EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 23.5.2022
COM(2022) 617 final
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
v zvezi z nacionalnim reformnim programom Litve za leto 2022 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Litve za leto 2022
{SWD(2022) 617 final} - {SWD(2022) 640 final}
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
v zvezi z nacionalnim reformnim programom Litve za leto 2022 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Litve za leto 2022
SVET EVROPSKE UNIJE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik 1 ter zlasti člena 5(2) Uredbe,
ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,
ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta,
ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,
ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje,
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora,
ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno zaščito,
ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomsko politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta 2 , s katero je bil vzpostavljen mehanizem za okrevanje in odpornost, je začela veljati 19. februarja 2021. Mehanizem za okrevanje in odpornost zagotavlja finančno podporo za izvajanje reform in naložb s pomočjo fiskalne spodbude, ki jo financira Unija. Prispeva h gospodarskemu okrevanju ter izvajanju trajnostnih reform in naložb, ki spodbujajo rast, zlasti za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda, hkrati pa krepi odpornost in potencialno rast gospodarstev držav članic. Poleg tega pomaga krepiti vzdržne javne finance ter srednje- in dolgoročno prispeva k spodbujanju rasti in ustvarjanju delovnih mest. V skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2021/241 [je bil] najvišji finančni prispevek na državo članico v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost posodobljen [XX] junija 2022.
(2)Komisija je 24. novembra 2021 sprejela letni pregled trajnostne rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2022. Ustrezno je upoštevala ponovno potrjeno skupno zavezo, sprejeto na socialnem vrhu v Portu maja 2021, da se nadalje izvaja evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija. Evropski svet je 25. marca 2022 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda trajnostne rasti za leto 2022. Komisija je 24. novembra 2021 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Litve ni opredelila kot eno od držav članic, za katere bo potreben poglobljeni pregled 3 . Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja, ki ga je Svet sprejel 5. aprila 2022, ter predlog skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2022, v katerem je analizirano izvajanje smernic za zaposlovanje in načel evropskega stebra socialnih pravic ter ki ga je Svet sprejel 14. marca 2022.
(3)Ruska invazija na Ukrajino, ki je sledila globalni pandemiji, je bistveno spremenila geopolitične in gospodarske razmere. Vpliv invazije na gospodarstva držav članic je na primer opazen v višjih cenah energentov in hrane ter slabših obetih za rast. Višje cene energentov bremenijo zlasti najranljivejša gospodinjstva, ki se soočajo z energetsko revščino ali jim ta grozi. EU je tudi priča doslej največjemu pritoku ljudi, ki bežijo iz Ukrajine. V zvezi s tem je bila 4. marca 2022 prvič uporabljena direktiva o začasni zaščiti 4 , s katero sta bila razseljenim osebam iz Ukrajine dodeljena pravica do zakonitega prebivanja v EU ter dostop do izobraževanja in usposabljanja, trga dela, zdravstvenega varstva, stanovanj in socialnega varstva. Za Litvo je še posebej pomembna izredna podpora, ki se zagotavlja v okviru pobude kohezijskega ukrepa za begunce v Evropi (CARE) ter z dodatnim predhodnim financiranjem v okviru programa pomoči pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU), namenjena pa je za nujno obravnavo potreb po sprejemu in integraciji ljudi, ki bežijo iz Ukrajine.
(4)Ob upoštevanju hitro spreminjajočih se gospodarskih in geopolitičnih razmer evropski semester v letu 2022 nadaljuje usklajevanje širših smernic ekonomskih politik in politik zaposlovanja, hkrati pa se razvija v skladu z zahtevami glede izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost, kot je opisano v letnem pregledu trajnostne rasti 2022. Izvajanje sprejetih načrtov za okrevanje in odpornost je bistveno za doseganje prednostnih nalog politik v okviru evropskega semestra, saj načrti obravnavajo vsa zadevna specifična priporočila za države, izdana v ciklih semestra leta 2019 in 2020, ali pomemben del njih. Specifična priporočila za države iz let 2019 in 2020 ostajajo enako relevantna tudi za načrte za okrevanje in odpornost, kot so bili dopolnjeni, posodobljeni ali spremenjeni v skladu s členi 14, 18 in 21 Uredbe (EU) 2021/241, poleg morebitnih specifičnih priporočil za države, izdanih do datuma predložitve spremenjenega načrta.
(5)Splošna odstopna klavzula se uporablja od marca 2020 5 . Komisija je v svojem sporočilu z dne 3. marca 2021 6 navedla svoje mnenje, da bi morala biti odločitev o deaktivaciji ali nadaljnji uporabi splošne odstopne klavzule sprejeta na podlagi celovite ocene stanja gospodarstva, pri čemer bi bila raven gospodarske aktivnosti v EU ali euroobmočju v primerjavi z ravnmi pred krizo (konec leta 2019) ključno kvantitativno merilo. Večja negotovost in močna negativna tveganja za gospodarske obete zaradi vojne v Evropi, rekordna povišanja cen energentov in nenehne motnje v dobavni verigi upravičujejo podaljšanje splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast do leta 2023.
(6)V skladu s pristopom iz mnenja Sveta z dne 18. junija 2021 o programu stabilnosti za leto 2021 se fiskalna naravnanost trenutno najbolje meri kot sprememba primarnih odhodkov (brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov), razen začasnih nujnih ukrepov, povezanih s krizo zaradi COVID-19, vendar vključno z odhodki, ki se financirajo z nepovratno podporo (nepovratna sredstva) iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih skladov EU, glede na srednjeročno potencialno rast 7 . Poleg upoštevanja splošne fiskalne naravnanosti se za oceno, ali je nacionalna fiskalna politika preudarna ter ali njena struktura podpira trajnostno okrevanje v skladu z zelenim in digitalnim prehodom, pozornost namenja tudi razvoju nacionalno financiranih 8 tekočih primarnih odhodkov (brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov in začasnih nujnih ukrepov, povezanih s krizo zaradi COVID-19) in naložb.
(7)Komisija je 2. marca 2022 sprejela sporočilo, ki zagotavlja širše smernice za fiskalno politiko v letu 2023, da bi podprla pripravo programov stabilnosti in konvergenčnih programov držav članic ter s tem okrepila usklajevanje politik 9 . Navedla je, da se na podlagi makroekonomskih obetov iz zimske napovedi za leto 2022 prehod s spodbujevalne skupne fiskalne naravnanosti v obdobju 2020–2022 na večinoma nevtralno skupno fiskalno naravnanost v letu 2023 zdi ustrezen, hkrati pa se je pripravljena odzvati na spreminjajoče se gospodarske razmere. Napovedala je, da bi se morala fiskalna priporočila za leto 2023 še naprej razlikovati med državami članicami in upoštevati morebitne učinke čezmejnega prelivanja. Komisija je države članice pozvala, naj smernice upoštevajo v svojih programih stabilnosti in konvergenčnih programih. Komisija se je zavezala, da bo pozorno spremljala gospodarski razvoj in po potrebi prilagodila svoje smernice za politiko, najpozneje v pomladanskem svežnju v okviru semestra konec maja 2022.
(8)Kar zadeva fiskalne smernice, predložene 2. marca 2022, fiskalna priporočila za leto 2023 upoštevajo poslabšanje gospodarskih obetov, povečano negotovost in nadaljnja negativna tveganja ter višjo inflacijo v primerjavi z zimsko napovedjo. Glede na navedeno je treba s fiskalnim odzivom povečati javne naložbe za zeleni in digitalni prehod ter energetsko varnost in ohraniti kupno moč najranljivejših gospodinjstev, da bi ublažili vpliv dviga cen energentov in pomagali omejiti inflacijske pritiske zaradi drugih učinkov s ciljno usmerjenimi in začasnimi ukrepi; fiskalna politika mora ostati prožna, da se prilagodi hitro spreminjajočim se okoliščinam, in se med državami razlikovati glede na njihov fiskalni in gospodarski položaj, tudi glede izpostavljenosti krizi in dotoku razseljenih oseb iz Ukrajine.
(9)Litva je 14. maja 2021 Komisiji predložila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) 2021/241. Komisija je v skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2021/241 in na podlagi smernic za ocenjevanje iz Priloge V k navedeni uredbi ocenila ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost načrta za okrevanje in odpornost. Svet je 20. julija 2021 sprejel sklep o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Litvo 10 . Izplačilo obrokov je pogojeno s sklepom Komisije, sprejetim v skladu s členom 24(5) Uredbe (EU) 2021/241, da Litva zadovoljivo izpolnjuje ustrezne mejnike in cilje, določene v izvedbenem sklepu Sveta. Predpogoj za zadovoljivo izpolnjevanje je, da pri doseganju predhodnih mejnikov in ciljev ni prišlo do nazadovanja.
(10)Litva je 27. aprila 2022 predložila nacionalni reformni program za leto 2022, 29. aprila 2022 pa program stabilnosti za leto 2022 v skladu z rokom iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1466/97. Programa sta bila ocenjena skupaj, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost. V skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2021/241 nacionalni reformni program za leto 2022 odraža tudi polletno poročanje Litve o napredku pri uresničevanju načrta za okrevanje in odpornost.
(11)Komisija je 23. maja 2022 objavila poročilo o državi za Litvo za leto 2022 11 . V njem je ocenila napredek Litve pri izvajanju zadevnih specifičnih priporočil, ki jih je Svet sprejel v letih 2019, 2020 in 2021, ter izvajanje načrta za okrevanje in odpornost v Litvi glede na preglednico kazalnikov okrevanja in odpornosti. Na podlagi te analize so bile v poročilu o državi opredeljene vrzeli v zvezi s tistimi izzivi, ki jih načrt za okrevanje in odpornost ne obravnava ali jih obravnava le delno, ter novimi in nastajajočimi izzivi, vključno s tistimi, ki izhajajo iz ruske invazije na Ukrajino. V njem je bil ocenjen tudi napredek Litve pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, doseganju krovnih ciljev EU glede zaposlovanja, znanj in spretnosti ter zmanjševanja revščine ter napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja ZN.
(12)Komisija je 23. maja 2022 izdala poročilo v skladu s členom 126(3) PDEU. V njem je bil obravnavan proračunski položaj Litve, ker naj bi primanjkljaj sektorja država v letu 2022 presegel referenčno vrednost 3 % BDP iz Pogodbe. V poročilu je bilo ugotovljeno, da merilo glede primanjkljaja ni izpolnjeno. V skladu s sporočilom z dne 2. marca 2022 Komisija spomladi 2022 ni predlagala začetka novih postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem, jeseni 2022 pa bo ponovno ocenila ustreznost predloga za njihov začetek.
(13)Svet je 20. julija 2020 Litvi priporočil, naj v letih 2020 in 2021 v skladu s splošno odstopno klavzulo sprejme vse potrebne ukrepe za učinkovit odziv na pandemijo, ohranitev gospodarstva in podporo okrevanju, ki bo sledilo. Prav tako ji je priporočil, naj, kadar gospodarske razmere to omogočajo, izvaja fiskalne politike, namenjene doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev in zagotavljanju vzdržnosti dolga ob krepitvi naložb. Na podlagi podatkov, ki jih je potrdil Eurostat, se je v letu 2021 primanjkljaj sektorja država Litve zmanjšal s 7,3 % BDP v letu 2020 na 1,0 % BDP v letu 2021. Odziv fiskalne politike v Litvi je podprl okrevanje gospodarstva v letu 2021, začasni nujni podporni ukrepi pa so se zmanjšali s 3,9 % BDP v letu 2020 na 2,8 % BDP v letu 2021. Ukrepi, ki jih je Litva sprejela v letu 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Diskrecijski proračunski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, so bili večinoma začasni. Hkrati nekateri diskrecijski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, niso bili začasni ali jih niso spremljali izravnalni ukrepi in so zajemali predvsem sredstva za zaposlene v javnem sektorju. Na podlagi podatkov, ki jih je potrdil Eurostat, je dolg sektorja država v letu 2021 znašal 44,3 % BDP.
(14)Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije v programu stabilnosti za leto 2022, je realističen. Vlada napoveduje, da bo realni BDP v letu 2022 zrasel za 1,6 %, v letu 2023 pa za 2,5 %. Za primerjavo se v pomladanski napovedi Komisije 2022 pričakuje realna rast BDP v višini 1,7 % leta 2022 in 2,6 % leta 2023. Vlada v programu stabilnosti za leto 2022 pričakuje, da se bo nominalni primanjkljaj v letu 2022 povečal na 4,9 % BDP, v letu 2023 pa zmanjšal na 2,4 %. Povečanje primanjkljaja v letu 2022 je predvsem posledica ukrepov za omejitev učinka visokih cen energentov, da se podprejo gospodinjstva z nižjimi dohodki in upoštevajo tokovi ljudi, ki bežijo iz Ukrajine. V skladu s programom naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP v letu 2022 zmanjšal na 43,3 %, v letu 2023 pa ostal stabilen. Na podlagi ukrepov politike, znanih na presečni datum napovedi, pomladanska napoved Komisije 2022 za leti 2022 in 2023 predvideva javnofinančni primanjkljaj v višini 4,6 % BDP oziroma 2,3 % BDP. To je v skladu s primanjkljajem, napovedanim v programu stabilnosti za leto 2022. Pomladanska napoved Komisije 2022 predvideva podoben dolg sektorja država kot odstotek BDP, in sicer v višini 42,7 % BDP v letu 2022 in 43,1 % BDP v letu 2023.
Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022 je srednjeročna (10-letna povprečna) potencialna rast BDP ocenjena na 3,2 %. Vendar ta ocena ne upošteva učinka reform, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ki bi lahko okrepile potencialno rast Litve.
(15)Vlada je leta 2022 postopno odpravila večino ukrepov, sprejetih v odziv na krizo zaradi COVID-19, tako da naj bi se začasni nujni podporni ukrepi zmanjšali z 2,8 % BDP v letu 2021 na 1,2 % BDP v letu 2022. Na javnofinančni primanjkljaj vplivajo ukrepi, sprejeti za ublažitev gospodarskega in socialnega učinka zvišanja cen energentov, ki so v pomladanski napovedi Komisije iz leta 2022 ocenjeni na 1,2 % BDP v letu 2022 in 0,0 % v letu 2023 12 . Ti ukrepi vključujejo predvsem subvencije za podjetja za plin in električno energijo, nadomestilo DDV, ki se uporablja za toplotno energijo, in širšo uporabo drugih nadomestil za toplotno energijo. Ti ukrepi so bili večinoma napovedani kot začasni. Če pa bi cene energentov ostale visoke tudi v letu 2023, bi se lahko nekateri od teh ukrepov nadaljevali. Nekateri od teh ukrepov niso ciljno usmerjeni, zlasti subvencije za podjetja za plin in električno energijo ter nadomestila za DDV, ki se uporablja za toplotno energijo. Na javnofinančni primanjkljaj vplivajo tudi stroški zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine, ki naj bi po pomladanski napovedi Komisije iz leta 2022 znašali 0,2 % BDP tako v letu 2022 kot tudi v letu 2023 13 , ter stroški odhodkov za obrambo, ki so se povišali za 0,5 % BDP v letih 2022 in 2023.
(16)Svet je 18. junija 2021 Litvi 14 priporočil, naj v letu 2022 ohrani spodbujevalno fiskalno naravnanost, vključno s spodbudo, ki jo zagotavlja mehanizem za okrevanje in odpornost, in ohrani nacionalno financirane naložbe. Svet je Litvi priporočil tudi, naj obvladuje rast nacionalno financiranih tekočih odhodkov. Prav tako ji je priporočil, naj, kadar gospodarske razmere to omogočajo, izvaja fiskalno politiko, namenjeno doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev in zagotavljanju srednjeročne vzdržnosti javnih financ, hkrati pa okrepi naložbe za povečanje potenciala rasti.
(17)V letu 2022 naj bi bila glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022 in vključno z informacijami iz programa stabilnosti Litve za leto 2022 fiskalna naravnanost spodbujevalna v višini –4,2 % BDP, kot je priporočil Svet 15 . Litva namerava zagotoviti nadaljnjo podporo okrevanju z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb, kot je priporočil Svet. Pozitivni prispevek odhodkov, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, h gospodarski aktivnosti naj bi se v primerjavi z letom 2021 povečal za 0,5 odstotne točke BDP. Nacionalno financirane naložbe naj bi v letu 2022 imele ekspanziven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,3 odstotne točke 16 . Zato namerava Litva ohraniti nacionalno financirane naložbe, kot je priporočil Svet. Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) v letu 2022 ekspanziven učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 3,2 odstotne točke. Ta znaten ekspanziven učinek vključuje dodaten učinek ukrepov za obravnavanje gospodarskega in socialnega učinka zvišanja cen energentov (1,2 % BDP) ter stroškov zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,2 % BDP), medtem ko naj bi, poleg drugih ukrepov, k rasti neto tekočih odhodkov prispevala tudi dodatna podpora za znižanje dohodka gospodinjstva (dodatno povišanje pokojnin, otroški dodatek, socialna pomoč, najnižja stopnja neobdavčljivih dohodkov) v višini 0,4 % BDP. Zato Litva na podlagi trenutnih ocen Komisije ne obvladuje dovolj rasti nacionalno financiranih tekočih odhodkov v letu 2022.
(18)V letu 2023 naj bi fiskalna naravnanost v pomladanski napovedi Komisije 2022 ob predpostavki nespremenjene politike znašala 1,5 % BDP 17 . Litva naj bi v letu 2023 še naprej uporabljala nepovratna sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb v podporo okrevanju. Pozitivni prispevek odhodkov, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, h gospodarski aktivnosti naj bi se v letu 2023 povečal za 0,4 odstotne točke BDP. Nacionalno financirane naložbe naj bi v letu 2023 imele restriktiven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,5 odstotne točke 18 . Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) v letu 2023 restriktiven učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 1,5 odstotne točke. To vključuje učinek postopne odprave ukrepov za obravnavanje višjih cen energentov (1,2 % BDP) in dodatnih stroškov zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,1 % BDP).
(19)V skladu s programom stabilnosti za leto 2022 naj bi se javnofinančni primanjkljaj postopno zmanjšal na 1,3 % BDP v letu 2024 in na 1,0 % do leta 2025. Za primanjkljaj sektorja država se tako načrtuje, da bo v obdobju, ki ga zajema program, ostal pod 3 % BDP. V skladu s programom naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP do leta 2025 zmanjšal, in sicer na 42,6 % v letu 2024 in na 42,5 % v letu 2025. Na podlagi analize Komisije se zdi, da so tveganja za vzdržnost dolga v srednjeročnem obdobju nizka.
(20)V preglednici stanja javnih naročil za leto 2020 so bila ugotovljena nekatera ozka grla v sistemu javnega naročanja v Litvi: pomanjkanje sodelovanja med nabavnimi organizacijami, malo ali nič udeležencev na razpisih in preveliko zanašanje na merilo cene. Razširitev obsega tekočih prizadevanj za spodbujanje sodelovanja pri javnih naročilih med občinami, tako da bi reforma zajemala tudi raven centralne vlade, bi pripomogla k razvoju in širjenju dobrih praks ter izboljšanju splošne učinkovitosti in uspešnosti postopkov. To bi pripomoglo tudi k povečanju vzdržnosti javnih financ.
(21)V skladu s členom 19(3), točka (b), in merilom 2.2 iz Priloge V k Uredbi (EU) 2021/241 načrt za okrevanje in odpornost vključuje obsežen nabor reform in naložb, ki se medsebojno krepijo in ki jih je treba izvesti do leta 2026. Te prispevajo k reševanju vseh ali pomembnega dela gospodarskih in socialnih izzivov, opredeljenih v specifičnih priporočilih, ki jih je Svet v okviru evropskega semestra v letih 2019 in 2020 naslovil na Litvo, poleg morebitnih specifičnih priporočil za državo, izdanih do datuma sprejetja načrta. Načrt se predvsem osredotoča na ukrepe za spodbujanje digitalizacije in zelenega prehoda, zagotavljanje kakovosti in učinkovitosti zdravstvenih storitev, krepitev socialne zaščite, dajanje prednosti izobraževanju in inovacijam ter povečanje učinkovitosti javnega sektorja.
(22)Izvajanje načrta za okrevanje in odpornost Litve naj bi prispevalo k doseganju nadaljnjega napredka pri zelenem in digitalnem prehodu. Ukrepi, ki podpirajo podnebne cilje v Litvi, predstavljajo 37,8 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt, ukrepi, ki podpirajo digitalne cilje, pa 31,5 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt. Celovito izvajanje načrta za okrevanje in odpornost v skladu z zadevnimi mejniki in cilji bo Litvi pomagalo hitro okrevati po posledicah krize zaradi COVID-19, hkrati pa bo okrepilo njeno odpornost. Sistematično vključevanje socialnih partnerjev in drugih ustreznih deležnikov ostaja pomembno za uspešno izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter drugih ekonomskih politik in politik zaposlovanja, ki presegajo načrt, da se zagotovi široko prevzemanje odgovornosti za celoten program politik.
(23)Komisija je partnerski sporazum Litve odobrila 22. aprila 2022. Litva je 21. marca 2022 predložila program kohezijske politike 19 . V skladu z Uredbo (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 je Litva pri načrtovanju programov skladov kohezijske politike za obdobje 2021–2027 upoštevala zadevna specifična priporočila. To je predpogoj za izboljšanje učinkovitosti in povečanje dodane vrednosti finančne podpore, prejete iz skladov kohezijske politike, ob hkratnem spodbujanju usklajevanja, dopolnjevanja in skladnosti med temi skladi ter drugimi instrumenti in skladi Unije. Uspešno izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost ter programov kohezijske politike je odvisno tudi od odprave ozkih grl za naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu ter uravnoteženemu teritorialnemu razvoju.
(24)Poleg gospodarskih in socialnih izzivov, ki jih obravnava načrt za okrevanje in odpornost, se Litva sooča s številnimi dodatnimi izzivi, povezanimi s primarnim in preventivnim varstvom, pomanjkljivostmi pri načrtovanju in zagotavljanju socialnih storitev ter pomanjkanjem strategije za socialna stanovanja. Visoke ravni sprejemov v bolnišnice, ki se jim je mogoče izogniti, ter stopenj umrljivosti, ki jih je mogoče zdraviti in preprečiti, kažejo na potrebo po več preventivnih ukrepih v litovskem zdravstvenem varstvu. Poleg tega pomanjkanje in neenakomerna porazdelitev zdravstvenih delavcev omejujeta dostop do primarnega zdravstvenega varstva. Poleg zdravstvenih reform in naložb iz litovskega načrta za okrevanje in odpornost je treba dodatno okrepiti primarno zdravstveno varstvo in preventivo. Pomanjkanje sodelovanja med različnimi ministrstvi in drugimi javnimi organi ter vrzeli pri ugotavljanju potreb ovirajo integrirano zagotavljanje socialnih storitev. Službe prav tako nezadostno obravnavajo potrebe brezposelnih. Odhodki Litve za socialna stanovanja, tj. 10,31 EUR na prebivalca (v stalnih cenah iz leta 2010), v primerjavi s povprečjem EU, ki je leta 2019 znašalo 101,58 EUR 20 , so precej pod povprečjem EU, kar povzroča stalno pomanjkanje in dolge čakalne dobe. Izboljšati je treba tudi kakovost zagotovljenih socialnih stanovanj. Načrt za okrevanje in odpornost vključuje pomembne ukrepe, kot sta reforma sheme minimalnega dohodka in sistema davčnih olajšav ter povečanje upravičenosti do socialnega zavarovanja za primer brezposelnosti. Pričakuje se, da bodo ti ukrepi, ko bodo izvedeni, prispevali k reševanju nekaterih ključnih izzivov socialne zaščite. Vendar so poleg ukrepov iz načrta potrebna nadaljnja prizadevanja za izboljšanje načrtovanja, kakovosti in učinkovitosti socialnih storitev ter za odpravo pomanjkanja in nezadostne kakovosti socialnih stanovanj.
(25)V odziv na mandat voditeljev držav ali vlad EU iz izjave iz Versaillesa je cilj načrta REPowerEU čim prej postopno odpraviti odvisnost Evropske unije od uvoza fosilnih goriv iz Rusije. V ta namen se v dialogu z državami članicami opredeljujejo najprimernejši projekti, naložbe in reforme na nacionalni, regionalni in EU ravni. Cilj teh ukrepov je zmanjšati splošno odvisnost od fosilnih goriv in nadomestiti uvoz fosilnih goriv iz Rusije s fosilnimi gorivi iz drugih držav.
(26)Litva je pri oskrbi z energijo močno odvisna od uvoza, saj uvaža približno dve tretjini svojih bruto potreb po električni energiji ter večino nafte in plina. Nafta in plin predstavljata tri četrtine mešanice energijskih virov države. Do ruskega napada na Ukrajino sta se nafta in plin uvažala predvsem iz Rusije. Litva je leta 2020 iz Rusije uvozila 42 % svojega zemeljskega plina (večinoma v skladu s povprečjem EU 44 %) in 73 % svoje surove nafte (nad povprečjem EU, ki znaša 26 %) 21 . Povpraševanje po energiji je posledica velikega voznega parka, pri čemer javni prevoz in železnice ostajajo premalo izkoriščeni, velikega števila energijsko neučinkovitih stavb in energijsko zelo intenzivnih panog, ki predstavljajo 67 % skupne porabe plina. Dodatna prizadevanja za zmanjšanje energijske intenzivnosti v teh sektorjih s spodbujanjem industrijske preobrazbe, vključno z inovativnimi proizvodnimi postopki, in nadaljnjim spodbujanjem uporabe obnovljivih virov energije bi zmanjšala odvisnost Litve od celotnega uvoza energije. Litva je znatno izboljšala svojo energetsko varnost z razvojem električnih in plinskih povezav s sosednjimi državami članicami in terminalom za utekočinjeni zemeljski plin v Klaipėdi. Na splošno si mora Litva še naprej prizadevati za nadaljnjo krepitev regionalnega sodelovanja s sosednjimi državami, da bi uskladila nadaljnji uvoz plina in učinkovito uporabo regionalne infrastrukture. V tem okviru bosta povezovalni plinovod s Poljsko (GIPL), ki obratuje od 1. maja 2022, in okrepitev drugih povezovalnih plinovodov s sosednjimi državami članicami pripomogla k zagotavljanju oskrbe z energijo v regiji. Dokončanje tekoče sinhronizacije s celinskim električnim omrežjem EU, zagotavljanje zadostne zmogljivosti za medsebojne povezave s sosednjimi državami članicami in izvajanje skupnih projektov na področju obnovljivih virov energije bi moralo kljub temu ostati prednostna naloga politike. Priporoča se, naj bodo, kadar je to mogoče, nove naložbe v infrastrukturo in omrežje, ki so povezane s plinom, primerne za prihodnost, da se s prehodom na trajnostna goriva v prihodnosti omogoči njihova dolgoročna trajnostnost. Za uskladitev Litve s cilji svežnja „Pripravljeni na 55“ bo treba dodatno okrepiti prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter povečanje energije iz obnovljivih virov in ciljev energijske učinkovitosti.
(27)Medtem ko bo pospešitev prehoda s fosilnih goriv na podnebno nevtralnost v več sektorjih povzročila znatne stroške prestrukturiranja, lahko Litva v okviru kohezijske politike uporabi mehanizem za pravični prehod, da v najbolj prizadetih regijah ublaži socialno-ekonomske posledice prehoda. Poleg tega lahko Litva uporabi Evropski socialni sklad plus, da izboljša zaposlitvene možnosti in okrepi socialno kohezijo.
(28)Svet je ob upoštevanju ocene Komisije preučil program stabilnosti za leto 2022, njegovo mnenje 22 pa je izraženo v priporočilu 1 spodaj.
(29)Zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev držav članic euroobmočja in njihovega skupnega prispevka k delovanju ekonomske in monetarne unije je Svet priporočil, naj države članice euroobmočja sprejmejo ukrepe, tudi prek svojih načrtov za okrevanje in odpornost, da bi izvedle priporočilo o ekonomski politiki euroobmočja. Za Litvo je to izraženo zlasti v priporočilih 1 in 2 spodaj –
PRIPOROČA, da Litva v letih 2022 in 2023 ukrepa tako, da:
1.v letu 2023 zagotovi, da bo rast nacionalno financiranih tekočih odhodkov v skladu s splošno nevtralno naravnanostjo politike, ob upoštevanju nadaljnje začasne in ciljno usmerjene podpore gospodinjstvom in podjetjem, ki so najbolj ranljiva za povišanja cen energentov, ter ljudem, ki bežijo iz Ukrajine; je pripravljena prilagoditi trenutno porabo spreminjajočim se razmeram; razširi javne naložbe za zeleni in digitalni prehod ter energetsko varnost, med drugim tudi z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost, načrta RePowerEU in drugih sredstev EU; si v obdobju po letu 2023 prizadeva za fiskalno politiko, namenjeno doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev; spodbuja sodelovanje pri javnem naročanju na ravni centralne vlade in občin;
2.nadaljuje izvajanje svojega načrta za okrevanje in odpornost v skladu z mejniki in cilji, določenimi v Izvedbenem sklepu Sveta z dne 20. julija 2021; hitro zaključi pogajanja s Komisijo o programskih dokumentih kohezijske politike za obdobje 2021–2027, da se lahko začnejo izvajati;
3.okrepi primarno in preventivno zdravstveno varstvo; zmanjša razdrobljenost pri načrtovanju in izvajanju socialnih storitev ter izboljša njihovo personalizacijo in vključevanje v druge storitve: izboljša dostop do socialnih stanovanj in njihovo kakovost;
4.zmanjša splošno odvisnost od fosilnih goriv s pospeševanjem uvajanja obnovljivih virov energije, povečanjem energijske učinkovitosti in razogljičenjem industrije, prometa in stavb ter zagotovi zadostno zmogljivost energetskih povezav.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik