EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 14.10.2022
COM(2022) 680 final
2022/0333(NLE)
Predlog
PRIPOROČILO SVETA
o usklajenem pristopu k potovanju v Unijo med pandemijo COVID-19 in nadomestitvi Priporočila Sveta (EU) 2020/912
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Svet je 30. junija 2020 na predlog Komisije sprejel Priporočilo Sveta (EU) 2020/912 o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo), ki je določilo postopno odpravo omejitev potovanj v EU, uvedenih na začetku pandemije COVID-19.
Priporočilo je opredelilo številna merila za določitev tretjih držav, iz katerih bi bilo treba dovoliti nenujna potovanja v države članice in druge države, za katere se uporablja schengenski pravni red. Tretje države, posebna upravna območja ter druge entitete in teritorialna ozemlja (v nadaljnjem besedilu: tretje države in območja), ki izpolnjujejo merila, so bili vključeni v Prilogo I k Priporočilu. Poleg tega je bil v Prilogi II k Priporočilu naveden seznam nujnih potreb in funkcij, ki upravičujejo potovanja iz tretjih držav, ki niso vključene na seznam iz Priloge I.
Priporočilo je bilo spremenjeno 2. februarja 2021 in 20. maja 2021, zlasti da bi se merila, ki se uporabljajo, prilagodila razvoju epidemiološkega stanja ter da bi se upoštevala izvedba kampanj cepljenja po vsem svetu in določili ukrepi, ki pomagajo zajeziti širjenje skrb in pozornost vzbujajočih različic. Poleg tega je Svet Prilogo I od njenega sprejetja dvanajstkrat spremenil, da bi države dodal na seznam tretjih držav in območij, za katere bi se omejitev nenujnih potovanj lahko odpravila, ali jih črtal z njega.
Priporočilo (EU) 2022/290 je bilo 22. februarja 2022 dodatno spremenjeno, da bi se upoštevalo digitalno COVID potrdil EU, uvedeno z uredbama (EU) 2021/953 in (EU) 2021/954. V navedenem priporočilu se poleg tega Komisijo poziva, naj ga pregleda z namenom črtanja Priloge I ob upoštevanju vse večjega števila cepljenj po vsem svetu, kar bi glede potovanj omogočilo prehod s pristopa k oceni tveganja, ki temelji na državi, na pristop k oceni tveganja, ki temelji na osebi. Komisija je bila nato pozvana, naj poroča Svetu in po potrebi predloži predlog za črtanje Priloge I k Priporočilu.
Seznam tretjih držav in območij, ki so na podlagi objektivnih meril izvzeti iz omejitev (Priloga I), je bil junija 2020 in pozneje, ko proizvodnja cepiv še ni sledila svetovnemu povpraševanju, koristno in sorazmerno sredstvo za ohranjanje odprtih zunanjih meja za potnike iz nenujnih in iz nujnih razlogov. Vendar to ni več tako. Od takrat je vse več cepiv proti COVID-19 prejelo odobritev Evropske agencije za zdravila (EMA) in Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) ter je bilo proizvedenih in nato uporabljenih v EU in zunaj nje. Zato Komisija ponovno predlaga črtanje Priloge I iz Priporočila.
Trenutno je stopnja precepljenosti pri primarnem cepljenju proti COVID-19 v celotni populaciji EU/EGP 6. oktobra 2022 dosegla 72,7 %, od aprila 2022 pa stagnira. Stopnja precepljenosti s prvim poživitvenim/dodatnimi odmerki v celotni populaciji je znašala 53,9 %.
Kampanje cepljenja po svetu stalno napredujejo. Trenutna skupna stopnja precepljenosti svetovnega prebivalstva za celotno primarno cepljenje je 7. oktobra 2022 znašala 61,8 % svetovnega prebivalstva. Vendar ta podatek razkriva večje razlike med državami in območji, pri čemer je precepljenost v državah in območjih v razvoju precej manjša, od aprila 2022 pa prav tako stagnira.
