatna obremenitev podjetij zaradi teh raziskovanj – ki se izvajajo vsako leto ali vsakih nekaj let – je pogosto zelo majhna.
Nacionalni organi (običajno nacionalni statistični uradi) opravijo večino dela, potrebnega za pripravo računov, ki vključuje obdelavo obstoječih podatkov in izboljšanje njihove analitične zmogljivosti. Povprečno število osebja, potrebnega za pripravo računov v vsakem nacionalnem organu, je ocenjeno na štiri do šest ekvivalentov polnega delovnega časa za šest prilog k Uredbi 11 . Za tri nove predlagane priloge bodo potrebni približno dva ali trije dodatni ekvivalenti polnega delovnega časa v vsakem nacionalnem organu 12 , točno število pa bo odvisno od okoliščin v posameznih državah članicah, obstoja/obsega podatkovnih virov itd. Računi dodajo znatno vrednost osnovnim podatkom in povečajo možnosti za analizo medsebojnih vplivov tem v prilogah, npr. emisij v zrak in rabe energije. Številni nacionalni organi so uporabili pilotne študije (ki jih sofinancira Komisija) za vzpostavitev metod za obdelavo in analizo podatkov.
Izvedljivost in učinkovitost
Moduli, ki so določeni v Uredbi, so bili preskušeni in poskusno uporabljeni, preden je Komisija predlagala zakonodajni okvir in tako zagotovila njihovo izvedljivost (glej nadaljevanje). Preskušanje se izvaja v sodelovanju z državami članicami, da se izkoristi njihovo strokovno znanje in zagotovi skupno razumevanje izvedljivosti modulov. Trenutno se izvajajo pilotne študije o nadaljnjih možnih novih modulih.
Učinkovitost okoljskih računov je odvisna od dveh dejavnikov: prvič, kako je mogoče obstoječe informacije reorganizirati v skupni okvir, in drugič, kako in v kakšnem obsegu se računi uporabljajo.
Kar zadeva prvo točko, so računi emisij v zrak (Priloga I k Uredbi) primer, kako so bile obstoječe informacije reorganizirane. Ti računi uporabljajo že zbrane informacije popisov emisij v zrak, ki se zahtevajo v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja (CLRTAP) Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo. Dodatne informacije se nato dodajo podatkom, da se uskladijo s klasifikacijami in načeli, ki se uporabljajo v nacionalnih računih. Po koncu tega postopka se lahko razvijejo aplikacije računov emisij v zrak. Na primer, okoljski odtisi se pridobijo, ko se ti računi združijo z input-output tabelami. S temi odtisi se merijo globalni pritiski na okolje po svetu, ki jih ustvarjajo potrošnja in naložbe v EU. Drug primer učinkovitosti je nizkocenovni model, ki temelji na (letnih) računih emisij v zrak in se uporablja za pripravo veliko bolj pravočasnih četrtletnih ocen. Eurostat te ocene pripravlja od novembra 2021. Podatki so objavljeni 4,5 meseca po referenčnem četrtletju, s čimer se znatno izboljša pravočasnost podatkov, ki jih je treba v skladu z Uredbo predložiti v 21 mesecih.
Račune emisij v zrak je mogoče skupaj z okoljskimi računi uporabiti tudi za druga področja, kot so energija ali okoljski davki. Te informacije je mogoče uporabiti v okvirih za opis in analizo vzročne povezave med družbo in okoljem, kot je na primer okvir „gonilne sile, pritiski, stanje, vplivi in odzivi“, ki ga je sprejela Evropska agencija za okolje .
Kar zadeva drugo točko, okoljski računi podpirajo osmi splošni okoljski akcijski program Unije do leta 2030 13 . Okoljski računi podpirajo ekonomsko analizo in oceno učinka ter se uporabljajo za spremljanje napredka pri doseganju ciljev politike. Natančneje, kazalniki, temelječi na okoljskih računih, se uporabljajo v sedanjih okvirih za spremljanje osmega okoljskega akcijskega programa in krožnega gospodarstva, v prihodnosti pa lahko prispevajo k spremljanju biotske raznovrstnosti in ničelnega onesnaževanja. Okoljski računi se uporabljajo tudi za spremljanje napredka EU pri doseganju ustreznih ciljev trajnostnega razvoja 14 in v preglednici odpornosti.
Kakovost podatkov, poslanih od zadnjega poročila
Uredba določa, da morajo države članice in države EGP Eurostatu sporočati podatke 15 . Številne države kandidatke in potencialne kandidatke za članstvo v EU prav tako prostovoljno sporočajo nekatere podatke. To poročilo o izvajanju se osredotoča na prvo skupino držav (države EU/EGP). Eurostat potrjuje prejete podatke in jih objavi na svojem spletišču 16 , skupaj s tehničnimi pojasnili (metapodatki) in referenčnimi informacijami 17 .
Velika večina držav članic je predložila popolne podatkovne nize v rokih, določenih v Uredbi. Nekaj držav članic je s predložitvijo zamudilo, običajno le za nekaj dni, razen ene države članice, pri kateri je bila zamuda daljša. Vendar te zamude niso imele nobenega konkretnega učinka na obdelavo ali razširjanje podatkov.
Opozoriti je treba, da roki za poročanje iz Uredbe določajo časovni okvir za pripravo podatkov za okoljske račune v državah članicah. To je kazalnik kakovosti podatkov, saj so novejši statistični podatki vedno boljši. Vendar to pogosto vpliva na druge vidike kakovosti podatkov, kot je točnost ali skladnost tem okoljskih računov, npr. podatkov o emisijah toplogrednih plinov, rabi energije in davkih na energijo.
Na splošno se je kakovost podatkov v obdobju 2019–2022 izboljšala za vse priloge I do VI. Statistični podatki za priloge I do III, ki jih države članice predložijo v skladu z Uredbo, so zelo kakovostni. Podatki za priloge IV do VI imajo nižjo raven zrelosti, ker je poročanje obvezno šele od leta 2017. Prilogi IV in V sta tudi bolj zapleteni od drugih prilog in zahtevata druge kategorije izvornih podatkov. Komisija (Eurostat) pričakuje, da se bo kakovost podatkov za priloge IV do VI v naslednjih nekaj letih izboljšala. Še vedno so potrebne izboljšave na več področjih, na primer na področju razpoložljivosti podatkov za pripravo Priloge V (Računi sektorja okoljskega blaga in storitev). Komisija (Eurostat) še naprej sodeluje z državami članicami pri reševanju tehničnih vprašanj. Za izboljšanje kakovosti se številni ukrepi bodisi načrtujejo bodisi se že izvajajo, glej oddelek v nadaljevanju.
(4)Ukrepi za izboljšanje
Komisija (Eurostat) in države članice so se dogovorile o evropski strategiji za okoljske račune za obdobje 2019–2023 18 . To je program prihodnjega dela, ki ga potrdijo Komisija (Eurostat) in države članice ter sprejme Odbor za evropski statistični sistem. Strategija usklajuje evropska prizadevanja in utira pot morebitnim novim modulom. Cilji za obdobje 2019–2023 so:
·še naprej izboljševati kakovost sedanjih evropskih okoljskih računov, vključno z dolgimi časovnimi vrstami in pravočasnim pošiljanjem podatkov;
·bolje sporočati pomen in vsebino evropskih okoljskih računov, vključno s sporočanjem okoljskih modulov kot celotnega sistema;
·izpolnjevati potrebe uporabnika z nudenjem nadaljnjih razširitev, aplikacij in kazalnikov, vključno z odtisi, na podlagi sedanjih evropskih okoljskih računov;
·oceniti potrebo po prilagoditvi evropskih okoljskih računov novim prednostnim nalogam in področjem;
·podpirati tiste, ki v državah članicah pripravljajo račune, s finančnimi sredstvi, usposabljanjem, priročniki in orodji za pripravo;
·prispevati k nadaljnjemu razvoju globalnih standardov ZN SEEA in globalnih pobud, kot je spremljanje ciljev trajnostnega razvoja.
Na polovici izvajanja strategije je bil izveden pregled, kot je bilo načrtovano 19 . Strategiji je priložen akcijski načrt, ki vsebuje konkreten seznam ukrepov in rokov za vsak zgoraj navedeni cilj 20 .
Evropska strategija za okoljske račune posameznim državam članicam ne preprečuje razvoja na drugih področjih dela glede na nacionalne okoliščine, potrebe politik in razpoložljiva sredstva.
Predlogi za nove module
Člen 10 Uredbe določa, da morajo to poročilo o izvajanju, kadar je primerno in ob upoštevanju izsledkov pilotnih študij, spremljati predlogi za nove module na številnih imenovanih področjih 21 .
Kot je navedeno zgoraj, so bili zdaj razviti trije novi moduli, in sicer do te mere, da je Komisija predlagala njihovo vključitev v Uredbo s spremembo, ki je trenutno v rednem zakonodajnem postopku (COM(2022) 329). Ti moduli so: gozdarski računi, računi okoljskih subvencij in podobnih transferjev ter ekosistemski računi.
(5)Sklepna ugotovitev
Komisija in države članice še naprej izboljšujejo evropske okoljske račune iz Uredbe (EU) št. 691/2011, zlasti s:
·predlogom za vključitev treh novih tematskih modulov v Uredbo;
·izboljševanjem kakovosti podatkov in učinkovitosti;
·izboljševanjem sporočanja;
·pripravo nadaljnjih kazalnikov za izpolnjevanje potreb uporabnikov ter
·oceno potrebe po prilagoditvi evropskih okoljskih računov novim prednostnim nalogam in področjem.
Zajema Norveško In Islandijo. Za Lihtenštajn velja popolno odstopanje. Dvostranski statistični sporazum med Švico in Evropsko unijo Uredbo zajema od decembra 2019.