EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 16.11.2022
COM(2022) 636 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Močnejše schengensko območje s polnim sodelovanjem Bolgarije, Romunije in Hrvaške v območju brez nadzora na notranjih mejah
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 16.11.2022
COM(2022) 636 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Močnejše schengensko območje s polnim sodelovanjem Bolgarije, Romunije in Hrvaške v območju brez nadzora na notranjih mejah
I.Uvod
Schengensko območje brez nadzora na notranjih mejah (v nadaljnjem besedilu: schengensko območje) je eden najbolj simboličnih dosežkov evropskega povezovanja in eden najbolj konkretnih primerov evropskega načina življenja, ki spodbuja gospodarstvo in združuje Evropejce prek notranjih meja.
Kar se je začelo kot medvladni projekt med petimi državami članicami leta 1985, in sicer Francijo, Nemčijo, Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom, se je v sedmih fazah širitve postopoma razširilo in postalo največje območje prostega gibanja na svetu. Prednosti odprave notranjih meja so danes še vedno tako pomembne, kot so bile leta 1985. Schengensko območje je realnost za milijone ljudi, saj vsak dan približno 3,5 milijona ljudi prečka notranje meje zaradi dela, študija ali obiskovanja družin in prijateljev. Schengenska ureditev je okrepila našo kolektivno varnost in organom držav članic omogočila tesno sodelovanje. Poleg tega je schengensko območje zasnovano kot temelj celotne Evropske unije in njenega enotnega trga. V sedanjih težkih geopolitičnih in gospodarskih razmerah je popolnoma delujoče in dokončano schengensko območje ključnega pomena za stabilnost, odpornost in okrevanje.
Schengensko območje danes zajema 26 držav, več kot 4 milijone kvadratnih kilometrov in skoraj 420 milijonov prebivalcev. V njem sodeluje 22 držav članic EU. Vse preostale države članice razen ene se morajo pridružiti schengenskemu območju in bi jim bilo treba to tudi dovoliti, ko izpolnijo pogoje. Schengenski pravni red delno že zavezuje štiri od preostalih petih držav članic, in sicer Bolgarijo, Hrvaško, Ciper in Romunijo, vendar nadzor na notranjih mejah s temi državami članicami še ni bil odpravljen. Irska sodeluje v nekaterih pomembnih delih schengenske strukture z izjemo pravnega reda v zvezi z zunanjimi mejami in odpravo nadzora na notranjih mejah. Štiri države, ki niso članice EU, in sicer Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica, so podpisale sporazume z Unijo o pridružitvi k uporabi schengenskega pravnega reda in so posledično prav tako del schengenskega območja. Ko bodo Bolgarija, Romunija in Hrvaška v celoti uporabljale schengenski pravni red, se bo schengensko območje povečalo na 4,5 milijona kvadratnih kilometrov in 450 milijonov prebivalcev.
Schengenski pravni red je sestavni del pravnega okvira EU z velikimi obveznostmi in odgovornostmi, ki jih morajo vse nove države članice kot kandidatke za sprejem v celoti sprejeti 1 . Zlasti morajo biti pripravljene in zmožne učinkovito upravljati zunanje meje v imenu vseh drugih schengenskih držav ter izdajati enotne schengenske vizume. Zmožne morajo biti tudi učinkovito sodelovati z organi kazenskega pregona v drugih državah ter se povezati z ustreznimi informacijskimi sistemi, kot je Schengenski informacijski sistem, in jih uporabljati, da se ohrani visoka raven varnosti, ko ne bo več nadzora na notranjih mejah. Poleg tega morajo zagotoviti, da se pri teh dejavnostih spoštujejo temeljne pravice in zahteve glede varstva podatkov.
Celovita uporaba schengenskega pravnega reda poleg izpolnjevanja teh zahtev temelji na soglasni odobritvi s strani vseh drugih držav članic, ki schengenski pravni red uporabljajo v celoti. V zvezi s tem je bil dosežen znaten napredek in nedavno so bili sprejeti pomembni politični ukrepi za podporo celoviti uporabi schengenskega pravnega reda v Bolgariji, Romuniji in na Hrvaškem. To odločno zagovarja Evropski parlament, hkrati pa je to tudi ključna prednostna naloga češkega predsedstva Sveta Evropske unije.
Poleg tega trenutno poteka postopek schengenskega ocenjevanja za Ciper, da bi se ocenila njegova pripravljenost na pridružitev schengenskemu območju 2 . Na Cipru bo kmalu začel delovati Schengenski informacijski sistem, ta proces pa bo v okviru namenskega schengenskega ocenjevanja preverjen leta 2023.
V tem sporočilu so povzeti dobri rezultati Bolgarije, Romunije in Hrvaške, ki so sprejele potrebne ukrepe za zagotovitev, da so izpolnjeni potrebni pogoji za uporabo vseh ustreznih delov schengenskega pravnega reda, kot je določeno v njihovih aktih o pristopu iz let 2005 in 2011. Svet je pozvan, naj brez nadaljnjega odlašanja sprejme potrebne sklepe, ki bodo tem trem državam, ki še niso v celoti del območja brez kontrol na notranjih mejah, omogočili pridružitev.
