EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 23.5.2022
COM(2022) 611 final
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
v zvezi z nacionalnim reformnim programom Finske za leto 2022 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Finske za leto 2022
{SWD(2022) 611 final} - {SWD(2022) 640 final}
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
v zvezi z nacionalnim reformnim programom Finske za leto 2022 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Finske za leto 2022
SVET EVROPSKE UNIJE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik 1 ter zlasti člena 5(2) Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij 2 in zlasti člena 6(1) Uredbe,
ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,
ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta,
ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,
ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje,
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora,
ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno zaščito,
ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomsko politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta 3 , s katero je bil vzpostavljen mehanizem za okrevanje in odpornost, je začela veljati 19. februarja 2021. Mehanizem za okrevanje in odpornost zagotavlja finančno podporo za izvajanje reform in naložb s pomočjo fiskalne spodbude, ki jo financira Unija. Prispeva h gospodarskemu okrevanju ter izvajanju trajnostnih reform in naložb, ki spodbujajo rast, zlasti za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda, hkrati pa krepi odpornost in potencialno rast gospodarstev držav članic. Poleg tega pomaga krepiti vzdržne javne finance ter srednje- in dolgoročno prispeva k spodbujanju rasti in ustvarjanju delovnih mest. V skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2021/241 [je bil] najvišji finančni prispevek na državo članico v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost posodobljen [XX] junija 2022.
(2)Komisija je 24. novembra 2021 sprejela letni pregled trajnostne rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2022. Ustrezno je upoštevala ponovno potrjeno skupno zavezo, sprejeto na socialnem vrhu v Portu maja 2021, da se nadalje izvaja evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija. Evropski svet je 25. marca 2022 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda trajnostne rasti za leto 2022. Komisija je 24. novembra 2021 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Finske ni opredelila kot eno od držav članic, za katere bo potreben poglobljeni pregled 4 . Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja, ki ga je Svet sprejel 5. aprila 2022, ter predlog skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2022, v katerem je analizirano izvajanje smernic za zaposlovanje in načel evropskega stebra socialnih pravic ter ki ga je Svet sprejel 14. marca 2022.
(3)Ruska invazija na Ukrajino, ki je sledila globalni pandemiji, je bistveno spremenila geopolitične in gospodarske razmere. Vpliv invazije na gospodarstva držav članic je na primer opazen v višjih cenah energentov in hrane ter slabših obetih za rast. Višje cene energentov bremenijo zlasti najranljivejša gospodinjstva, ki se soočajo z energetsko revščino ali jim ta grozi. EU je tudi priča doslej največjemu pritoku ljudi, ki bežijo iz Ukrajine. V zvezi s tem je bila 4. marca 2022 prvič uporabljena direktiva o začasni zaščiti 5 , s katero sta bila razseljenim osebam iz Ukrajine dodeljena pravica do zakonitega prebivanja v EU ter dostop do izobraževanja in usposabljanja, trga dela, zdravstvenega varstva, stanovanj in socialnega varstva.
(4)Ob upoštevanju hitro spreminjajočih se gospodarskih in geopolitičnih razmer evropski semester v letu 2022 nadaljuje usklajevanje širših smernic ekonomskih politik in politik zaposlovanja, hkrati pa se razvija v skladu z zahtevami glede izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost, kot je opisano v letnem pregledu trajnostne rasti 2022. Izvajanje sprejetih načrtov za okrevanje in odpornost je bistveno za doseganje prednostnih nalog politik v okviru evropskega semestra, saj načrti obravnavajo vsa zadevna specifična priporočila za države, izdana v ciklih semestra leta 2019 in 2020, ali pomemben del njih. Specifična priporočila za države iz let 2019 in 2020 ostajajo enako relevantna tudi za načrte za okrevanje in odpornost, kot so bili dopolnjeni, posodobljeni ali spremenjeni v skladu s členi 14, 18 in 21 Uredbe (EU) 2021/241, poleg morebitnih specifičnih priporočil za države, izdanih do datuma predložitve spremenjenega načrta.
(5)Splošna odstopna klavzula se uporablja od marca 2020 6 . Komisija je v svojem sporočilu z dne 3. marca 2021 7 navedla svoje mnenje, da bi morala biti odločitev o deaktivaciji ali nadaljnji uporabi splošne odstopne klavzule sprejeta na podlagi celovite ocene stanja gospodarstva, pri čemer bi bila raven gospodarske aktivnosti v EU ali euroobmočju v primerjavi z ravnmi pred krizo (konec leta 2019) ključno kvantitativno merilo. Večja negotovost in močna negativna tveganja za gospodarske obete zaradi vojne v Evropi, rekordna povišanja cen energentov in nenehne motnje v dobavni verigi upravičujejo podaljšanje splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast do leta 2023.
(6)V skladu s pristopom iz mnenja Sveta z dne 18. junija 2021 o programu stabilnosti za leto 2021 se fiskalna naravnanost trenutno najbolje meri kot sprememba primarnih odhodkov (brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov), razen začasnih nujnih ukrepov, povezanih s krizo zaradi COVID-19, vendar vključno z odhodki, ki se financirajo z nepovratno podporo (nepovratnimi sredstvi) iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, glede na srednjeročno potencialno rast 8 . Poleg upoštevanja splošne fiskalne naravnanosti se za oceno, ali je nacionalna fiskalna politika preudarna ter ali njena struktura podpira trajnostno okrevanje v skladu z zelenim in digitalnim prehodom, pozornost namenja tudi razvoju nacionalno financiranih 9 tekočih primarnih odhodkov (brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov in začasnih nujnih ukrepov, povezanih s krizo zaradi COVID-19) in naložb.
(7)Komisija je 2. marca 2022 sprejela sporočilo, ki zagotavlja široke smernice za fiskalno politiko v letu 2023, da bi podprla pripravo programov stabilnosti in konvergenčnih programov držav članic ter s tem okrepila usklajevanje politik 10 . Navedla je, da se na podlagi makroekonomskih obetov iz zimske napovedi iz leta 2022 prehod s spodbujevalne skupne fiskalne naravnanosti v obdobju 2020–2022 na večinoma nevtralno skupno fiskalno naravnanost v letu 2023 zdi ustrezen, hkrati pa se je pripravljena odzvati na spreminjajoče se gospodarske razmere. Napovedala je, da bi se morala fiskalna priporočila za leto 2023 še naprej razlikovati med državami članicami in upoštevati morebitne učinke čezmejnega prelivanja. Komisija je države članice pozvala, naj upoštevajo smernice v svojih programih stabilnosti in konvergenčnih programih. Zavezala se je, da bo pozorno spremljala gospodarska gibanja in prilagodila svoje smernice za politiko po potrebi oziroma najpozneje v okviru pomladanskega semestrskega svežnja konec maja 2022.
(8)Kar zadeva fiskalne smernice, zagotovljene 2. marca 2022, fiskalna priporočila za leto 2023 upoštevajo slabše gospodarske obete, večjo negotovost, nadaljnja negativna tveganja in višjo inflacijo v primerjavi z zimsko napovedjo. Glede na navedeno je treba s fiskalnim odzivom povečati javne naložbe za zeleni in digitalni prehod ter energetsko varnost in ohraniti kupno moč najranljivejših gospodinjstev, da bi ublažili vpliv dviga cen energentov in pomagali omejiti inflacijske pritiske zaradi drugih učinkov s ciljno usmerjenimi in začasnimi ukrepi; fiskalna politika mora ostati prožna, da se prilagodi hitro spreminjajočim se okoliščinam, in se med državami razlikovati glede na njihov fiskalni in gospodarski položaj, tudi glede izpostavljenosti krizi in dotoku razseljenih oseb iz Ukrajine.
(9)Finska je 27. maja 2021 Komisiji predložila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) 2021/241. Komisija je v skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2021/241 in na podlagi smernic za ocenjevanje iz Priloge V k navedeni uredbi ocenila ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost načrta za okrevanje in odpornost. Svet je 29. oktobra 2021 sprejel sklep o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Finsko. Izplačilo obrokov je pogojeno s sklepom Komisije, sprejetim v skladu s členom 24(5) Uredbe (EU) 2021/241, da Finska zadovoljivo izpolnjuje ustrezne mejnike in cilje, določene v izvedbenem sklepu Sveta. Predpogoj za zadovoljivo izpolnjevanje je, da pri doseganju predhodnih mejnikov in ciljev ni prišlo do nazadovanja.
(10)Finska je 13. aprila 2022 predložila nacionalni reformni program za leto 2022 in program stabilnosti za leto 2022 v skladu z rokom iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1466/97. Programa sta bila ocenjena skupaj, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost. V skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2021/241 nacionalni reformni program za leto 2022 odraža tudi polletno poročanje Finske o napredku pri uresničevanju načrta za okrevanje in odpornost.
(11)Komisija je 23. maja 2022 objavila poročilo o državi za Finsko za leto 2022 11 . V njem je ocenila napredek Finske pri izvajanju zadevnih specifičnih priporočil, ki jih je Svet sprejel v letih 2019, 2020 in 2021, ter izvajanje načrta za okrevanje in odpornost na Finskem glede na preglednico kazalnikov okrevanja in odpornosti. Na podlagi te analize so bile v poročilu o državi opredeljene vrzeli v zvezi s tistimi izzivi, ki jih načrt za okrevanje in odpornost ne obravnava ali jih obravnava le delno, ter novimi in nastajajočimi izzivi, vključno s tistimi, ki izhajajo iz ruske invazije na Ukrajino. V njem je bil ocenjen tudi napredek Finske pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, doseganju krovnih ciljev EU glede zaposlovanja, znanj in spretnosti ter zmanjševanja revščine kot tudi napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja ZN.
(12)Komisija je 23. maja 2022 izdala poročilo v skladu s členom 126(3) PDEU. V tem poročilu je bil obravnavan proračunski položaj Finske, saj je dolg sektorja država v letu 2021 presegel referenčno vrednost 60 % BDP iz Pogodbe in ni upošteval merila glede zmanjšanja dolga. V poročilu je bilo ugotovljeno, da merilo glede dolga ni bilo izpolnjeno. V skladu s sporočilom z dne 2. marca 2022 je Komisija v okviru svoje ocene vseh pomembnih dejavnikov menila, da bi izpolnjevanje merila glede zmanjšanja dolga pomenilo preveč zahteven fiskalni napor na začetku programskega obdobja, kar bi lahko ogrozilo rast. Zato po njenem mnenju upoštevanje merila glede zmanjšanja dolga v trenutnih izrednih gospodarskih razmerah ni potrebno. Kot je bilo napovedano, Komisija spomladi 2022 ni predlagala začetka novih postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem, jeseni 2022 pa bo ponovno ocenila ustreznost predloga za njihov začetek.
(13)Svet je 20. julija 2020 Finski priporočil, naj v letih 2020 in 2021 v skladu s splošno odstopno klavzulo sprejme vse potrebne ukrepe za učinkovit odziv na pandemijo, ohranitev gospodarstva in podporo okrevanju, ki bo sledilo. Prav tako ji je priporočil, naj, kadar gospodarske razmere to omogočajo, izvaja fiskalne politike, namenjene doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev in zagotavljanju vzdržnosti dolga ob krepitvi naložb. Na podlagi podatkov, ki jih je potrdil Eurostat, se je v letu 2021 primanjkljaj sektorja država Finske zmanjšal s 5,5 % BDP v letu 2020 na 2,6 % BDP v letu 2021. Odziv fiskalne politike na Finskem je podprl okrevanje gospodarstva v letu 2021, začasni nujni podporni ukrepi pa so se zmanjšali z 2,8 % BDP v letu 2020 na 1,7 % BDP v letu 2021. Ukrepi, ki jih je Finska sprejela v letu 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Diskrecijski proračunski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, so bili začasni ali so jih spremljali izravnalni ukrepi. Na podlagi podatkov, ki jih je potrdil Eurostat, je dolg sektorja država v letu 2021 znašal 65,8 % BDP.
(14)Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije v programu stabilnosti za leto 2022, je realističen. Vlada napoveduje, da bo realni BDP v letu 2022 zrasel za 1,5 %, v letu 2023 pa za 1,7 %. Za primerjavo je v pomladanski napovedi Komisije iz leta 2022 predvidena nekoliko višja realna rast BDP, in sicer za 1,6 % v letu 2022 in za 1,7 % v letu 2023. Vlada v programu stabilnosti za leto 2022 pričakuje, da se bo nominalni primanjkljaj v letu 2022 zmanjšal na 2,2 % BDP, v letu 2023 pa na 1,7 %. Zmanjšanje v letu 2022 je predvsem posledica močne rasti gospodarske aktivnosti in postopne odprave večine nujnih ukrepov. V skladu s programom naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP v letu 2022 povečal na 66,2 %, v letu 2023 pa na 66,9 %. Na podlagi ukrepov politike, znanih na presečni datum napovedi, pomladanska napoved Komisije iz leta 2022 za leti 2022 in 2023 predvideva javnofinančni primanjkljaj v višini 2,2 % BDP oziroma 1,7 % BDP. To je v skladu s primanjkljajem, napovedanim v programu stabilnosti za leto 2022. Pomladanska napoved Komisije iz leta 2022 predvideva podoben dolg sektorja država kot odstotek BDP, in sicer v višini 65,9 % BDP v letu 2022 in 66,6 % BDP v letu 2023.
Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022 je srednjeročna (10-letna povprečna) potencialna rast BDP ocenjena na 1,2 %. Vendar ta ocena ne upošteva učinka reform, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ki lahko okrepijo potencialno rast Finske.
(15)Vlada je v letu 2022 postopno odpravila večino ukrepov, sprejetih v odziv na krizo zaradi COVID-19, tako da naj bi se začasni nujni podporni ukrepi zmanjšali z 1,7 % BDP v letu 2021 na 0,2 % BDP v letu 2022. Na javnofinančni primanjkljaj vplivajo ukrepi, sprejeti za ublažitev gospodarskega in socialnega učinka zvišanja cen energentov, ki so v pomladanski napovedi Komisije iz leta 2022 ocenjeni na 0,1 % BDP v letu 2022 in 0,0 % v letu 2023 12 . Ti ukrepi vključujejo predvsem začasne davčne ukrepe (npr. odbitek za potne stroške). Ti ukrepi so bili napovedani kot začasni. Če pa bi cene energentov ostale visoke tudi v letu 2023, bi se lahko nekateri od teh ukrepov nadaljevali. Na javnofinančni primanjkljaj vplivajo tudi stroški zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine, ki naj bi po pomladanski napovedi Komisije iz leta 2022 znašali 0,1 % BDP v letu 2022 in 0,2 % BDP v letu 2023 13 , ter stroški odhodkov za obrambo, ki so se povečali za 0,3 % BDP v letu 2022 in 0,1 % BDP v letu 2023.
(16)Svet je 18. junija 2021 Finski 14 priporočil, naj v letu 2022 ohrani spodbujevalno fiskalno naravnanost, vključno s spodbudo, ki jo zagotavlja mehanizem za okrevanje in odpornost, in ohrani nacionalno financirane naložbe. Prav tako ji je priporočil, naj, kadar gospodarske razmere to omogočajo, izvaja fiskalno politiko, namenjeno doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev in zagotavljanju srednjeročne vzdržnosti javnih financ, hkrati pa okrepi naložbe za povečanje potenciala rasti.
(17)V letu 2022 naj bi bila glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022 in vključno z informacijami iz programa stabilnosti Finske za leto 2022 fiskalna naravnanost spodbujevalna v višini –0,6 % BDP 15 . Finska namerava zagotoviti nadaljnjo podporo okrevanju z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb, kot je priporočil Svet. Pozitivni prispevek odhodkov, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, h gospodarski aktivnosti naj bi se v primerjavi z letom 2021 povečal za 0,2 odstotne točke BDP. Nacionalno financirane naložbe naj bi v letu 2022 imele ekspanziven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,2 odstotne točke 16 . Zato namerava Finska ohraniti nacionalno financirane naložbe, kot je priporočil Svet. Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) v letu 2022 večinoma nevtralen učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 0,1 odstotne točke. To vključuje dodaten učinek ukrepov za obravnavanje gospodarskega in socialnega učinka zvišanja cen energentov (0,1 % BDP) ter stroškov zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,1 % BDP).
(18)V letu 2023 naj bi fiskalna naravnanost v pomladanski napovedi Komisije iz leta 2022 ob nespremenjeni politiki znašala 0,3 % BDP 17 . Finska naj bi v letu 2023 še naprej uporabljala nepovratna sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb v podporo okrevanju. Pozitivni prispevek odhodkov, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, h gospodarski aktivnosti naj bi se v primerjavi z letom 2022 povečal za 0,2 odstotne točke BDP. Nacionalno financirane naložbe naj bi v letu 2023 imele ekspanziven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,1 odstotne točke 18 . Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) v letu 2023 restriktiven učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 0,4 odstotne točke. To vključuje učinek postopne odprave ukrepov za obravnavanje višjih cen energentov (0,1 % BDP) in dodatnih stroškov zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,1 % BDP).
(19)V skladu s programom stabilnosti za leto 2022 naj bi se primanjkljaj sektorja država postopno zmanjšal na 1,4 % BDP v letu 2024 in na 1,8 % do leta 2025. Za primanjkljaj sektorja država se tako načrtuje, da bo v obdobju, ki ga zajema program, ostal pod 3 % BDP. V skladu s programom naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP do leta 2025 povečal, in sicer na 68,0 % v letu 2024 in na 69,1 % v letu 2025. Na podlagi analize Komisije se zdi, da so tveganja za vzdržnost dolga v srednjeročnem obdobju srednje visoka.
(20)Finski sistem socialne varnosti zagotavlja zadostno kritje in učinkovito zaščito pred revščino, vendar so zanj značilne tudi velika zapletenost in nekatere inherentne pomanjkljivosti. To zadeva zlasti združevanje dohodkov od dela in socialnih prejemkov ter odpravljanje dolgotrajne brezposelnosti. Celovita reforma socialne varnosti bo ključna za racionalizacijo sistema, povečanje spodbud za delo, ohranjanje socialne zaščite in povišanje stopnje delovne aktivnosti v skladu z dolgoročnimi cilji vlade. Reforma bi morala prispevati k povečanju javnofinančnih prihodkov od dohodnine in izboljšanju učinkovitosti odhodkov za socialno zaščito ter tako podpirati vzdržnost javnih financ. V letu 2020 je bil poseben parlamentarni odbor zadolžen za pripravo reforme do leta 2027. Odbor je januarja 2022 objavil rezultate svojega dela v zvezi z ugotavljanjem težav, v naslednji fazi pa bo razvil možne rešitve za ugotovljene težave in predlagal alternativne načine organizacije socialne varnosti. Sprejetje vladnega načrta za reformo socialne varnosti, ki temelji na delu odbora, bi moralo spodbuditi napredek pri pripravi reforme in postaviti temelje za njeno izvajanje.
(21)V skladu s členom 19(3), točka (b), in merilom 2.2 iz Priloge V k Uredbi (EU) 2021/241 načrt za okrevanje in odpornost vključuje obsežen nabor reform in naložb, ki se medsebojno krepijo in ki jih je treba izvesti do leta 2026. Te prispevajo k reševanju vseh ali pomembnega dela gospodarskih in socialnih izzivov, opredeljenih v specifičnih priporočilih, ki jih je Svet v okviru evropskega semestra v letih 2019 in 2020 naslovil na Finsko, poleg morebitnih specifičnih priporočil za državo, izdanih do datuma sprejetja načrta. Načrt zajema zlasti posodobitev zakona o podnebnih spremembah ter tekoče reforme na področju nenehnega učenja, socialnega varstva in zdravstvenega varstva. Poleg tega vključuje tudi ukrepe za spodbujanje zaposlovanja ter ukrepe za okrepitev preprečevanja pranja denarja in podporo vzpostavitvi pozitivnega kreditnega registra.
(22)Načrt za okrevanje in odpornost Finske prispeva k doseganju nadaljnjega napredka pri zelenem in digitalnem prehodu. Ukrepi, ki podpirajo podnebne cilje na Finskem, predstavljajo 50,1 % skupnih dodeljenih sredstev iz načrta, ukrepi, ki podpirajo digitalne cilje, pa 27,5 % skupnih dodeljenih sredstev iz načrta. Celovito izvajanje načrta za okrevanje in odpornost v skladu z zadevnimi mejniki in cilji bo Finski pomagalo hitro okrevati po posledicah krize zaradi COVID-19, hkrati pa bo okrepilo njeno odpornost. Sistematično vključevanje socialnih partnerjev in drugih ustreznih deležnikov ostaja pomembno za uspešno izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter drugih ekonomskih politik in politik zaposlovanja, ki presegajo načrt, da se zagotovi široko prevzemanje odgovornosti za celoten program politik.
(23)Komisija je 5. maja 2022 odobrila programske dokumente kohezijske politike 19 za Finsko, razen za Sklad za pravični prehod in program kohezijske politike za Alandske otoke. Alandski otoki so program kohezijske politike predložili 4. aprila 2022. V skladu z Uredbo (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 je Finska pri načrtovanju programov skladov kohezijske politike za obdobje 2021–2027 upoštevala zadevna specifična priporočila. To je predpogoj za izboljšanje učinkovitosti in povečanje dodane vrednosti finančne podpore, prejete iz skladov kohezijske politike, ob hkratnem spodbujanju usklajevanja, dopolnjevanja in skladnosti med temi skladi ter drugimi instrumenti in skladi Unije. Uspešno izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost ter programov kohezijske politike je odvisno tudi od odprave ozkih grl za naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu ter uravnoteženemu teritorialnemu razvoju.
(24)V odziv na mandat voditeljev držav ali vlad EU iz izjave iz Versaillesa je cilj načrta REPowerEU čim prej postopno odpraviti odvisnost Evropske unije od uvoza fosilnih goriv iz Rusije. V ta namen se v dialogu z državami članicami opredeljujejo najprimernejši projekti, naložbe in reforme na nacionalni, regionalni in EU ravni. Cilj teh ukrepov je zmanjšati splošno odvisnost od fosilnih goriv in nadomestiti uvoz fosilnih goriv iz Rusije s fosilnimi gorivi iz drugih držav.
(25)Čeprav je finsko gospodarstvo eno od najbolj energijsko intenzivnih gospodarstev v EU, si je država zastavila cilj, da do leta 2035 postane ogljično nevtralna in prva socialna družba brez fosilnih goriv. Energija, industrija, promet in stavbe so glavni sektorji, ki bodo morali prispevati k znatnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Izzivi pri doseganju tega cilja vključujejo znatno vrzel v zasebnih in javnih naložbah ter zamude pri naložbah v energijo iz obnovljivih virov, ki so posledica zaostanka pri obdelavi okoljevarstvenih dovoljenj. Po podatkih za leto 2020 je Finska močno odvisna od Rusije za uvoz plina (67 % v primerjavi s 44 % v EU), nafte (84 % v primerjavi s 26 % v EU) in premoga (55 % v primerjavi s 54 % v EU) 20 . Vendar je finsko gospodarstvo le v omejenem obsegu odvisno od uvoza plina (ki je leta 2020 predstavljal 6,9 % mešanice energijskih virov), uvoz vseh treh virov pa se lahko v veliki meri nadomesti z drugimi gorivi ali uvozom iz drugih držav. Finska ima vzpostavljene ukrepe za nepredvidljive razmere, da bi v primeru motenj v oskrbi zagotovila neprekinjeno delovanje sektorjev, odvisnih od teh goriv, sprejema pa tudi ukrepe za nadomestitev uvoza energije iz Rusije z energijo iz drugih držav. Država uporablja minimalne količine plina za ogrevanje stanovanj, elektrarne pa lahko na splošno nadomestijo plin, ki ga uporabljajo, z drugimi gorivi. Finska nima dostopa do domačih skladišč za plin, vendar je leta 2020 začel delovati dvosmerni plinovod Balticconnector, država pa pričakuje, da bo v drugi polovici tega leta dokončala tretji terminal za utekočinjeni zemeljski plin (UZP). Skupaj z že obstoječima terminaloma za UZP in potencialnimi prihodnjimi projekti se pričakuje, da bodo skupne zmogljivosti za uvoz plina kmalu pokrile znaten del potreb Finske po uvozu plina. Priporoča se, naj bodo, kadar je to mogoče, nove naložbe v infrastrukturo in omrežje, ki so povezane s plinom, primerne za prihodnost, da se s prehodom na trajnostna goriva v prihodnosti omogoči njihova dolgoročna trajnostnost. Približno tretjino finske mešanice energijskih virov še vedno predstavljata nafta in premog, čeprav Finska tudi nadomešča njun uvoz iz Rusije z nafto in premogom iz drugih držav. Jedrska energija je leta 2020 predstavljala 17 % mešanice energijskih virov, pri čemer je bila Rusija pomemben vir jedrskega goriva. Stopnja medsebojne elektroenergetske povezanosti na Finskem trenutno znaša 29 %, vendar naj bi se srednjeročno povišala. Nacionalni prenos električne energije na Finskem bi se lahko okrepil. Čeprav država na splošno zmanjšuje svojo omejeno odvisnost od uvoza fosilnih goriv iz Rusije, trenutne razmere zahtevajo, da se pospešijo in povečajo naložbe v razogljičenje ter da se zagotovita energijska učinkovitost in zanesljiva oskrba z energijo. To vključuje nadaljnjo racionalizacijo postopkov za izdajo dovoljenj, da se odpravi zaostanek pri še neizvedenih energetskih projektih in omogočijo dodatne prednostne naložbe. Za uskladitev Finske s cilji svežnja „Pripravljeni na 55“ bo treba dodatno okrepiti prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter povišati cilje v zvezi z obnovljivimi viri energije in energijsko učinkovitostjo.