Poleg tega je Evropska agencija za zdravila (EMA) 1. septembra 2022 odobrila dve dvovalentni cepivi mRNK, ki sta ju razvili podjetji Pfizer/BioNTech oziroma Moderna in ki poleg prvotnega seva SARS-CoV-2 delujeta proti podrazličici omikron BA.1, 12. septembra 2022 pa še dodatno dvovalentno cepivo mRNK, ki ga je razvilo podjetje Pfizer/BioNTech in ki poleg prvotnega virusa deluje proti podrazličicama omikron BA.4 in BA.5. Širok portfelj cepiv v EU bo še dodatno dopolnila druga kategorija cepiv z beljakovino, ki se pričakuje letos jeseni ali pozimi.
Poleg tega izvedbeni sklepi o določitvi enakovrednosti COVID-19 potrdil, ki jih tretje države izdajajo državljanom EU in njihovim družinskim članom ter državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo ali se nahajajo v EU, s potrdili, ki jih države članice izdajo v skladu z Uredbo (EU) 2021/953 o digitalnem COVID potrdilu EU (v nadaljnjem besedilu: sklepi o enakovrednosti), dodatno olajšujejo možnost ponovnega potovanja v EU z vzpostavitvijo okvira za priznavanje potrdil o testiranju, cepljenju in preboleli bolezni iz tretjih držav.
Čeprav bi se lahko skupna stopnja sporočenih primerov COVID-19 v EU/EGP sčasoma še naprej spreminjala, pa je treba preučiti kazalnike resnosti, kot sta zasedenost bolnišnic in enot za intenzivno nego, ki sta kljub temu, da se še vedno spreminjata, zaenkrat pod nadzorom. Poletni val leta 2022 kaže, kako visoka stopnja kroženja virusa po pojavu nove skrb vzbujajoče različice še ne povzroča nujno znatnega pritiska na nacionalne zdravstvene sisteme. To poudarja pomen preudarnega pristopa k razmisleku o uvedbi omejitev potovanj na podlagi števila primerov ali prisotnosti nove različice.
Predsedstvo je 15. septembra 2022 v okviru enotne ureditve za politično odzivanje na krize države članice pozvalo, naj v skladu s Priporočilom izmenjajo mnenja o usklajenem pristopu k odpravi omejitev na zunanjih mejah. Vse države, ki sodelujejo v območju brez nadzora na notranjih mejah (v nadaljnjem besedilu: schengensko območje), vključno z Norveško, Švico, Lihtenštajnom in Islandijo, so ugotovile, da trenutno nimajo omejitev (ali jih odpravljajo) in jih ne nameravajo ponovno uvesti, razen če se pojavi poseben pomislek, povezan s pojavom nove skrb ali pozornost vzbujajoče različice. Vse države, ki so podale stališča, so podprle črtanje Priloge I iz Priporočila in odpravo omejitev potovanj.
Glede na navedeno in če epidemiološko stanje ostane stabilno, vključno s kroženjem znanih različic SARS-CoV-2, Komisija meni, da bi bilo treba omejitve potovanj v Unijo odpraviti. Vendar Komisija v skladu z veliko večino sodelujočih držav meni, da bi bilo treba ohraniti tako imenovano zasilno zavoro iz Priporočila. Hkrati so izkušnje pokazale, da je treba tudi pri odpravi zasilne zavore uporabiti skupen pristop, da bi se izognili dolgotrajnim, nesorazmernim in nepotrebnim omejitvam mednarodnih potovanj.
Nazadnje, kljub navedenemu preteklemu pozitivnemu razvoju je virus SARS-CoV-2 še vedno dejaven in še naprej kroži po vsem svetu, pandemija pa še ni končana. Ni mogoče izključiti novih valov okužb, ki bi lahko povzročili poslabšanje epidemiološkega stanja, vključno zaradi pojava nove skrb ali pozornost vzbujajoče različice. Po poročilu Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) 7. oktobra 2022 namreč epidemiološka slika kaže na povečanje prenosa v večini držav članic, vendar brez znakov sprememb v porazdelitvi krožečih različic. V takem primeru bi morale biti države članice in pridružene schengenske države pripravljene na usklajeno ponovno uvedbo nekaterih ali vseh omejitev.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Ta predlog priporočila je namenjen izvajanju obstoječih določb na področju zadevne politike, in sicer izvajanju kontrole oseb in učinkovitemu nadzoru pri prehajanju zunanjih meja.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
To priporočilo je v skladu z drugimi politikami Unije, vključno s politikami na področju zunanjih odnosov in javnega zdravja.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člen 77(2)(b) in (e) ter prvi in drugi stavek člena 292 Pogodbe.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Zagotavljanje pravilnega delovanja območja brez nadzora na notranjih mejah med državami članicami je skupno prizadevanje in skupna odgovornost, ki zahteva skladen in usklajen pristop k upravljanju zunanjih mej EU, zlasti kar zadeva omejitve nenujnih potovanj v EU. Države članice same ne morejo zadovoljivo doseči cilja zagotavljanja usklajenega pristopa, temveč se ta cilj lažje doseže na ravni Unije.
•Sorazmernost
V tem predlogu so upoštevani spreminjajoče se epidemiološko stanje in vsi ustrezni dokazi, ki so na voljo. Organi držav članic so še naprej odgovorni za izvajanje predlaganega priporočila Sveta. Cilj predlaganega priporočila je zmanjšati upravno breme s priporočilom, da se omilijo veljavne omejitve potovanj in odpravi pristop, ki temelji na državi, iz Priloge I k Priporočilu. Zato je predlog primeren za dosego zastavljenega cilja in ne presega tistega, kar je potrebno in sorazmerno.
•Izbira instrumenta
Cilj tega predloga je nadomestiti Priporočilo Sveta (EU) 2020/912, zato je potrebno drugo priporočilo Sveta.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
•Posvetovanja z deležniki
Ta predlog upošteva razprave z državami članicami, opravljene po izvedbi prve začasne omejitve nenujnih potovanj. Ocena učinka ni bila opravljena, vendar so v predlogu upoštevani spreminjajoče se epidemiološko stanje in vsi ustrezni dokazi, ki so na voljo.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Ta predlog temelji na postopnih znanstvenih spoznanjih v zvezi z virusom SARS-CoV-2, njegovim načinom širjenja, njegovimi genetskimi variacijami, ki vodijo do sevov, ki so bolj nalezljivi ali povzročajo hujši potek bolezni (pozornost ali skrb vzbujajoče različice), ter v zvezi z učinkovitostjo cepljenja, predhodnimi rezultati kliničnih preskušanj zdravil proti COVID-19 in učinkovitostjo nefarmacevtskih posegov pri zajezitvi širjenja tega virusa. Predvsem so bili uporabljeni znanstveni dokazi, ki sta jih predložila ECDC in SZO.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
2022/0333 (NLE)
Predlog
PRIPOROČILO SVETA
o usklajenem pristopu k potovanju v Unijo med pandemijo COVID-19 in nadomestitvi Priporočila Sveta (EU) 2020/912
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2)(b) in (e), ter prvega in drugega stavka člena 292 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Svet je 30. junija 2020 sprejel Priporočilo (EU) 2020/912 o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve.
(2)Od takrat se je epidemiološko stanje zaradi vse večje precepljenosti po vsem svetu s cepivi, ki zagotavljajo visoko raven zaščite pred težkim potekom bolezni in smrtjo, ter kroženja sevov omikron BA.4 in BA.5, ki od julija 2022 prevladujeta po vsem svetu in običajno povzročata manj hude posledice kot prejšnje različice delte, znatno izboljšalo.
(3)Zato se glede na trenutno in pričakovano epidemiološko stanje zdi primerno priporočiti odpravo omejitev potovanj v Unijo. Vse države članice in države, za katere se uporablja schengenski pravni red, so že poleti razveljavile te omejitve.
(4)Priporočilo (EU) 2020/912 je v Prilogi I med drugim določilo seznam tretjih držav, posebnih upravnih območij ter drugih entitet in teritorialnih ozemelj (v nadaljnjem besedilu: tretje države ali območja), ki izpolnjujejo epidemiološka merila iz navedenega priporočila in iz katerih bi bilo mogoče odpraviti omejitev nenujnih potovanj v Unijo. Ob omilitvi omejitev ta seznam ni več potreben in bi ga bilo zato treba razveljaviti.
(5)Vendar virus SARS-CoV-2 še vedno kroži. Zato bi morale biti države članice pripravljene usklajeno in sorazmerno ukrepati, če bi se epidemiološko stanje znatno poslabšalo, tudi zaradi pojava nove skrb ali pozornost vzbujajoče različice.
(6)Države članice bi morale, zlasti kadar se epidemiološko stanje v tretji državi ali območju znatno poslabša, po potrebi omejiti nenujna potovanja, razen za osebe, ki so bile cepljene ali so bolezen prebolele oziroma so imele negativen rezultat testa za dokaz prisotnosti pomnožene nukleinske kisline (test NAAT) v 72 urah pred odhodom. To državam članicam ne bi smelo preprečevati, da bi ob prihodu sprejele dodatne ukrepe, kot so na primer dodatno testiranje, samoosamitev ali karantena.
(7)Kadar država članica uvede omejitve, povezane s COVID-19, v skladu s Priporočilom Sveta 2022/107, bi se morale države članice v okviru struktur Sveta ter v tesnem sodelovanju s Komisijo in Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) usklajevati, da bi ugotovile, ali bi bilo treba uvesti podobne omejitve v zvezi s potovanji iz tretjih držav v države članice.
(8)V tem okviru bi moralo digitalno COVID potrdilo EU, vzpostavljeno z uredbama (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta in (EU) 2021/954 Evropskega parlamenta in Sveta, ostati referenčna točka za dokazovanje cepljenja, prebolele bolezni in testiranja. Zajeta bi morala biti tudi potrdila, ki jih izdajo tretje države in so urejena z izvedbenim sklepom, sprejetim v skladu s členom 3(10) ali 8(2) Uredbe (EU) 2021/953.
(9)Poleg tega bi morale imeti države članice, kadar se v tretji državi ali območju pojavi skrb ali pozornost vzbujajoča različica, še naprej možnost, da na usklajen način sprejmejo nujne, časovno omejene in prožne ukrepe, da bi odložile razširjanje take skrb ali pozornost vzbujajoče različice in se pripravile na njen prihod.
(10)V tem priporočilu bi bilo treba določiti tudi potrebne izjeme od omejitev potovanj iz tretjih držav v države članice. Osebam, ki potujejo zaradi nujne potrebe ali funkcije, bi bilo treba dovoliti, da potujejo v države članice in druge države, za katere se uporablja schengenski pravni red, tudi kadar se uporablja zasilna zavora. V ta namen bi bilo treba seznam potnikov iz nujnih razlogov prilagoditi tako, da bi ga omejili na tiste osebe, ki jim mora biti omogočeno potovati tudi v takih okoliščinah.
(11)Podobno bi morali imeti državljani Unije in državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v Uniji, vedno možnost, da se vrnejo v državo članico, katere državljanstvo imajo ali kjer imajo prebivališče, vendar lahko zanje ob prihodu veljajo ukrepi. Od otrok, mlajših od 12 let, se ne bi smelo zahtevati, da imajo dokazilo o cepljenju, preboleli bolezni ali testu.
(12)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega priporočila. Ker to priporočilo nadgrajuje schengenski pravni red, bi se morala Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to priporočilo, odločiti, ali ga bo prenesla v svoje nacionalno pravo.
(13)To priporočilo predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES ne sodeluje.To priporočilo zato ne vpliva na Irsko.
(14)To priporočilo za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES.
(15)To priporočilo za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES.
(16)To priporočilo za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa 2011/350/EU.
(17)V interesu pravilnega delovanja schengenskega območja bi se morale vse države članice usklajeno odločiti o morebitni ponovni uvedbi omejitev nenujnih potovanj v Unijo –
SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:
Odprava omejitev potovanj
(1)Od [datum] bi bilo treba odpraviti vse omejitve v zvezi s COVID-19 za potnike v Unijo.
Zahteve za potovanja v primeru resnega poslabšanja epidemiološkega stanja
(2)Kadar je to potrebno za reševanje resnega poslabšanja epidemiološkega stanja, bodisi v državah članicah bodisi v tretjih državah, bi se morale države članice po potrebi v Svetu in v tesnem sodelovanju s Komisijo usklajeno odločiti, da bodo ponovno uvedle ustrezne zahteve za potnike pred njihovim odhodom. Take zahteve bi lahko zajemale katero od naslednjih zahtev ali njihovo kombinacijo:
(a)prejem, vsaj 14 dni pred vstopom v Unijo, zadnjega priporočenega odmerka serije primarnega cepljenja enega od cepiv proti COVID-19, odobrenih v Uniji v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, ali enega od cepiv proti COVID-19, za katerega je bil zaključen postopek uvrstitve na seznam SZO cepiv za nujno uporabo; če je potnik star 18 let ali več, ne sme preteči več kot 270 dni od prejema v potrdilu o cepljenju navedenega odmerka za dokončanje serije primarnega cepljenja, ali pa po tem 270-dnevnem obdobju po zaključku serije primarnega cepljenja morajo prejeti dodaten odmerek;
(b)prebolela bolezen COVID-19 v 180 dneh pred potovanjem v države članice;
(c)negativen rezultat testa za dokaz prisotnosti pomnožene nukleinske kisline (test NAAT) največ 72 ur pred odhodom v države članice.
(3)Države članice bi morale pri ugotavljanju, ali bi bilo treba razmere za namene točke 2 opredeliti kot resno poslabšanje epidemiološkega stanja, upoštevati zlasti obremenitev svojih sistemov zdravstvenega varstva zaradi COVID-19, predvsem v smislu sprejema v bolnišnice in enote za intenzivno oskrbo ter števila pacientov v njih.
(4)Poleg tega bi morale države članice, če ena ali več držav članic ponovno uvede omejitve potovanj znotraj Unije na podlagi Priporočila Sveta (EU) 2022/107, v tesnem sodelovanju s Komisijo in Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ustanovljenim z Uredbo (ES) št. 851/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, razpravljati o tem, ali bi bilo treba uvesti podobne omejitve v zvezi s potovanji iz tretjih držav v države članice na podlagi tega priporočila.
(5)Po ponovni uvedbi omejitev v skladu s točko 2 ali 4 bi morali imeti potniki eno ali več od naslednjega:
(a)veljavno dokazilo o cepljenju, izdano na podlagi cepiva proti COVID-19, odobrenega v Uniji v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004;
(b)veljavno dokazilo o cepljenju, izdano na podlagi cepiv proti COVID-19, za katere je bil zaključen postopek za uvrstitev na seznam SZO cepiv za nujno uporabo, ki pa niso na seznamu cepiv, odobrenih v Uniji v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004;
(c) veljavno dokazilo o prebolelosti;
(d) veljavno dokazilo o negativnem rezultatu testa za dokaz prisotnosti pomnožene nukleinske kisline (test NAAT).
(6)Otrokom, starejšim od 12 let in mlajšim od 18 let, bi bilo, če zanje ne velja točka 5(a), (b) ali (c), treba dovoliti potovanje v državo članico, če imajo veljavno dokazilo o negativnem testu negativnem rezultatu testa za dokaz prisotnosti pomnožene nukleinske kisline (test NAAT), opravljenega največ 72 ur pred odhodom.
(7)Za otroke, mlajše od 12 let, ki potujejo z osebo, ki je starejša od 18 let in izpolnjuje zahteve iz točke 5(a), (b) ali (c), ne bi smela veljati nobena dodatna zahteva pred odhodom.
(8)Države članice bi lahko uporabile tudi dodatne ukrepe ob prihodu v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, kot so na primer dodatno testiranje, samoosamitev in karantena.
(9)Vendar se:
(a)za potnike, ki opravljajo nujno funkcijo ali morajo nujno potovati, iz Priloge ne bi smeli uporabljati nobeni ukrepi ob prihodu, ki bi ovirali sam namen potovanja;
(b)za osebje v prevozništvu, pomorščake in obmejne delavce države članice za vstop na območje katere koli države članice ne bi smelo zahtevati nič drugega kot negativen hitri antigenski test ob prihodu;
(c)bi morale letalske posadke izvzeti iz vsakršnega testiranja, če je bilo njihovo bivanje v tretji državi krajše od 12 ur.
(10)Kadar države članice uvedejo dodatne ukrepe ob prihodu, kot je opredeljeno v točki 8, bi morale potnikom na lahko dostopen način dati na voljo ustrezne informacije.
Dokazila o cepljenju, preboleli bolezni in testiranju
(11)Države članice bi morale poleg potrdil, izdanih v skladu z Uredbo (EU) 2021/953, priznati dokazila o cepljenju, preboleli bolezni ali testiranju v zvezi s COVID-19, ki jih ureja izvedbeni akt, sprejet v skladu s členom 3(10) ali 8(2) navedene uredbe.
(12)Če tak izvedbeni akt ni bil sprejet za namene točk 5 in 6, bi lahko države članice za namene tega priporočila v skladu z nacionalnim pravom sprejele dokazilo o cepljenju, preboleli bolezni ali testiranju, ki ga je izdala tretja država, pri čemer se upošteva, da morajo imeti možnost preveriti verodostojnost, veljavnost in celovitost dokumenta ter to, ali vsebuje vse ustrezne podatke, kakor je določeno v Uredbi (EU) 2021/953.
Obravnavanje skrb ali pozornost vzbujajočih različic in mehanizem zasilne zavore
(13)Kadar se v tretji državi ali območju odkrije skrb ali pozornost vzbujajoča različica, bi morale države članice sprejeti nujne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: zasilna zavora), da se omeji širjenje različice v Unijo. Države članice lahko v okviru struktur Sveta za državljane tretjih držav, ki so kadar koli v 14 dneh pred odhodom v države članice bivali v taki tretji državi ali območju, izjemoma uvedejo nujno, skupno in začasno omejitev vseh potovanj na svoje ozemlje. To bi moralo veljati tudi v primerih, ko bi se epidemiološko stanje hitro in resno poslabšalo na način, ki kaže na pojav nove skrb ali pozornost vzbujajoče različice SARS-CoV-2.
(14)Države članice bi morale v okviru struktur Sveta in v tesnem sodelovanju s Komisijo redno in usklajeno preverjati stanje.
(15)Take omejitve bi se morale izteči po desetih koledarskih dneh, razen če se države članice v okviru postopka iz točk 13 in 14 izjemoma ne odločijo, da jih podaljšajo za dodatno obdobje do deset koledarskih dni.
(16)Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni bi moral objaviti in redno posodabljati zemljevid, ki prikazuje stanje v zvezi skrb ali pozornost vzbujajočimi različicami v tretjih državah.
Izjeme od začasnih omejitev potovanj
(17)Za potnike, ki opravljajo nujno funkcijo ali morajo nujno potovati, iz Priloge omejitve potovanj iz točk 2 in 12 ne bi smele veljati.
(18)Omejitve potovanj iz točk 2 in 12 bi lahko veljale za naslednje kategorije oseb, vendar bi te osebe morale ohraniti možnost vrnitve v Unijo:
(a)državljani Unije in državljani tretjih držav, ki imajo v skladu s sporazumi med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter zadevnimi tretjimi državami na drugi strani pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije, ter njihovi družinski člani;
(b)državljani tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas na podlagi Direktive Sveta 2003/109/ES, in osebe, ki imajo pravico do prebivanja na podlagi drugih instrumentov Unije ali nacionalnega prava ali ki imajo nacionalne vizume za prebivanje za daljši čas, ter njihovi družinski člani.
Kadar take osebe nimajo veljavnega digitalnega COVID potrdila EU, bi zanje lahko ob prihodu veljali dodatni ukrepi iz točke 8.
(19)Dodatni ukrepi, ki bi se lahko uporabili ob prihodu, kakor so določeni v točki 8, bi se morali še naprej uporabljati za potnike, ki so izvzeti iz omejitev v skladu s točkama 17 in 18.
Končne določbe
(20)Za namene tega priporočila bi bilo treba osebe s prebivališčem v Andori, Monaku, San Marinu in Vatikanu/Svetem sedežu šteti za državljane tretjih držav, ki spadajo na področje uporabe točke 18(b).
(21)To priporočilo nadomešča Priporočilo (EU) 2020/912. Uporablja se od [datum].
V Bruslju,