Na tako zgodovinsko odločitev je Unija nedvomno pripravljena. S skupnimi prizadevanji v zadnjih letih je schengensko območje postalo trdnejše in odpornejše. Nedavno vzpostavljeni cikel upravljanja schengenskega območja, ki vključuje prehod z upravnega okvira na skupno politično upravljanje in odgovornost, zagotavlja vsa orodja, potrebna za redno ocenjevanje stanja schengenskega območja. Schengenski svet in schengenski forum omogočata pregleden in konstruktiven dialog med institucijami EU in državami članicami. Novi in okrepljeni schengenski ocenjevalni in spremljevalni mehanizem, ki bo veljal za Bolgarijo, Romunijo in Hrvaško takoj po sprejetju sklepov o celoviti uporabi schengenskega pravnega reda, bo zagotovil pravočasno opredelitev morebitnih pomanjkljivosti in popravnih ukrepov.
Zato bi ta osma širitev schengenskega območja potrdila in okrepila medsebojno zaupanje in enotnost med državami članicami, na katerih temelji schengensko območje, ter prispevala k stalnemu prilagajanju in nadaljevanju tega temeljnega projekta.
II.Dobri rezultati Bolgarije, Romunije in Hrvaške
Komisija od leta 2011 dosledno meni, da sta Bolgarija in Romunija pripravljeni postati del schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah. Od leta 2019 enako velja tudi za Hrvaško. Komisija je dejavno pozivala Svet 3 , naj sprejme sklepe, ki bodo Bolgariji, Romuniji in Hrvaški omogočili, da se pridružijo območju brez notranjih kontrol. Enako zavezo je že večkrat sprejel tudi Evropski parlament 4 .
Te države članice že več let znatno prispevajo k dobremu delovanju schengenskega območja, tudi med migracijsko krizo, omejitvami zaradi pandemije in tudi nedavno ob edinstvenih posledicah vojne v Ukrajini. Po uspešnem zaključku vseh schengenskih ocenjevanj se od Bolgarije, Romunije in Hrvaške upravičeno pričakuje, da se bodo v celoti pridružile schengenskemu območju brez nadzora na notranjih mejah. Nedavna prostovoljna misija za ugotavljanje dejstev v Bolgariji in Romuniji ter zadnji ponovni obisk Hrvaške in njeni dosežki v zvezi s spremljanjem temeljnih pravic na zunanjih mejah odločno potrjujejo, da te države še naprej učinkovito izpolnjujejo stroge schengenske standarde in so dokazale, da dosegajo dobre rezultate pri izvajanju. Čeprav te države članice dejavno izvajajo večino schengenskega pravnega reda 5 , ne uživajo vseh koristi schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah.
Bolgarija, Romunija in Hrvaška imajo glede na strateški geografski položaj ključno vlogo pri varovanju naše skupne zunanje meje ter učinkovito prispevajo k visoki ravni varnosti in blaginje, kot so pokazale nedavne krize. Na voljo so vsa potrebna orodja, strukture in postopki za učinkovito upravljanje prečkanja zunanjih meja in obvladovanje morebitnih varnostnih groženj na teh mejah, s čimer se prispeva k obravnavanju hudih kaznivih dejanj s čezmejnimi posledicami. Te države so pokazale tudi visoko stopnjo zavezanosti zagotavljanju učinkovitega odziva na migracijski pritisk in s tem povezane izzive ter razvoju tesnega sodelovanja z bližnjimi sosedami. Poleg tega se v skladu z novo uredbo o schengenskem ocenjevalnem mehanizmu 6 države članice, za katere je bil sprejet sklep Sveta, v katerem je navedeno, da morajo v celoti uporabljati določbe schengenskega pravnega reda, ocenijo najpozneje eno leto po datumu, ko začnejo v celoti uporabljati schengenski pravni red 7 . Od sprejetja zadevnih sklepov to velja tudi za Bolgarijo, Romunijo in Hrvaško.
V skladu s členom 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 8 sta Bolgarija in Romunija leta 2011 uspešno zaključili postopek schengenskega ocenjevanja. Slednji se je začel leta 2009, vsi ustrezni deli pravnega reda pa so bili temeljito ocenjeni v skladu z veljavnimi postopki. Svet je zaključek postopka ocenjevanja priznal v dveh ločenih sklepih z dne 9. junija 2011 9 . Evropski parlament je 8. junija 2011 podal pozitivno mnenje o osnutku sklepa Sveta o celoviti uporabi določb schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji 10 . Kljub pozitivnim rezultatom in zaključku postopka schengenskega ocenjevanja že več kot enajst let še ni bil sprejet sklep Sveta o celoviti uporabi schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji ter odpravi kontrol na njunih notranjih mejah.
Glede na to, da sta bila postopka ocenjevanja za Bolgarijo in Romunijo zaključena leta 2011, uredba o schengenskem ocenjevalnem in spremljevalnem mehanizmu pa ne omogoča ponovnega začetka formalnega ocenjevanja Bolgarije in Romunije, sta obe državi zaradi krepitve medsebojnega zaupanja in ob priznavanju razvoja schengenskega pravnega reda v vmesnem obdobju 2. marca 2022 izdali skupno izjavo, v kateri sta pozvali skupino strokovnjakov, ki jo usklajuje Komisija, naj prostovoljno „med drugim zagotovi uporabo najnovejšega razvoja schengenskega pravnega reda od ocenjevanja, s poudarkom na upravljanju zunanjih meja in policijskem sodelovanju“.
V dogovoru z Bolgarijo in Romunijo, ki sta pokazali prožnost in zavezanost, ter na podlagi zahtev držav članic je bil obseg misije za ugotavljanje dejstev znatno razširjen, da bi bili zajeti vsi ustrezni elementi schengenskega pravnega reda, vključno z najnovejšim razvojem od leta 2011 ter s poudarkom na zunanjih mejah in policijskem sodelovanju. Proučeni so bili tudi vračanje, schengenski informacijski sistem, Vizumski informacijski sistem in razvoj vizumske politike. V okviru misije se je upoštevalo spoštovanje temeljnih pravic, vključno z varstvom podatkov, in delovanje organov, ki uporabljajo ustrezne dele schengenskega pravnega reda. Obisk je potekal v Romuniji (od 9. do 11. oktobra) in Bolgariji (od 12. do 14. oktobra 2022). K misiji je prispevala večina držav članic, ekipo pa je sestavljalo 17 strokovnjakov iz držav članic. V misiji so poleg petih strokovnjakov Komisije sodelovali tudi opazovalci iz Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex), Europola in Agencije Evropske unije za temeljne pravice.
Prostovoljna misija je potrdila ugotovitve zaključenih postopkov ocenjevanja iz leta 2011 in pokazala ne le, da Bolgarija in Romunija še naprej izvajata novi pravni red in orodja, temveč da sta tudi znatno in celovito okrepili splošno uporabo schengenskega pravnega reda v vseh njegovih razsežnostih.
Bolgarija, ki meji na Turčijo, ima ključno vlogo pri varovanju zunanjih meja EU in ohranjanju visoke ravni notranje varnosti. V ta namen je vzpostavila močno upravljanje meja, ki zagotavlja kakovostno varovanje meja in sistematične mejne kontrole. Kot je razvidno iz poročila o misiji za ugotavljanje dejstev, se država spodbuja, da izboljša nacionalno sliko stanja, in sicer tako, da v celoti izvaja skupni integrirani model analize tveganja. Država kljub obstoječim zunanjim izzivom uporablja usklajen pristop k vračanju državljanov tretjih držav brez pravice do prebivanja in k preprečevanju nedovoljenega sekundarnega gibanja. Boj proti čezmejnemu kriminalu je prednostno obravnavan z vzpostavljenimi aktivnimi orodji za mednarodno policijsko sodelovanje, med drugim tudi z Europolom in prek njega, ter z operativnimi sporazumi, ki jih je Bolgarija sklenila s sosednjimi državami in ki omogočajo čezmejni nadzor in zasledovanje. Schengenski informacijski sistem je dobro uveljavljen. Kar zadeva delovanje organov, se bolgarska nacionalna strategija za preprečevanje korupcije in boj proti njej izvaja na vseh ravneh ter krepi s preventivnimi ukrepi in strogimi disciplinskimi postopki. Bolgarija je tudi dokazala, da ima vzpostavljene potrebne strukture za zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic in dostopa do mednarodne zaščite ter za spoštovanje načela nevračanja in zahtev glede varstva podatkov pri uporabi Schengenskega informacijskega sistema in policijskem sodelovanju.
Romunija, ki meji na Srbijo, Ukrajino in Moldavijo, ima zelo pomembno vlogo pri prispevanju k dobremu delovanju schengenskega območja. Upravljanje meja, vključno z varovanjem meja in sistematičnimi mejnimi kontrolami, je zelo kakovostno in močno, mednarodno policijsko sodelovanje s sosednjimi državami in zelo dejavno sodelovanje z agencijo Frontex pa deluje dobro. Celovit pristop k upravljanju migracij je zagotovljen tudi z ukrepi, ki se izvajajo v tretjih državah. Vračanje se izvaja kot prednostni ukrep za boj proti nezakonitim migracijam in nedovoljenemu sekundarnemu gibanju, rezultat tega pa je skladen pristop k vračanju in ponovnemu sprejemu. Romunija ima nacionalni krizni in operativni načrt za izredne razmere, ki ga je uspešno aktivirala v odziv na ukrajinsko krizo. Poleg tega sodeluje v učinkovitem in dejavnem mednarodnem policijskem sodelovanju, zlasti z Europolom. Boj proti nezakonitim migracijam in trgovini z ljudmi je prednostna naloga, pri kateri je Romunija še posebej dejavna. Schengenski informacijski sistem je dobro uveljavljen, vendar so potrebna nadaljnja prizadevanja za zagotovitev potrebne avtomatizacije delovnega postopka SIRENE. Država ima nacionalno protikorupcijsko strategijo, protikorupcijski ukrepi pa so bili uvedeni na vseh ravneh nacionalnega kazenskega pregona. Kar zadeva spoštovanje temeljnih pravic, ima Romunija učinkovite strukture za zagotavljanje dostopa do mednarodne zaščite in spoštovanje načela nevračanja ter strukture, potrebne za spoštovanje zahtev glede varstva podatkov pri uporabi Schengenskega informacijskega sistema in policijskem sodelovanju.
Skupina strokovnjakov za obisk na kraju samem je 26. oktobra 2022 na seji Delovne skupine Sveta za schengenske zadeve predstavila poročilo o misiji 11 , v katerem je navedla, da ni odkrila nobenih težav v zvezi z uporabo najnovejšega razvoja schengenskega pravnega reda s strani Bolgarije in Romunije ter da obe državi članici še naprej izpolnjujeta pogoje, potrebne za celovito uporabo vseh ustreznih delov schengenskega pravnega reda. Bolgarija in Romunija sta pripravljeni v celoti izvajati vizumski zakonik in izdajati schengenske vizume od datuma pristopa. Komisija pozdravlja odločitev obeh držav, da po odpravi nadzora na notranjih mejah preusmerita potrebno osebje iz sektorja mejne policije na notranjih mejah na zunanje meje, da se prepreči morebitno povečanje nezakonitih migracij.
Hrvaška, ki meji na Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Črno goro, ima enako pomembno vlogo pri varovanju zunanjih meja EU in zagotavljanju dobrega delovanja schengenskega območja. Po objavi izjave o pripravljenosti Hrvaške na začetek postopka schengenskega ocenjevanja z namenom sprejetja sklepa Sveta o celoviti uporabi schengenskega pravnega reda je bil izveden postopek ocenjevanja, ki je potekal v obdobju 2016–2020.
Komisija je 22. oktobra 2019 sprejela sporočilo, v katerem je ugotovila, da je Hrvaška sprejela potrebne ukrepe za zagotovitev, da so izpolnjeni pogoji za uporabo vseh ustreznih delov schengenskega pravnega reda, in potrdila, da Hrvaška še naprej izpolnjuje zaveze, povezane s schengenskim pravnim redom, kot jih je podala v pristopnih pogajanjih 12 . Navedeno je bilo tudi, da si mora Hrvaška še naprej dosledno prizadevati za izvajanje vseh tekočih ukrepov, zlasti na področju upravljanja zunanjih meja, da bi zagotovila, da bodo ti pogoji še naprej izpolnjeni.
Komisija je za spremljanje in preverjanje izvajanja navedenih ukrepov na področju upravljanja zunanjih meja od 23. do 27. novembra 2020 organizirala ciljno usmerjen preveritveni obisk na Hrvaškem. V okviru obiska je bilo ugotovljeno, da je Hrvaška izvedla večino ukrepov. Na podlagi izida obiska in zadnjega poročila o napredku Hrvaške pri izvajanju akcijskega načrta za zunanje meje je Komisija akcijski načrt zaključila 2. februarja 2021.
Svet za pravosodje in notranje zadeve je decembra 2021 potrdil ugotovitev Komisije iz sporočila z dne 22. oktobra 2019, da Hrvaška izpolnjuje potrebne pogoje za uporabo vseh delov schengenskega pravnega reda 13 . Poleg tega je Svet pozval Hrvaško, naj si še naprej dosledno prizadeva za izvajanje schengenskega pravnega reda in z njim povezanih zavez. Svet se je 29. junija 2022 posvetoval z Evropskim parlamentom o osnutku sklepa Sveta o celoviti uporabi schengenskega pravnega reda v Republiki Hrvaški, pri čemer je Evropski parlament 10. novembra 2022 o njem podal pozitivno mnenje.
Hrvaška si zelo prizadeva zagotoviti, da so kontrole zunanjih meja v skladu z obveznostmi na področju temeljnih pravic, in je zavezana ničelni strpnosti do kakršnega koli nasilja. Komisija z zadovoljstvom ugotavlja, da je Hrvaška prva država članica, ki je junija 2021 vzpostavila neodvisen spremljevalni mehanizem 14 , kot je predlagano v paktu o migracijah in azilu 15 . To je edinstven forum za neodvisno opazovanje praks mejnih uslužbencev in policistov, obravnavanje morebitnih obtožb o kršitvah temeljnih pravic na meji, povečanje ozaveščenosti o veljavnih zakonih in zaščitnih ukrepih na področju temeljnih pravic, med drugim tudi z usposabljanjem mejnih uslužbencev in policistov, ter zagotavljanje izboljšav notranjih postopkov. Mehanizem neposredno vključuje ustrezne hrvaške deležnike, vodi pa ga neodvisen svetovalni odbor, ki ga med drugim sestavljajo dva varuha človekovih pravic, vključno z varuhom človekovih pravic za otroke, ter predstavniki Evropske komisije, Agencije Evropske unije za temeljne pravice in medvladnih organizacij.
Po enem letu delovanja mehanizma je bilo julija 2022 sprejeto končno poročilo usklajevalnega odbora neodvisnega spremljevalnega mehanizma. Na podlagi tega je svetovalni odbor 27. oktobra 2022 pohvalil dejavnosti neodvisnega spremljevalnega mehanizma, zlasti vzpostavitev strokovnega in uspešnega dialoga s hrvaškimi organi, ki je sledila ugotovitvam o mehanizmu, in izvedbo 20 misij za opazovanje na kraju samem. Poleg tega je svetovalni odbor sprejel priporočila za morebitne nadaljnje izboljšave v zvezi s širšimi pooblastili, vključno z nenapovedanimi opazovanji, zlasti na zeleni meji, dostopom do informacij ministrstva za notranje zadeve in potrebo po zagotavljanju nadaljnjega izvajanja neodvisnega spremljevalnega mehanizma.
Komisija pozdravlja zavezo hrvaške vlade, da bo ohranila in še naprej izvajala neodvisni spremljevalni mehanizem, in z zadovoljstvom ugotavlja, da so priporočila svetovalnega odbora v celoti upoštevana v novem sporazumu o podaljšanju neodvisnega spremljevalnega mehanizma, ki je bil podpisan 4. novembra 2022. Novi sporazum zlasti določa, da se mehanizem vzpostavi za 18 mesecev s samodejnim podaljšanjem, kar zagotavlja, da so njegovi predvideni cilji trajno in trajnostno izpolnjeni, ter omogoča, da se nenapovedana opazovanja izvedejo kadar koli in na kateri koli lokaciji, med drugim tudi na zeleni meji. Ta sporazum določa tudi, da se bo v primeru odkritja nepravilnosti in morebitnih kršitev temeljnih pravic lahko v okviru mehanizma od nacionalnih organov zahteval začetek uradnih preiskav. Poleg tega sporazum vključuje posebne mehanizme za zagotavljanje večje učinkovitosti in preglednosti, vključno z olajšanjem komunikacije z zainteresirano javnostjo. Sporazum prav tako namenja več pozornosti stalnemu spremljanju spoštovanja temeljnih pravic, saj pojasnjuje, da se v okviru mehanizma spremlja spoštovanje temeljnih pravic v vseh okoliščinah, s posebnim poudarkom na pravici do učinkovitega dostopa do azilnega postopka in mednarodne zaščite, spoštovanju načela nevračanja, prepovedi kolektivnega izgona ter prepovedi mučenja ali drugih oblik slabega ravnanja.
III.Dobri rezultati za krepitev schengenskega območja
Dobri rezultati Bolgarije, Romunije in Hrvaške se ujemajo z dobrimi rezultati, ki so bili postopoma doseženi na celotnem schengenskem območju. Schengensko območje se nenehno razvija ter prilagaja novim izzivom in prednostnim nalogam. Naše schengensko območje je trdno in pripravljeno na to novo širitev, ki bo prispevala k nadaljnjemu povečanju njegove odpornosti, zlasti ob soočanju z novimi geopolitičnimi izzivi. V zadnjih 37 letih so bili za boljšo zaščito območja brez kontrol na notranjih mejah postopoma razviti celovit pravni okvir in skupna operativna orodja.
Nedavno vzpostavljeni sistem upravljanja schengenskega območja zagotavlja večjo in skupno odgovornost za spodbujanje izvajanja strukturnih reform. Schengenski cikel, kot ga je predlagala Komisija, določa strukture za usklajen pristop k skupnim izzivom in okrepljen politični dialog.
Schengenska struktura se nenehno obnavlja. Pravni okvir se nenehno krepi in že zdaj omogoča trdno podlago za učinkovito upravljanje zunanjih meja, hkrati pa zagotavlja, da je nadzor na notranjih mejah še naprej skrajni ukrep. Prihodnja revizija zakonika o schengenskih mejah 16 bo dodatno okrepila pravila, kar bo zagotovilo okrepljeno sodelovanje med državami članicami in popolno usklajevanje na ravni Unije. Poleg tega se države članice vse bolj zavedajo, da je treba trajnostno obravnavati vprašanje dolgotrajnega nadzora na notranjih mejah, in so tudi vse bolj odločne to storiti.
EU si v zadnjih letih intenzivno prizadeva za vzpostavitev enega od tehnološko najnaprednejših sistemov upravljanja meja na svetu, katerega koristi so že vidne na terenu. Začetek delovanja posodobljenega Schengenskega informacijskega sistema v začetku leta 2023 in sistema vstopa/izstopa maja 2023 bo zagotovil dodatno varnost za upravljanje zunanjih meja in schengensko območje. Celovita nova arhitektura IT, vključno z Evropskim sistemom za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), naj bi bila vzpostavljena do konca leta 2023, poznejša interoperabilnost pa bo omogočila povezanost evropskih sistemov za meje, migracije in varnost. Ko bo to vzpostavljeno, bodo imeli vsi ustrezni in pristojni nacionalni organi na voljo popolne, zanesljive in točne informacije, ki jih potrebujejo in ki bodo v celoti spoštovale zahteve glede varstva podatkov.
Vizumski zakonik, ki je začel veljati v obdobju 2010–2011, je bil leta 2020 revidiran ter zagotavlja hitrejše in jasnejše postopke za potnike, hkrati pa krepi orodja, ki so na voljo za odzivanje na izzive, ki jih predstavljajo nezakonite migracije. Nova možnost uporabe vizumskega vzvoda za tretje države, s katerimi sodelovanje na področju ponovnega sprejema ni zadostno, je že prinesla pozitivne rezultate 17 . Vizumski informacijski sistem, ki je bil nedavno reformiran, da bi vključeval nove funkcije (npr. vključevanje vizumov za dolgoročno bivanje in dovoljenj za prebivanje), učinkovito podpira organe držav članic in omogoča boljše preverjanje prosilcev za vizum, da bi se ugotovilo, kdo bi lahko pomenil varnostno grožnjo ali zlorabil pravila o priseljevanju. Poleg tega si Unija še naprej prizadeva za povečanje privlačnosti schengenskega območja, pri čemer je na seznam držav, katerih državljani lahko v EU potujejo brez vizumov, dodala nove tretje države in sklenila sporazume o poenostavitvi vizumskih postopkov s tretjimi državami. S prihodnjo digitalizacijo vizumskih postopkov 18 bo sedanji postopek za pridobitev vizuma v papirni obliki preoblikovan v digitalni postopek, ki bo hitrejši in varnejši. Enotna spletna platforma bo EU postavila v ospredje vizumskega postopka in ustvarila enotno vstopno točko za prosilce za vizum po vsem svetu, s čimer se bo povečala privlačnost EU kot namembnega kraja potovanja.
Zanesljivo upravljanje zunanjih meja je ključno za nadomestitev odprave kontrol na notranjih mejah in zagotavlja medsebojno zaupanje. Unija in države članice si dejavno prizadevajo, da bi dosegle popolnoma učinkovito in integrirano evropsko upravljanje meja v praksi 19 , vključno z ukrepi za učinkovitejše vračanje državljanov tretjih držav brez pravice do prebivanja 20 . Poleg tega sta bila ustanovitev Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter vsakodnevno izvajanje njenih okrepljenih pooblastil 21 med prelomnimi odločitvami, ki jih je Unija sprejela, da bi v celoti izpolnila zahteve schengenskega območja. Varnost in delovanje schengenskega območja sta podprta tudi z učinkovitim izvajanjem carinskega zakonika Unije v tesnem sodelovanju z organi evropske mejne in obalne straže. To sodelovanje zagotavlja, da je nadzor blaga dobro vključen v iste varnostne postopke.
Močnejša schengenska ureditev prispeva tudi k boljšemu obravnavanju notranjih varnostnih izzivov. Odprava mejnih kontrol je državam članicam omogočila, da bolj ciljno usmerjeno uporabljajo policijske vire za boj proti kriminalu in notranjemu terorizmu. Organi kazenskega pregona držav članic 22 si lahko zaradi večje uporabe orodij in instrumentov EU učinkoviteje izmenjujejo informacije. To je privedlo do boljšega usklajevanja preiskovalnih ukrepov. Na podlagi zakonodajnih predlogov, ki jih je Komisija predložila decembra 2021, Evropski parlament in Svet napredujeta pri zakonodajnem delu za nadaljnjo krepitev izmenjave informacij. Komisija poziva Evropski parlament in Svet, naj hitro dosežeta dogovor o predlogu direktive o izmenjavi informacij med organi kazenskega pregona držav članic 23 . Poleg tega bo Komisija do konca leta predložila zakonodajni predlog uredbe o zbiranju in posredovanju predhodnih informacij o potnikih za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu, med drugim tudi za izbrane lete znotraj EU.
Ker zgolj ukrepanje na nacionalni ravni ne zadostuje za reševanje nadnacionalnih varnostnih izzivov, organi kazenskega pregona držav članic vse pogosteje uporabljajo podporo in strokovno znanje, ki ga Europol, tj. agencija EU za sodelovanje na področju kazenskega pregona, daje na voljo za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu. Z nedavnim začetkom veljavnosti razširjenih pooblastil Europola se dodatno krepijo sredstva, ki jih ima Europol na voljo za podporo državam članicam pri njihovih preiskavah čezmejnih hudih kaznivih dejanj in terorizma, na primer z obdelavo velepodatkov, sodelovanjem z zasebnimi strankami ali delom na področju inovacij in umetne inteligence v podporo kazenskemu pregonu 24 . Europol je tudi povečal svojo podporo državam članicam v boju proti terorizmu prek svojega Evropskega centra za boj proti terorizmu. Poleg tega države članice z večjo finančno podporo Unije dejavno sodelujejo v Evropski večdisciplinarni platformi proti grožnjam kriminala (EMPACT) kot splošnem okviru za sodelovanje v boju proti organiziranemu kriminalu in hudim kaznivim dejanjem, ki vplivajo na EU 25 .
Države članice krepijo svoje operativno sodelovanje z izvajanjem Priporočila Sveta z dne 9. junija 2022 o operativnem sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, pri čemer uporabljajo čezmejna zasledovanja in nadzor, skupne operacije ali skupne patrulje za boj proti čezmejnemu kriminalu 26 . Komisija podpira države članice pri izvajanju ukrepov iz navedenega priporočila, vključno s financiranjem iz Sklada za notranjo varnost. Države članice sodelujejo tudi prek skupnih policijskih kontrol, ki jih izvajajo na obmejnih območjih, v skladu s Priporočilom Komisije o sorazmernih policijskih kontrolah in policijskem sodelovanju na schengenskem območju 27 .
Za trdno in dobro delujoče schengensko območje je poleg pravilnega izvajanja schengenskega pravnega reda potrebno tudi tesno sodelovanje med državami članicami pri drugih dopolnilnih ukrepih, med drugim tudi na področju migracij in azila. Veliko je že bilo in še bo storjeno za zagotovitev učinkovitega upravljanja migracijskih izzivov. Komisija na podlagi izjave o prostovoljnem solidarnostnem mehanizmu, o katerem je bil dosežen dogovor junija, spodbuja prizadevanja držav članic pri iskanju skupnih rešitev za vprašanje nedovoljenih sekundarnih gibanj. Države članice, Komisija in Agencija Evropske unije za azil (EUAA) so se po razpravah na sestanku Kontaktnega odbora o uredbi Dublin III, ki je potekal 24. junija 2022, dogovorile, da bodo pripravile časovni načrt za izboljšanje in zagotovitev izvajanja premestitev v skladu z navedeno uredbo v vseh državah članicah. Sodelovanje na podlagi skupno opredeljenih ukrepov v tem časovnem načrtu bo pripomoglo h konkretnim izboljšavam dublinskega sistema, kar je ključnega pomena za nadaljnje vzpostavljanje zaupanja.
Hkrati je ključen odločilen napredek pri sprejetju pakta, saj vključuje rešitve, ki so potrebne za učinkovito upravljanje migracij, tesnejše sodelovanje in delitev odgovornosti med državami članicami, s čimer se krepi medsebojno zaupanje in s tem podpira trdno schengensko območje.
IV.Doseganje polnega potenciala schengenskega območja
Pristop Bolgarije, Romunije in Hrvaške k schengenskemu območju je odgovor na evropsko obljubo in legitimno pričakovanje, da bodo postale članice, ko bodo preverjeni in izpolnjeni vsi dogovorjeni pogoji. Schengensko območje je deležno velike podpore evropskega prebivalstva 28 , zato bi se bilo treba izogniti nadaljnjim zamudam pri uresničevanju pravic bolgarskih, romunskih in hrvaških državljanov. Evropski parlament, predsedstvo Sveta in Evropska komisija so pokazali trdno zavezanost temu novemu valu pristopa k schengenskemu območju brez nadzora na notranjih mejah ter v celoti in stalno politično in tehnično podpirajo ta proces.
Bolgarija, Romunija in Hrvaška so pripravljene v celoti izvajati schengenski pravni red in se pridružiti schengenskemu območju. Njihov pristop je ključnega pomena za nadaljnje in okrepljeno medsebojno zaupanje v schengensko območje. Poleg tega bo njihov pristop prispeval k odpravi ovir na enotnem trgu, zlasti v smislu olajšanja prometnih tokov, ter k spodbujanju konkurenčnosti in potenciala rasti EU. Vključitev visoko usposobljenega in predanega osebja, sodobne infrastrukture ter tehničnega znanja in izkušenj Bolgarije, Romunije in Hrvaške v skupni nabor orodij za upravljanje schengenskega območja bo okrepila upravljanje meja in varnost v celotni EU. Te nove članice schengenskega območja bodo nato lahko v celoti izkoristile vsa razpoložljiva orodja, kot so tista, povezana z Vizumskim informacijskim sistemom in interoperabilnostjo obsežnih informacijskih sistemov. To bo privedlo tudi do močnejšega in bolj urejenega upravljanja migracij s tretjimi državami, zlasti v evropskem sosedstvu, na naših zunanjih mejah in med državami članicami.
Z razširjenim schengenskim območjem bo EU močnejša kot unija, in sicer tako na domači kot tudi na svetovni ravni. Z okrepljenim varovanjem naših skupnih zunanjih meja in učinkovitim policijskim sodelovanjem bo Unija postala močnejša, z odpravo zamud na mejah ter olajšanjem stikov med ljudmi in podjetji bo postala uspešnejša, z znatno razširitvijo največjega skupnega območja brez nadzora na notranjih mejah na svetu pa bo postala privlačnejša.
Schengenski svet ima zdaj priložnost, da decembra sprejme zgodovinsko odločitev. Komisija poziva vse države članice, naj v skladu z akti o pristopu Bolgarije, Romunije in Hrvaške iz let 2005 in 2011 v celoti podprejo češko predsedstvo pri zadnjih korakih do uresničitve tega cilja.
Člen 7 Protokola št. 19 k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije.
V skladu s členom 3(1) in (2) Akta o pristopu iz leta 2003 se nekatere določbe schengenskega pravnega reda na Cipru že uporabljajo od datuma pristopa. Ciper je 28. maja 2019 izrazil pripravljenost in zavezanost k uporabi vseh delov schengenskega pravnega reda in sodelovanju pri schengenskih ocenjevanjih, kolikor je to mogoče ob upoštevanju posebnih okoliščin Cipra, kot so priznane v Protokolu št. 10 k Aktu o pristopu iz leta 2003.
Glej na primer poročilo o stanju schengenske ureditve za leto 2022.
Glej Resolucijo Evropskega parlamenta 2018/2092(INI) z dne 11. decembra 2018 in zadnjo Resolucijo Evropskega parlamenta 2022/2852(RSP) z dne 18. oktobra 2022 ter glasovanje Evropskega parlamenta z dne 10. novembra 2022 za pristop Hrvaške k schengenskemu območju.
V skladu s členom 4(1) in (2) Akta o pristopu iz leta 2005 Bolgarija in Romunija še ne uporabljata tistih določb schengenskega pravnega reda, vključenega v okvir Evropske unije, in aktov, ki temeljijo na njem oziroma so z njim kako drugače povezani, ki niso del Protokola št. 17 o schengenskem pravnem redu, priloženega Ustavi, oziroma niso z njim kako drugače povezani in so navedeni v Prilogi II k Aktu o pristopu iz leta 2005. Kljub temu sta Bolgarija in Romunija od zaključka ocenjevanj leta 2011 dejavno sodelovali pri razvoju schengenskega pravnega reda.
Uredba Sveta (EU) 2022/922 z dne 9. junija 2022 o vzpostavitvi in delovanju ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1053/2013 (UL L 160, 15.6.2022, str. 1).
Člen 23(6) Uredbe Sveta (EU) 2022/922 z dne 9. junija 2022 o vzpostavitvi in delovanju ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1053/2013.
Na podlagi člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 ter po izjavah Bolgarije in Romunije o pripravljenosti na začetek postopka schengenskega ocenjevanja iz let 2007 in 2008 (Romunija: dokument Sveta št. 10611/07 z dne 8. junija 2007; Bolgarija: dokument Sveta št. 6145/08 z dne 25. januarja 2008).
Sklepi Sveta o zaključku postopka ocenjevanja pripravljenosti Romunije na izvajanje vseh določb schengenskega pravnega reda (dokument Sveta št. 9166/11 z dne 9. junija 2011) in sklepi Sveta o zaključku postopka ocenjevanja pripravljenosti Bolgarije na izvajanje vseh določb schengenskega pravnega reda (dokument Sveta št. 9167/11 z dne 9. junija 2011).
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2011 o osnutku sklepa Sveta o uporabi določb schengenskega pravnega reda v Republiki Bolgariji in Romuniji (14142/2010 – C7-0369/2010 – 2010/0820(NLE)).
https://home-affairs.ec.europa.eu/bulgaria-and-romania-fact-finding-mission-report_en .
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o preverjanju celovite uporabe schengenskega pravnega reda na Hrvaškem (COM(2019) 497 final z dne 22. oktobra 2019).
Sklepi Sveta o izpolnjevanju potrebnih pogojev za celovito uporabo schengenskega pravnega reda na Hrvaškem (dokument Sveta št. 14883/21 z dne 9. decembra 2021).
Mehanizem je začel veljati 8. junija 2021 na podlagi sporazuma med hrvaškimi organi in deležniki.
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi preverjanja državljanov tretjih držav na zunanjih mejah ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240 in (EU) 2019/817 (COM(2020) 612 final).
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (COM(2021) 891 final z dne 14. decembra 2021).
Komisija je julija 2021 predlagala uvedbo omejevalnih ukrepov v zvezi z vizumi za tri države, in sicer Bangladeš, Gambijo in Irak. Svet je oktobra na predlog Komisije sprejel vizumske ukrepe proti Gambiji, zaradi poznejšega izboljšanja sodelovanja z Bangladešem pa se je novembra odločil, da ne bo ukrepal v zvezi s predlogom Komisije. Kar zadeva Irak, zaradi razprav, ki so se nadaljevale do decembra, niso bili sprejeti nobeni ukrepi, saj se glede na konstruktivno sodelovanje Iraka v okviru razvoja dogodkov na meji med EU in Belorusijo ni zdel pravi trenutek.
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (ES) št. 810/2009 in (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1683/95, (ES) št. 333/2002, (ES) št. 693/2003 in (ES) št. 694/2003 ter Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v zvezi z digitalizacijo vizumskega postopka (COM(2022) 658 final z dne 27. aprila 2022)..
Komisija je 24. maja 2022 predložila dokument o politiki za razvoj večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja v skladu s členom 8(4) Uredbe (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži. Komisija bo na podlagi prispevkov Sveta in Evropskega parlamenta sprejela sporočilo o vzpostavitvi večletne strateške politike, ki bo usmerjalo izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja v petletnem političnem ciklu.
Koordinatorka za vračanje, imenovana junija lani, vodi mrežo na visoki ravni, ki vključuje predstavnike držav članic in agencijo Frontex, da bi se odpravile ovire za vračanje, okrepile nacionalne zmogljivosti in izboljšala skladnost ukrepov EU.
Agencija je na primer v okviru novih pooblastil znatno okrepila podporo državam članicam v vseh fazah postopka vračanja, vključno s prostovoljnim vračanjem in reintegracijo, s čimer se je uveljavila kot operativna veja EU za vračanje. Leta 2021 se je s pomočjo Agencije vrnilo več kot 17 000 ljudi.
Pristojni organi v smislu člena 87(1) PDEU.
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izmenjavi informacij med organi kazenskega pregona držav članic ter razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2006/960/PNZ (COM(2021) 782 final z dne 8. decembra 2021).
Uredba (EU) 2022/991 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2016/794 v zvezi s sodelovanjem Europola z zasebnimi strankami, obdelavo osebnih podatkov s strani Europola pri podpiranju preiskav kaznivih dejanj in vlogo Europola pri raziskavah in inovacijah.
Organi kazenskega pregona so se na primer na dnevih usklajenega skupnega ukrepanja v okviru EMPACT med 26. in 29. oktobrom skupaj osredotočili na trgovino s strelnim orožjem in prepovedanimi drogami, tihotapljenje migrantov ter trgovino z ljudmi. Operativne dejavnosti, v katere je bilo vključenih 28 držav po vsej Evropi, so podprli tudi Eurojust, Frontex, Interpol, SELEC in druge mednarodne organizacije. Dnevi skupnega ukrepanja v okviru EMPACT so bili načrtovani s pristopom na podlagi obveščevalnih podatkov, ki je vključeval sodelovanje skoraj 16 000 uradnikov in je med drugim privedel do 382 aretacij osumljencev, 2 476 odkritih nezakonitih vstopov in 130 začetih novih preiskav. https://www.europol.europa.eu/media-press/newsroom/news/382-arrests-during-joint-actions-against-traffickers-using-balkan-route?mtm_campaign=newsletter .
Priporočilo Sveta (EU) 2022/915 z dne 9. junija 2022 o operativnem sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.
Priporočilo Komisije (EU) 2017/820 z dne 12. maja 2017 o sorazmernih policijskih kontrolah in policijskem sodelovanju na schengenskem območju.
Raziskava Eurobarometer – zima 2021/2022.