(26)Medtem ko bo pospešitev prehoda s fosilnih goriv na ogljično nevtralnost v več sektorjih povzročila znatne stroške prestrukturiranja, lahko Finska v okviru kohezijske politike uporabi mehanizem za pravični prehod, da v najbolj prizadetih regijah ublaži socialno-ekonomske posledice prehoda. Poleg tega lahko Finska uporabi Evropski socialni sklad plus, da izboljša zaposlitvene možnosti in okrepi socialno kohezijo.
(27)Svet je ob upoštevanju ocene Komisije preučil program stabilnosti za leto 2022, njegovo mnenje 21 pa je izraženo v priporočilu 1 spodaj.
(28)Zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev držav članic euroobmočja in njihovega skupnega prispevka k delovanju ekonomske in monetarne unije je Svet priporočil, naj države članice euroobmočja sprejmejo ukrepe, tudi prek svojih načrtov za okrevanje in odpornost, da bi izvedle priporočilo o ekonomski politiki euroobmočja. Za Finsko je to izraženo zlasti v priporočilih 1 in 2 spodaj –
PRIPOROČA, da Finska v letih 2022 in 2023 ukrepa tako, da:
1.v letu 2023 zagotovi, da bo rast nacionalno financiranih tekočih odhodkov v skladu s splošno nevtralno naravnanostjo politike, ob upoštevanju nadaljnje začasne in ciljno usmerjene podpore gospodinjstvom in podjetjem, ki so najbolj ranljiva za povišanja cen energentov, ter ljudem, ki bežijo iz Ukrajine; je pripravljena prilagoditi trenutno porabo spreminjajočim se razmeram; razširi javne naložbe za zeleni in digitalni prehod ter energetsko varnost, med drugim tudi z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost, načrta RePowerEU in drugih sredstev EU; si v obdobju po letu 2023 prizadeva za fiskalno politiko, namenjeno doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev; predloži predloge politike za reformo socialne varnosti, da bi se povečala učinkovitost sistema socialnih prejemkov, izboljšale spodbude za delo in podprla dolgoročna vzdržnost javnih financ;
2.nadaljuje izvajanje svojega načrta za okrevanje in odpornost v skladu z mejniki in cilji, določenimi v Izvedbenem sklepu Sveta z dne 29. oktobra 2021; nadaljuje izvajanje dogovorjenega programa kohezijske politike za Finsko za obdobje 2021–2027 ter hitro zaključi pogajanja s Komisijo o programskih dokumentih kohezijske politike za Alandske otoke in Sklad za pravični prehod za obdobje 2021–2027, da bi se lahko začeli izvajati;
3.zmanjša splošno odvisnost od uvoza fosilnih goriv in ga diverzificira, in sicer s pospešenim uvajanjem obnovljivih virov energije, med drugim tudi z nadaljnjo racionalizacijo postopkov za izdajo dovoljenj, ter spodbuja naložbe v razogljičenje industrije in elektrifikacijo prometa; razvija energetsko infrastrukturo za povečanje zanesljivosti oskrbe.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik