EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 12.10.2022

COM(2022) 528 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2022

{SWD(2022) 332 final} - {SWD(2022) 333 final} - {SWD(2022) 334 final} - {SWD(2022) 335 final} - {SWD(2022) 336 final} - {SWD(2022) 337 final} - {SWD(2022) 338 final}

I. UVOD    

Začetek leta 2022 je zaznamovala neizzvana in neupravičena vojna agresija Rusije proti Ukrajini – kruto spoznanje nove geopolitične realnosti. S tem je bila širitev EU ponovno postavljena v ospredje evropske agende.

Potem ko so Ukrajina, Republika Moldavija in Gruzija spomladi 2022 predložile prošnje za članstvo v EU, je Evropska komisija 17. junija v skladu s pozivom Sveta predstavila svoja mnenja 1 . Komisija je priporočila, naj se Ukrajini, Moldaviji in Gruziji prizna evropska perspektiva ter naj se Ukrajini in Moldaviji podeli status kandidatk, pod pogojem, da se na več področjih sprejmejo ukrepi, Gruziji pa naj se ta status podeli, ko bo izpolnjenih več prednostnih nalog. Evropski svet je 23. junija potrdil priporočila Komisije in priznal evropsko perspektivo vseh treh držav prosilk, Ukrajini in Moldaviji pa podelil status držav kandidatk za članstvo v EU 2 . Komisija bo poročala o izpolnjevanju ukrepov/prednostnih nalog, določenih v mnenjih Komisije o zadevnih prošnjah za članstvo, v okviru svojega rednega širitvenega svežnja, v katerega bodo Ukrajina, Moldavija in Gruzija vključene od leta 2023. Poleg tega bo do konca leta 2022 predstavila svoje ocene o sposobnosti zadevnih treh držav, da prevzamejo obveznosti članstva v EU. Ruska agresija je jasneje kot kdaj koli prej pokazala, da je perspektiva članstva v Evropski uniji močna opora ne le za blaginjo, ampak tudi za mir in varnost.

Na tej podlagi so se voditelji in voditeljice EU in Zahodnega Balkana sestali 23. junija pred zasedanjem Evropskega sveta. Razpravljali so o napredku pri vključevanju v EU in izzivih, ki izhajajo iz ruske agresije proti Ukrajini. Srečanje je bilo tudi priložnost, da se poudari pomen usklajenosti z vrednotami EU ter njeno skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP), ki je v tem novem geopolitičnem okviru vse pomembnejša. Poseben poudarek je bil namenjen vključevanju Zahodnega Balkana v ukrepe EU za zmanjšanje negativnega vpliva ruske agresije na Ukrajino v smislu preskrbe s hrano in energijo ter neodvisnosti ter ukrepe v podporo krepitvi zmogljivosti na področju kibernetske varnosti in socialni agendi, zlasti z vključevanjem mladih v gospodarstvo.

Voditelji in voditeljice EU so 23. in 24. junija ponovno potrdili polno in nedvoumno zavezanost perspektivi članstva Zahodnega Balkana v EU. Evropski svet je pozval k pospešitvi pristopnega procesa ter k nadaljnjim prizadevanjem za postopno povezovanje med Evropsko unijo in Zahodnim Balkanom med širitvenim procesom, in to na reverzibilen način ter na podlagi doseganja napredka, v skladu z revidirano metodologijo. Ponovno je poudaril pomen reform, predvsem na področju pravne države in zlasti tistih, ki so povezane z neodvisnostjo in delovanjem sodstva ter bojem proti korupciji. Evropski svet je ponovno potrdil nujnost oprijemljivega napredka pri reševanju nerešenih dvostranskih in regionalnih sporov, predvsem v dialogu med Beogradom in Prištino o normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom 3*. Navedel je, da je Bosni in Hercegovini pripravljen podeliti status države kandidatke, in je v ta namen pozval Komisijo, naj Svetu nemudoma poroča o izvajanju 14 ključnih prednostnih nalog, navedenih v mnenju, pri čemer naj posebno pozornost nameni tistim, ki predstavljajo obsežen sklop reform, da bo Evropski svet to zadevo ponovno obravnaval.

S Severno Makedonijo in Albanijo sta 19. julija potekali prvi medvladni konferenci o pristopnih pogajanjih, s čimer se je začela nova faza širitvene politike EU. Komisija je takoj začela postopek analitičnega pregleda pravnega reda EU (preverjanje).

Geopolitični izzivi, zlasti agresija Rusije proti Ukrajini, so prav tako zbližali EU in Zahodni Balkan ter zahtevali popolno medsebojno solidarnost. EU je Zahodni Balkan vključila v svoje pobude za prehransko in energetsko varnost, sprejete v odziv na vojno. Regija je del evropskega mehanizma za pripravljenost in odzivanje na krize na področju prehranske varnosti ter je bila povabljena k sodelovanju pri skupnih nakupih plina, utekočinjenega zemeljskega plina in vodika v EU. Turčija 4 je imela ključno vlogo pri posredovanju pri neposrednih pogajanjih med Rusijo in Ukrajino ter julijskih dogovorih o žitu. Kot pomembna proizvajalka kmetijskih proizvodov je strateška partnerica, ko gre za svetovno prehransko varnost.

Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Severna Makedonija in Črna gora so se uskladili z omejevalnimi ukrepi EU v odziv na rusko vojno agresijo proti Ukrajini. Srbija in Turčija do danes tega še nista storili.

Turčija ostaja ključna partnerica Evropske unije in država kandidatka. Pristopna pogajanja s Turčijo so od leta 2018 ustavljena. Turčija se še naprej oddaljuje od EU zaradi stalnega nazadovanja na področjih temeljnih pravic, neodvisnosti sodstva, gospodarskega upravljanja in pomanjkanja reform pri nekaterih sektorskih vprašanjih. Kar zadeva vzhodno Sredozemlje, je Evropski svet junija 2022 izrazil globoko zaskrbljenost zaradi nedavnih ponavljajočih se ukrepov in izjav Turčije.

Evropski svet je imel junija 2022 strateško razpravo o odnosih Evropske unije z njenimi partnericami v Evropi. 6. oktobra 2022 je v Pragi potekalo prvo srečanje širšega formata evropskih držav, tako imenovane Evropske politične skupnosti. Več kot štirideset voditeljev in voditeljic evropskih držav je razpravljalo o energiji, varnosti, podnebju in gospodarskih razmerah v Evropi. Razpravljali so tudi o prihodnji usmeritvi platforme, sprejeta pa je bila tudi odločitev o naslednjem srečanju v Moldaviji. Ta neformalni okvir ne bo nadomestil obstoječih politik in instrumentov EU, zlasti ne širitve, in bo v celoti spoštoval avtonomijo odločanja Evropske unije.

Pregled ključnih dogodkov

Vojna agresija Rusije proti Ukrajini je spodnesla trge energije ter povzročila povečano nestanovitnost cen in energetsko negotovost, kar vpliva na EU in njeno neposredno sosedstvo. Dvig cen energije vpliva tudi na druge sektorje, kot sta promet (višje cene goriv) in industrija (višje cene surovin in gnojil). Kriza je močno vplivala ne le na energetiko, ampak tudi na agroživilski sektor in druge trge, zlasti na razpoložljivost in cenovno dostopnost hrane, žit in nekaterih surovin ter cene drugih primarnih proizvodov. Obstaja velik neizkoriščen potencial za vzpostavitev trajnih in odgovornih strateških partnerstev na področju kritičnih surovin, obenem pa je pomembno, da se Zahodni Balkan vključi v dobavne verige EU.

EU je Zahodni Balkan vključila v svoja prizadevanja za ublažitev posledic vojne in pandemije COVID-19.

Veliko truda se vlaga v pospešitev vključevanja Zahodnega Balkana glede na status držav s tega območja kot držav kandidatk in potencialnih kandidatk. To se izvaja s sodelovanjem v programih in agencijah EU, pa tudi z izvajanjem stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov (SPS), gospodarskega in naložbenega načrta 5 , vključujočih okvirov regionalnega sodelovanja, kot sta strategija EU za jadransko-jonsko regijo in strategija EU za podonavsko regijo, ter po možnosti z regionalnim gospodarskim povezovanjem. EU nenehno krepi svoje politično sodelovanje z Zahodnim Balkanom, pri čemer se osredotoča na področja skupnega interesa, kot so pravosodje in notranje zadeve, gospodarstvo in enotni trg, energetska, prometna in digitalna politika, civilna zaščita, socialna politika, izobraževanje ter raziskave in inovacije, pa tudi zunanje zadeve, varnost in obramba. Sodelovanje na zadnjenavedenih področjih vključuje podporo za krepitev kibernetskih in obrambnih zmogljivosti. Stabilizacijsko-pridružitveni proces že zagotavlja precejšnje povezovanje še pred datumom pristopa. Poleg priložnosti v okviru SPS tudi drugi regionalni sporazumi, zlasti o prometni skupnosti in Energetski skupnosti, ponujajo precejšnje možnosti za povezovanje. EU prek Energetske skupnosti Zahodnemu Balkanu odpira tudi svoj trg električne energije, pogoj za to pa je izvedba regulativnih reform. V tem okviru je ključnega pomena spodbujanje agende za povezovanje trga električne energije v regiji in z EU, vključno s sprejetjem skupne metodologije za izračun prenosne zmogljivosti. Zeleni prehod je najboljša priložnost za Evropo, da postane bolj energetsko neodvisna, hkrati pa prispeva k upočasnjevanju podnebnih sprememb in izboljšanju življenja ljudi. Načrt REPowerEU 6 , podprt z zunanjim sodelovanjem EU na področju energije v spreminjajočem se svetu 7 , ki ju je Evropska komisija začela izvajati maja 2022, bo pomagal zmanjšati odvisnost EU in Zahodnega Balkana od ruskega plina. Od Zahodnega Balkana se pričakuje, da se bo v celoti uskladil z zakonodajo in prednostnimi nalogami politike EU v okviru tega načrta. Nova energetska platforma EU bo pomagala združevati povpraševanje, usklajevati uporabo infrastrukture, pogajati se z mednarodnimi partnerji ter pripraviti skupne nakupe plina, vodika in utekočinjenega zemeljskega plina. Načrt REPowerEU spodbuja tudi diverzifikacijo oskrbe z energijo kot del izboljšanja energetske varnosti, vključno z diverzifikacijo oskrbe z zemeljskim plinom. Čeprav lahko kratkoročni ukrepi pomagajo ublažiti učinke teh razmer, kriza jasno kaže, da je treba zeleni in digitalni prehod nujno sprejeti kot gonilni sili trajne rasti in diverzifikacije.

Sodelovanje na teh področjih je podprto s povečanim sodelovanjem Zahodnega Balkana v neformalnih svetih in rednimi stiki na visoki ravni. Voditelji in voditeljice EU so še naprej sodelovali s sogovorniki na Zahodnem Balkanu, tudi na ravni vrhov, nazadnje na srečanju voditeljev in voditeljic EU in Zahodnega Balkana junija 2022. Po zasedanju Sveta za zunanje zadeve maja 2022 so zunanji ministri in ministrice EU prvič opravili neformalno izmenjavo mnenj z vsemi šestimi sogovorniki z Zahodnega Balkana. Od sprejetja zavez na vrhu na Brdu so bile partnerice z Zahodnega Balkana pozvane, naj zagotovijo pisne prispevke k zasedanjem Sveta za zunanje zadeve, s katerimi bodo nato seznanjene. Sodelujejo tudi v pilotni fazi evropske diplomatske akademije. Decembra 2021 je bil letni ministrski forum EU-Zahodni Balkan o pravosodju in notranjih zadevah na Brdu pri Kranju priložnost za razprave EU z regijo o krepitvi migracij, azila in upravljanja meja, boju proti terorizmu, ekstremizmu in radikalizaciji, boju proti organiziranemu kriminalu, krepitvi pravne države in pravosodnih reformah. Ministrsko srečanje treh platform Zahodnega Balkana o kulturi, raziskavah in inovacijah ter izobraževanju in usposabljanju je potekalo junija 2022 v Tirani v okviru tesnejšega sodelovanja, ki se je začelo z agendo za Zahodni Balkan na področjih inovacij, raziskav, izobraževanja, kulture, mladine in športa. Junija 2022 je v Bruslju potekal ministrski dialog o regulativnih vidikih digitalne politike.

Gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan je še naprej povezoval reforme in naložbe, potrebne v različnih državah, ter zagotavljal dolgoročno vizijo, zlasti glede infrastrukturne politike in politike povezljivosti. Načrt je vstopil v fazo izvajanja in je še naprej predstavljal načrt za pomoč EU za premostitev socialno-ekonomskega razkoraka med regijo in EU ter za pomoč pri njenem zelenem in digitalnem prehodu. Gospodarski in naložbeni načrt ter zelena agenda 8 , ki se osredotoča na podnebne ukrepe, krožno gospodarstvo, biotsko raznovrstnost, boj proti onesnaževanju in trajnostne prehranske sisteme, sta najboljše orodje za postopno krepitev odpornosti in energetske neodvisnosti v regiji. Ključne vodilne pobude načrta so namenjene prehodu s premoga, diverzifikaciji oskrbovalnih poti za plin, naložbam v obnovljive vire energije in povečanju prihrankov energije z valom prenove. Podroben pregled izvajanja gospodarskega in naložbenega načrta je v Prilogi k temu sporočilu.

Z naložbenim okvirom za Zahodni Balkan je bilo odobreno sofinanciranje EU in dvostranskih donatorjev za 24 vodilnih infrastrukturnih naložb v ključne energetske in prometne koridorje ter za socialno in digitalno področje, energijo iz obnovljivih virov, energijsko učinkovitost ter čistilne naprave za odpadke in odpadne vode v skupni vrednosti več kot 3,3 milijarde EUR. Regija napreduje tudi pri izvajanju zelene agende s podporo EU. Potrebna so nadaljnja prizadevanja za reforme v podporo zelenemu prehodu in regionalnemu gospodarskemu povezovanju, da se izkoristi celoten potencial naložb.

Da bi bolje podprli okrevanje gospodarstva po pandemiji in obravnavali posledice ruske vojne proti Ukrajini, je bistveno, da se v naslednjih programih gospodarskih reform predlagajo ukrepi, ki spodbujajo vključujočo in trajnostno gospodarsko rast v skladu s prednostnimi nalogami EU za zeleni prehod in digitalizacijo. Da bi izkoristili priložnosti in čim bolj zmanjšali morebitne negativne posledice teh izzivov, je bistveno, da partnerice z Zahodnega Balkana in Turčija ohranijo makrofiskalno stabilnost in izvedejo strukturne reforme, da bi odpravile ugotovljene pomanjkljivosti v svojih gospodarstvih in dolgoročno povečale svojo odpornost. Zaradi velike negotovosti, vse slabših obetov glede rasti ter velikih in vztrajnih inflacijskih pritiskov bodo za ublažitev negativnih učinkov na najranljivejše dele prebivalstva potrebni ciljno usmerjeni in začasni ukrepi. To podporo je treba skrbno uravnotežiti s potrebo po obnovi fiskalnih blažilnikov in zmanjšanju ranljivosti, povezanih z javnim dolgom, z verodostojnimi srednjeročnimi strategijami za fiskalno konsolidacijo. V Turčiji je zlasti pomembno, da se obrne zelo visoka in še vedno rastoča inflacija, omeji makroekonomsko neravnotežje in ponovno vzpostavi verodostojnost makroekonomskih politik. Popolna zavezanost izvajanju reform, določenih v programih gospodarskih reform in smernicah politike, sprejetih skupaj z državami članicami EU 9 , je zato bistvena ne le za izboljšanje konkurenčnosti ter spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in socialnega vključevanja, temveč tudi za zagotovitev fiskalne vzdržnosti in izpolnitev gospodarskih meril v pristopnem procesu ter za čim večji možni učinek naložbenega svežnja EU.

S sprejetjem uredbe o IPA III 10 septembra 2021 in programskega okvira IPA III decembra 2021 se IPA III zdaj izvaja. Komisija je pred koncem leta 2021 sprejela letne in večletne sklepe o financiranju v vrednosti več kot 4 milijarde EUR. To je zlasti omogočilo izvajanje gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan. Načrtovanje IPA III je še naprej potekalo na podlagi trdnega pristopa, ki temelji na politikah ter vključuje strateško in dinamično razporeditev pomoči, v središču katere so temeljne zahteve za članstvo. Oktobra 2021 in maja 2022 sta med Komisijo in Evropskim parlamentom potekala dva geopolitična dialoga na visoki ravni za razpravo o splošnem pristopu k izvajanju instrumenta IPA III, njegovih ciljih in načrtovanju sredstev IPA.

Zahodni Balkan mora okrepiti svoja prizadevanja in zbrati politično voljo za reševanje vprašanj, ki ovirajo izvajanje skupnega regionalnega trga, s čimer se bodo kar najbolj povečale koristi gospodarskega in naložbenega načrta. Na vrhu v Sofiji v okviru berlinskega procesa novembra 2020 se je regija dogovorila o ambicioznem načrtu za vzpostavitev skupnega regionalnega trga. Dosežen je bil določen napredek, npr. razširitev zelenih voznih pasov na države članice EU. Vendar zaradi nesoglasij, ki niso povezana z vsebinskim delom na področju skupnega regionalnega trga, doslej ni bilo mogoče doseči politične odobritve sporazumov, dokončanih na tehnični ravni. Ti sporazumi v okviru skupnega regionalnega trga bi prinesli znatne koristi v smislu povečanja privlačnosti in konkurenčnosti celotne regije, pospešitve okrevanja po pandemiji in ublažitve vpliva ruske agresije proti Ukrajini. To bi pritegnilo tudi vlagatelje, ki iščejo diverzifikacijo ponudbe in krajše vrednostne verige, ter pomagalo čim bolj povečati koristi naložb v infrastrukturo za povezljivost. Zato je pomembno, da imajo vse strani konstruktivno vlogo pri oblikovanju skupnega regionalnega trga in uresničevanju skupnih zavez v korist ljudi in podjetij v regiji. Pobuda Odprti Balkan, ki so jo uvedle Albanija, Severna Makedonija in Srbija, ima lahko pozitivno vlogo v procesu, če temelji na pravilih EU in ostane vključujoča za vse partnerice z Zahodnega Balkana. Kljub nastajajočim omejitvam ponudbe bi se moral Zahodni Balkan vzdržati uvedbe enostranskih omejitev trgovine. Vse obstoječe ukrepe, ki so v nasprotju s stabilizacijsko-pridružitvenimi sporazumi in Srednjeevropskim sporazumom o prosti trgovini (CEFTA) ter z duhom skupnega regionalnega trga, bi bilo treba prednostno opustiti.

Ruska agresija proti Ukrajini je močno odmevala po vsej regiji ter še dodatno poudarila pomen uskladitve s skupno zunanjo in varnostno politiko v širitvenem procesu. Zahodni Balkan in Turčija sta se uskladila z veliko večino mednarodne skupnosti, vključno z EU, in sicer pri glasovanju o dveh resolucijah Generalne skupščine ZN o invaziji Rusije na Ukrajino in njenih humanitarnih posledicah, pa tudi pri glasovanju o začasni izključitvi Rusije iz Sveta za človekove pravice. Albanija je kot nestalna članica od januarja 2022 dejavno vključena v Varnostni svet ZN, tudi kot sopredlagateljica resolucij, ki obsojajo agresijo. Popolna usklajenost Albanije, Črne gore in Severne Makedonije s SZVP EU je močan znak njihove strateške odločitve za pristop k EU. Priznana in dobrodošla sta tudi znatno povišanje stopnje formalne uskladitve s SZVP s strani Bosne in Hercegovine ter enostranska uskladitev s strani Kosova. Stopnja usklajenosti Srbije s SZVP se je v obdobju poročanja znatno znižala. Od Srbije se pričakuje, da bo prednostno izpolnila svojo zavezo in se postopoma uskladila s SZVP EU, vključno z omejevalnimi ukrepi, v skladu s svojim pogajalskim okvirom. Usklajenost Turčije s SZVP se je v obdobju poročanja še poslabšala, med drugim se ni pridružila omejevalnim ukrepom EU proti Rusiji.

Črna gora in Srbija sta še naprej uporabljali revidirano metodologijo iz sporočila Komisije, naslovljenega Okrepitev pristopnega procesa – verodostojna perspektiva EU za Zahodni Balkan 11 , ki je bila potrjena junija 2021 na političnih medvladnih konferencah s tema državama. Črna gora ima za pogajanja odprta vsa poglavja, od katerih so tri začasno zaprta. Napredek Srbije pri reformah je omogočil začetek pogajanj v okviru sklopa 4 o zeleni agendi in trajnostni povezljivosti na medvladni konferenci s Srbijo decembra 2021. Na medvladni konferenci je bila določena tudi pot k odprtju dodatnih sklopov na podlagi pričakovanega napredka države, zlasti na področjih reform pravne države in normalizacije odnosov s Kosovom. Medvladna konferenca s Črno goro, ki je potekala decembra 2021, je zagotovila politično usmeritev za pospešitev prizadevanj za izpolnitev vmesnih meril glede pravne države, kar ostaja naslednji mejnik, ki je potreben za napredek v pristopnih pogajanjih.

V skladu z revidirano metodologijo Komisija v sklepih in priporočilih iz tega sporočila ocenjuje splošno ravnovesje v pristopnih pogajanjih s Črno goro in Srbijo ter predlaga pot naprej za vsako od njiju. Naslednje medvladne konference bi morale potekati po objavi tega letnega svežnja poročil in poznejših sklepov Sveta.

S Severno Makedonijo in Albanijo sta 19. julija potekali medvladni konferenci o pristopnih pogajanjih. To je bilo priznanje trajne zavezanosti, dosežkov reform in odpornosti obeh držav pri napredovanju na njuni poti v EU. Revidirana metodologija širitve se prvič uporablja v celoti, s čimer so v celotni pogajalski proces vključene večja predvidljivost, večja dinamičnost in močnejša politična usmeritev. Komisija je nemudoma začela postopek preverjanja. Preverjanje je analitični pregled pravnega korpusa EU, ki ga skupaj izvedeta Komisija in posamezna država kandidatka. Ta postopek državam kandidatkam omogoča, da se seznanijo s pravnim redom in nato navedejo svojo raven usklajenosti z zakonodajo EU ter pripravijo načrte za nadaljnjo uskladitev.

V mnenju Komisije o prošnji Bosne in Hercegovine za članstvo v Evropski uniji 12 je opredeljenih 14 ključnih prednostnih nalog, ki jih mora Bosna in Hercegovina izpolniti, da lahko Komisija priporoči začetek pogajanj za pristop k EU. Svet je 14 ključnih prednostnih nalog potrdil leta 2019. Evropski svet je junija 2022 izrazil pripravljenost, da Bosni in Hercegovini podeli status države kandidatke, in pozval Komisijo, naj poroča o izvajanju 14 ključnih prednostnih nalog, pri čemer naj posebno pozornost nameni tistim, ki predstavljajo obsežen sklop reform. Ta sveženj je odgovor na to zahtevo.

EU je še naprej podpirala izvajanje stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma s Kosovom in vladi svetovala o ključnih reformah, povezanih z EU. Predlog Komisije za odpravo vizumske obveznosti za državljane Kosova je še vedno v obravnavi v Svetu. Ponovno se zdi nujno, da se to obravnava prednostno. Komisija vztraja pri svoji oceni iz leta 2018, da so izpolnjena vsa merila, ki jih je Svet določil za liberalizacijo vizumskega režima s Kosovom.

Turčija je država kandidatka in ključna partnerica EU na bistvenih področjih skupnega interesa, kot so trgovina, migracije, boj proti terorizmu, javno zdravje, podnebje, energija, promet in regionalna vprašanja. Kar zadeva energijo, je Turčija še naprej pomembna in zanesljiva tranzitna država za EU. Pristopna pogajanja s Turčijo so še vedno ustavljena. Turčija ni obrnila negativnega trenda nadaljnjega oddaljevanja od Evropske unije, ki se kaže v resnem nazadovanju na področjih demokracije, pravne države, temeljnih pravic in neodvisnosti sodstva. Dialog o teh vprašanjih ostaja sestavni del odnosov med EU in Turčijo.

Dialog in sodelovanje s Turčijo sta se okrepila v skladu s smernicami Evropskega sveta iz leta 2021. Evropska unija je pripravljena sodelovati s Turčijo na postopen, sorazmeren in reverzibilen način, da bi okrepila sodelovanje na več področjih skupnega interesa, pod pogojem, da se ohrani umiritev napetosti ter da Turčija konstruktivno sodeluje in upošteva uveljavljene pogoje iz nedavnih sklepov Evropskega sveta. EU ima strateški interes za stabilno in varno okolje v vzhodnem Sredozemlju ter za razvoj obojestransko koristnega sodelovanja s Turčijo. Ob upoštevanju skupnega sporočila 13 je EU ponovno potrdila svojo odločenost, da v primeru ponovnih provokacij ali enostranskih dejanj, ki kršijo mednarodno pravo, uporabi instrumente in možnosti, ki jih ima na voljo za zaščito svojih interesov in interesov svojih držav članic ter ohranjanje regionalne stabilnosti. Izjava EU in Turčije iz leta 2016 je še naprej prinašala rezultate in ostala ključni okvir za sodelovanje na področju migracij. Turčija je nadaljevala svoja izjemna prizadevanja za sprejem več kot štirih milijonov beguncev iz Sirije in drugih držav. Vendar so se nadaljevale težave pri izvajanju izjave zaradi turške enostranske prekinitve vračanja migrantov brez urejenega statusa in zavračanja prosilcev za azil z grških otokov od marca 2020. Število nezakonitih prehodov meje med Turčijo in EU je ostalo bistveno manjše kot pred sprejetjem izjave EU in Turčije. Alternativne tihotapske poti na območja Cipra pod vladnim nadzorom in v Italijo so leta 2021 predstavljale največji del prihodov v EU. Nedovoljeni migracijski tokovi po teh poteh so se v letu 2022 znatno povečali.

EU je še naprej vztrajala pri svoji zavezi, da beguncem in gostiteljskim skupnostim v Turčiji zagotovi znatno finančno podporo. Instrument za begunce v Turčiji je mobiliziral 6 milijard EUR. Konec leta 2020 so bile sklenjene pogodbe za njegov celotni operativni proračun, pri čemer je bilo do junija 2022 izplačano več kot 4,7 milijarde EUR. Med njegovimi dosežki so bili pomoč 1,9 milijona beguncem pri zadovoljevanju osnovnih potreb, pomoč 740 000 begunskim otrokom, da so lahko obiskovali šolo, gradnja 405 šol in 22,8 milijona pregledov, opravljenih v okviru osnovnega zdravstvenega varstva. Komisija je dodelila dodaten sveženj v višini 3,5 milijarde EUR za obdobje 2020–2023. To bo vključevalo financiranje za upravljanje migracij in nadzor meja, zlasti na vzhodni meji Turčije.

EU in Turčija imata še naprej koristi od carinske unije, gospodarsko povezovanje Turčije z EU pa ostaja veliko. Komisija je nadaljevala okrepljen dialog s Turčijo glede trgovinskih omejitev, ki ovirajo nemoteno delovanje carinske unije. Vendar je bil napredek skromen in velika večina trgovinskih ovir ni bila odpravljena.

Enostranska zunanja politika Turčije je bila še naprej v nasprotju s prednostnimi nalogami EU v okviru SZVP in širšimi interesi EU, zlasti zaradi njenega posredovanja v nekaterih regionalnih konfliktih in njene podpore vojaškim operacijam. Vendar je Turčija ostala odprta za politični dialog o regionalnih vprašanjih. Stopnja usklajenosti Turčije s SZVP se je še poslabšala. Evropski svet je izrazil pričakovanje, da bodo Turčija in vse vključene strani pozitivno prispevale k reševanju regionalnih kriz. Turčija je dejavno diplomatsko vključena v obravnavanje različnih izzivov ruske agresije v Ukrajini in si prizadeva za umiritev konflikta, na primer z doseganjem premirja. Prevzela je tudi diplomatsko pobudo za olajšanje izvoza ukrajinskega žita. Dogovor, ki sta ga Ukrajina in Rusija sklenili julija v Istanbulu pod okriljem ZN in Turčije, ne bi bil mogoč brez konstruktivne vloge Turčije, ki sodeluje tudi pri lajšanju njegovega izvajanja. Vendar pa je dejstvo, da se Turčija ni pridružila omejevalnim ukrepom EU proti Rusiji, še posebno skrb vzbujajoče zaradi prostega pretoka izdelkov, vključno z blagom z dvojno rabo, znotraj carinske unije EU-Turčija. S tem se ustvarja tveganje spodkopavanja omejevalnih ukrepov EU. Da bi carinska unija še naprej delovala, morata strani v celoti spoštovati obstoječa pravila in se izogibati spodkopavanju medsebojnega zaupanja. Turčija je podpisala memorandum o soglasju za razvoj gospodarskih in trgovinskih odnosov z Rusijo.

Nadaljevanje dialoga v dobri veri in odrekanje enostranskim dejanjem, ki so v nasprotju z interesi EU ter kršijo mednarodno pravo in suverene pravice držav članic EU, sta bistveni zahtevi za zagotovitev stabilnega in varnega okolja v vzhodnem Sredozemlju ter za razvoj obojestransko koristnega sodelovanja med EU in Turčijo. Vse razlike je treba rešiti z mirnim dialogom in v skladu z mednarodnim pravom.

Ukrepi v Varoši, ki so v nasprotju z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta ZN, so še naprej ogrožali možnost za nadaljevanje pogajanj in dosego celovite rešitve ciprskega vprašanja. Od Turčije se pričakuje, da bo nemudoma preklicala vsa dejanja in ukrepe, sprejete v zvezi z Varošo od oktobra 2020.

II. TEMELJI PRISTOPNEGA PROCESA

Od držav, ki se pripravljajo na pristop, se pričakuje, da bodo stalno napredovale pri izvajanju svojih programov reform na področjih „temeljnih prvin“, tako da bodo nadaljevale reforme in pokazale konkreten napredek na področjih pravne države, gospodarstva, delovanja demokratičnih institucij in reforme javne uprave. Zagotavljanje trdnih in neobrnljivih dosežkov na vseh teh področjih ostaja odločilno za izpolnjevanje zahtev za članstvo v EU. V nekaterih primerih je bil napredek dosežen pri reformi pravosodja, izpopolnitvi pravnega okvira za človekove pravice in reformah javne uprave. Kljub doseženemu napredku še ni bila izkazana močna politična volja za doseganje rezultatov pri izvajanju reform. Napredek pri izpolnjevanju gospodarskih meril za pristop je bil prepočasen, da bi znatno zmanjšal gospodarsko vrzel v primerjavi z EU. Politični in institucionalni odpor do sprememb se nadaljuje, v nekaterih državah pa je bil opažen negativen razvoj dogodkov. Ta se na primer nanaša na vse bolj sovražno okolje za civilno družbo, svobodo izražanja in svobodo medijev ter poskuse neprimernega vplivanja na sodstvo in političnega vmešavanja vanj. Dobro izvrševanje protikorupcijskih okvirov bi moralo ostati prednostna naloga v vseh državah, ki se pripravljajo na pristop, med drugim z vključevanjem protikorupcijskih ukrepov v sektorje, ki so najbolj izpostavljeni korupciji. Napredek je potreben pri usklajevanju javnih naročil z evropskimi standardi in dobrimi praksami, krepitvi preprečevanja navzkrižja interesov in utrjevanju integritete v vseh javnih službah. Potrebna so usklajena in dosledna prizadevanja za obvladovanje in učinkovito obravnavanje elementov ujetja države. Doseganje zanesljivih rezultatov proaktivnih preiskav, pregonov in pravnomočnih obsodb v boju proti korupciji na vseh ravneh ter v boju proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu je še vedno dolgoročen izziv, ki še naprej zahteva nadaljnja okrepljena in dosledna prizadevanja, vključno z nadaljnjo krepitvijo strateških in operativnih zmogljivosti.

Delovanje demokratičnih institucij

Uvedba ukrepov, pomembnih za utrditev delovanja demokratičnih institucij, je ključnega pomena za širitveni proces, vendar je treba v številnih primerih še dokazati resnično politično voljo za izvajanje ustreznih reform. Močna politična polarizacija in pomanjkanje medstrankarskega dialoga še vedno vplivata na delovanje parlamentov, zlasti na Zahodnem Balkanu, čeprav so bili v obdobju poročanja opaženi nekateri pozitivni koraki.

V Srbiji so 3. aprila 2022 v na splošno mirnem ozračju potekale predsedniške, predčasne parlamentarne in beograjske mestne volitve. Na njih so sodelovale vse zadevne politične sile, kar je privedlo do bolj pluralističnega in vključujočega parlamenta v primerjavi z volitvami leta 2020. Prav tako so pred volitvami najrazličnejši politični akterji sodelovali v konstruktivnem medstrankarskem dialogu pod okriljem Evropskega parlamenta. Vendar so mednarodni opazovalci pod vodstvom Urada za demokratične institucije in človekove pravice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi na parlamentarnih volitvah ugotovili več pomanjkljivosti. Precejšnje zamude pri potrditvi dokončnih volilnih izidov in s tem pri oblikovanju nove vlade so povzročile upočasnitev odločanja. Novi kodeks ravnanja je bil spremenjen septembra 2021, oktobra 2021 pa je bila ustanovljena komisija za etiko. V parlamentarni razpravi se je še naprej uporabljal žaljiv jezik proti političnim nasprotnikom in civilnim aktivistom.

V Črni gori so se nadaljevali polarizacija, neobstoj konstruktivnega sodelovanja med političnimi strankami in neuspeh pri doseganju soglasja o ključnih zadevah v nacionalnem interesu, kar je bil razlog, da dve konfliktni vladi nista prestali glasovanja o nezaupnici. Na pravilno delovanje črnogorskih institucij sta močno vplivala politična nestabilnost ter zavlačevanje s postopki odločanja in izvajanjem reform. Delovanje glavnih pravosodnih organov je bilo oslabljeno zaradi njihove nepopolne sestave, ki jo je povzročila nezmožnost parlamenta, da izvoli nove člane. Od sredine septembra ustavno sodišče zaradi nesklepčnosti ni moglo izpolnjevati svoje vloge, kar je še povečalo politično negotovost.

Na Kosovu je vlada, izvoljena leta 2021, zaradi trdne večine uživala politično in institucionalno stabilnost. To bi moralo za Kosovo biti priložnost, da pospeši svoja prizadevanja za krepitev demokracije in pravne države, se bojuje proti korupciji in okrepi zakonodajne dejavnosti, vključno z reformami, povezanimi z EU. Vendar so pogosta nesklepčnost v skupščini in bojkoti opozicijskih strank povzročili zamude pri sprejemanju ključnih zakonov. Potrebna so prizadevanja za okrepitev vloge skupščine kot foruma za konstruktiven politični dialog in doseganje soglasja, zlasti o programu reform EU. Lokalne volitve jeseni 2021 so bile na splošno dobro vodene, pregledne in konkurenčne, z izjemo kosovsko-srbskih občin, v katerih je bila politična konkurenca omejena. Še vedno je treba odpraviti dolgotrajne pomanjkljivosti.

V Albaniji so po splošnih volitvah leta 2021 sedeže v parlamentu zasedli izvoljeni člani največjih opozicijskih strank. Kar zadeva reforme, povezane z EU, je skupščina dosegla medstrankarsko soglasje o ustavni spremembi za podaljšanje mandata pravosodnih organov za preverjanje. Notranji konflikt znotraj največje opozicijske stranke je kljub temu vplival na parlamentarno življenje. Albanija je bila na vladni ravni še naprej na splošno osredotočena na program reform EU.

V Severni Makedoniji je bil parlament še naprej glavni forum za politični dialog. Po intenzivnih razpravah je sprejel sklepe o predlogu, ki so utrli pot za začetek pristopnih pogajanj. Vendar sta na njegovo delo vplivala politična polarizacija in „aktivno blokiranje“ s strani glavne opozicijske stranke, kar je vplivalo na sprejetje nekaterih zakonodajnih aktov. Parlament in vlada sta se zavezala, da bosta prednostno predstavila in dosegla ustrezne ustavne spremembe, da bi bili v ustavo vključeni državljani, ki živijo znotraj meja države.

V Bosni in Hercegovini so zaradi politične polarizacije in obstrukcij zastali delo demokratičnih institucij in reforme na poti k EU. Predsedstvo, svet ministrov in parlament so ostali blokirani do pomladi 2022. Srečanja v okviru dialoga o politikah z EU na podlagi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma niso mogla potekati do junija 2022. Entiteta Republika Srbska je izvajala pobude za enostranski prevzem državnih pristojnosti. Te pobude so zdaj bodisi začasno ustavljene bodisi so v ustavni presoji. Visoki predstavnik je v obdobju poročanja štirikrat uporabil svoja izvršilna pooblastila, da bi premagal obstrukcijo, med drugim za zagotovitev sredstev za organizacijo volitev oktobra 2022. Državni proračun je bil sprejet šele konec junija. Državne institucije so začele ponovno delovati spomladi 2022, sprejeti pa so bili tudi začetni ukrepi za odpravo zaostankov pri reformah. Politični akterji so pokazali enoten pristop, ki je Bosni in Hercegovini omogočil, da sprejme zakon o javnih naročilih in postane sodelujoča država mehanizma Unije na področju civilne zaščite. Splošne volitve so potekale 2. oktobra. Glede na predhodne ugotovitve OVSE/ODIHR so bile na splošno konkurenčne in dobro organizirane, vendar zaznamovane z nezaupanjem v javne institucije in etnično razdiralno retoriko. Istega dne je visoki predstavnik naložil spremembe ustave entitete Federacije BiH in volilne zakonodaje, katerih namen je rešiti več vprašanj funkcionalnosti in zagotoviti pravočasno oblikovanje organov.

V Turčiji se je v obdobju poročanja nadaljevalo nazadovanje demokracije. Čeprav so se izredne razmere leta 2018 končale, je več pravnih določb, ki podeljujejo izredna pooblastila vladnim organom in ohranjajo več omejevalnih elementov izrednih razmer, ostalo vključenih v pravni sistem, kar je vplivalo na demokracijo in temeljne pravice. Še naprej so obstajale strukturne pomanjkljivosti predsedniškega sistema. Parlament še vedno ni imel na voljo potrebnih sredstev, da bi vlado poklical na odgovornost.

Sodstvo in temeljne pravice

Neodvisen, nepristranski, odgovoren in strokoven pravosodni sistem, ki deluje učinkovito in katerega odločitve se uspešno izvršujejo, je temelj pravne države. V nekaterih primerih je bil z reformami pravosodja dosežen določen napredek. Vendar pa so pravosodne institucije na Zahodnem Balkanu in v Turčiji še vedno izpostavljene številnim izzivom. Zlasti so se nadaljevali neupravičeni zunanji pritiski na sodstvo, ki spodkopavajo neodvisnost sodnikov in tožilcev, ogrožajo splošno institucionalno ravnovesje in na koncu vplivajo na delitev državnih oblasti. Zato je načelo enakosti pred zakonom še naprej oslabljeno. Še naprej je bistvenega pomena odločen napredek pri izvajanju pravosodnih reform, ki temelji na močni politični volji. Utrditev pravosodnih funkcij, ki bo privedla do trdnih dolgoročnih rezultatov, je bistvena za nadaljnji napredek v pristopnem procesu.

Albanija je še naprej dobro napredovala pri izvajanju celovite reforme pravosodja, tudi z nadaljnjim zagotavljanjem konkretnih rezultatov v postopku preverjanja. Ustavno sodišče je še naprej delovalo v celoti. Imenovanja na višjem sodišču so privedla do prvega zmanjšanja njegovih zaostankov. Še vedno je potreben napredek v zvezi s sistemom vodenja zadev in sistemom izobraževanja v pravosodju.

Severna Makedonija je dosegla določen napredek z doslednim izvajanjem svoje pravosodne strategije. Sodstvo je pokazalo svojo zavezanost zaščiti svoje integritete in neodvisnosti. Pravosodne institucije so dosledno uporabljale nova pravila za imenovanje, napredovanje, disciplinske postopke ter razrešitev sodnikov in tožilcev. Dodeliti je treba potrebna sredstva, da se zagotovi polno delovanje informacijskega sistema za avtomatizirano vodenje zadev.

Srbija je na splošno dosegla določen napredek pri krepitvi neodvisnosti in odgovornosti sodstva, pri čemer je pomemben korak naredila z odobritvijo ustreznih sprememb ustave februarja 2022. Kot naslednji korak bo pomembno, da bodo izvedbeni zakoni, s katerimi se bo reforma začela v celoti izvajati, spremenjeni v skladu z ustavnimi roki. Srbija je ustanovila dve strokovni delovni skupini, zadolženi za pripravo izvedbene zakonodaje.

Kosovo je doseglo določen napredek pri izvajanju pravosodnih reform. Sprejeti so bili ukrepi za začetek izvajanja strategije in akcijskega načrta za pravno državo, sprejet pa je bil tudi nov zakonodajni okvir, ki ureja tožilski sistem. Vendar so potrebni nadaljnji ukrepi za povečanje učinkovitosti in neodvisnosti sodstva.

Črna gora je dosegla omejen napredek pri ključnih pravosodnih reformah. Še vedno obstajajo pomisleki glede delovanja institucij ter okrepitve neodvisnega sodnega in tožilskega sveta, rezultati na področju odgovornosti v sodstvu pa so v zgodnji fazi. Preiskave posebnega tožilstva v več zadevah na visoki ravni so privedle do aretacij nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča in predsednika gospodarskega sodišča zaradi obtožb o korupciji in organiziranem kriminalu. Zadeve, ki se preiskujejo, še niso bile vložene pri sodišču.

Bosna in Hercegovina zaostaja pri reformi pravosodja in ni dosegla napredka pri krepitvi sektorja. Zakonodajne spremembe, namenjene vzpostavitvi sistema preverjanja prijav premoženja nosilcev sodne funkcije, so bile maja 2022 v parlamentu zavrnjene. Zaradi pomanjkanja resnične politične zavezanosti pravni državi in poti v EU se je splošna integriteta pravosodnega sektorja še naprej slabšala.

V Turčiji se je nadaljevalo nazadovanje, opaženo v zadnjih letih. Sistemsko pomanjkanje neodvisnosti sodstva ni bilo odpravljeno. Politični pritisk na sodstvo se je nadaljeval, kar je spodkopavalo neodvisnost in splošno kakovost sodstva. Zaradi nepripravljenosti Turčije, da izvrši ustrezne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), so se še povečali pomisleki glede tega, ali Turčija spoštuje mednarodne in evropske standarde. Neizvršitev sodbe ESČP v zadevi Kavala, ki je privedla do tega, da je Svet Evrope proti Turčiji začel postopek za ugotavljanje kršitev, je vzbudila resne dvome o zavezanosti države obveznostim, ki jih ima kot članica Sveta Evrope. Začasne odstavitve in razrešitve sodnikov in tožilcev so še naprej zmanjševale neodvisnost, učinkovitost in strokovnost pravosodnega sistema. Turški organi morajo nujno odpraviti več resnih pomanjkljivosti v sistemu, med drugim v zvezi s pravico do poštenega sojenja in doslednim spoštovanjem načela domneve nedolžnosti.

Korupcija je na Zahodnem Balkanu in v Turčiji še vedno zelo razširjena. Napredek pri učinkovitem boju proti korupciji je neenakomeren. V nekaterih državah je bil dosežen določen napredek, zlasti na področjih, povezanih s preprečevanjem korupcije. Za izboljšanje preglednosti in integritete ter doseganje konkretnih rezultatov s prepričljivimi dosežki na področju preiskav, pregona in pravnomočnih obsodb sta še vedno potrebna resnična politična volja in jasna zavezanost nadaljevanju prizadevanj za reforme. Protikorupcijske ukrepe je treba še bolj vključiti v ključne sektorje, da bi spodbudili reforme ter se na splošno spopadli s korupcijo na bolj smiseln in učinkovit način. Za sektorje, ki so najbolj izpostavljeni korupciji, so potrebne ciljno usmerjene ocene tveganja, da se opredelijo korupcijska tveganja in ranljivosti ter nazadnje sproži oblikovanje trdnih protikorupcijskih ukrepov. Protikorupcijske strategije in akcijske načrte je treba izvajati sistematično in strukturirano, tudi v ključnih sektorjih, kot so javna naročila, upravljanje javnih financ, energetika, promet, zdravje, voda, infrastruktura, naravni viri in izobraževanje. Odločneje se je treba lotiti korupcije na visoki ravni in politične korupcije, saj so še vedno prisotni znaki močnega prepletanja javnih in zasebnih interesov. Na področju javnih naročil je korupcija še vedno zelo razširjena. S trdnimi in bolj ambicioznimi ukrepi je treba okrepiti nadzorne mehanizme v celotnem postopku javnega naročanja in znatno povečati preglednost.

Severna Makedonija si je še naprej prizadevala za boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji, s čimer je dosegla določen nadaljnji napredek. Državna komisija za preprečevanje korupcije je svoj mandat izvajala proaktivno. Država je še naprej sodelovala z mednarodnimi partnerji in se z njimi usklajevala pri nacionalnih dejavnostih proti organiziranemu kriminalu. V Albaniji je specializirana struktura za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (SPAK) izvedla kazenske postopke in finančne preiskave, ki so zlasti privedli do pravnomočnih obsodb v nekaj zadevah na visoki ravni; preverjanje sodstva še naprej prinaša rezultate v boju proti korupciji v sodstvu. Srbija je dosegla določen napredek pri nadaljnjem izvajanju priporočil Skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope (GRECO). Priprava nove protikorupcijske strategije, skupaj z akcijskim načrtom, je v velikem zaostanku. Črna gora je izboljšala svoje rezultate pri preprečevanju korupcije, vendar je še vedno treba dokazati verodostojen odziv kazenskega pravosodja v boju proti korupciji, vključno s korupcijo na visoki ravni. Na Kosovu je bil določen napredek dosežen s sprejetjem pomembnega protikorupcijskega zakonodajnega svežnja, ki vključuje nov zakon o zakoniku o kazenskem postopku, zakon o agenciji za preprečevanje korupcije, zakon o prijavi premoženja in zakonodajo, ki ureja financiranje političnih strank. Parlament Bosne in Hercegovine je zavrnil zakon o navzkrižju interesov, medtem ko je bilo pravosodno ukrepanje v javno odmevnih primerih korupcije selektivno in nepregledno. Število pravnomočnih obsodb v zadevah na visoki ravni je ostalo zelo majhno.

V Turčiji v obdobju poročanja ni bilo napredka. Pravni okvir in institucionalno strukturo je treba izboljšati, da se omeji politično in neprimerno vplivanje na pregon primerov korupcije in razsojanje o njih. Večina priporočil skupine GRECO ni bila izvedena.

Stalno pomanjkanje človeških in finančnih virov v pravosodnih institucijah ter pomanjkanje namenskih zmogljivosti in strokovnega znanja o finančnih preiskavah na celotnem Zahodnem Balkanu še naprej ovirata učinkovito preiskovanje primerov organiziranega kriminala in korupcije ter razsojanje o njih. Čeprav so dejavnosti krepitve zmogljivosti za pravosodni sektor na voljo, nezadostne strukture spodbud, neučinkoviti sistemi upravljanja uspešnosti in izpostavljenost pravosodnega sektorja političnemu pritisku prispevajo k slabemu vodenju zadev, dolgotrajnim postopkom in nizkim stopnjam ukrepov zasega in odvzema premoženja.

Na Zahodnem Balkanu so temeljne pravice v veliki meri zapisane v zakonodaji, vendar ostajajo izzivi pri zagotavljanju njihovega učinkovitega uveljavljanja. Okvir politike se postopno dopolnjuje, zlasti na področju boja proti diskriminaciji in boja proti nasilju na podlagi spola, vendar ostajajo sistemske vrzeli v financiranju ukrepov, s katerimi se spodbujajo in varujejo človekove pravice, številni sektorji pa so še vedno odvisni od donatorjev. Institucije varuha človekovih pravic imajo še naprej ključno vlogo pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic na Zahodnem Balkanu ter pri izvajanju svojih priporočil in priporočil drugih neodvisnih organov. Vlade v regiji morajo dosledno obravnavati vsa priporočila mednarodnih in regionalnih organov za spremljanje človekovih pravic, vključno s priporočili o razmerah v zaporih in preprečevanju grdega ravnanja. Civilna družba še naprej dopolnjuje ali celo nadomešča vladne ukrepe pri zagotavljanju storitev prikrajšanim skupinam. Pomisleki in priporočila iz prejšnjih poročil o državah ostajajo večinoma veljavni in jih je treba nujno obravnavati. V Turčiji so se razmere na področju človekovih pravic še naprej slabšale in ostajajo zelo skrb vzbujajoče.

Svoboda izražanja ter svoboda in pluralnost medijev so ključni stebri demokratične družbe in jih je treba spoštovati. V celotni regiji Zahodnega Balkana je bil napredek na tem področju omejen, v nekaterih državah pa ga sploh ni bilo. Priporočila iz preteklih poročil še vedno večinoma niso bila obravnavana. Pluralizem ostaja značilnost v večini regije, vendar pa neodvisnost medijev in razvoj kakovostnega poklicnega novinarstva še vedno ovirajo medsebojno povezani poslovni in politični interesi ter slabe razmere na trgu dela, ki vodijo v samocenzuro. Primeri groženj, ustrahovanja in nasilja nad novinarji ter žaljive pripombe javnih uslužbencev še naprej vzbujajo veliko zaskrbljenost. To ima lahko zastraševalni učinek na uveljavljanje svobode medijev, zato je treba pospešiti preiskave in pregon takih incidentov. Zagotoviti je treba neodvisnost medijskih regulatorjev in javnih radiotelevizijskih hiš, tudi z ustreznim financiranjem in na dosežkih temelječimi imenovanji v upravljavske strukture. Nadalje je treba podpreti tudi učinkovito delovanje neodvisnih samoregulativnih organov. Vse države v regiji morajo povečati preglednost financiranja medijev.

Turčija je še naprej resno nazadovala, saj sta bila uveljavljanje svobode izražanja in razširjanje stališč opozicije še vedno močno omejena. Kazenske zadeve in obsodbe novinarjev, zagovornikov človekovih pravic, odvetnikov, pisateljev, opozicijskih politikov, študentov in uporabnikov družbenih medijev so se nadaljevale. Organi na večjem delu Zahodnega Balkana so okrepili svoje strateške okvire za izvajanje zavez na področju enakosti spolov in boja proti nasilju na podlagi spola, vendar je treba to prenesti v praktične izboljšave: dodeliti je treba potrebna sredstva in okrepiti pomoč žrtvam vseh oblik nasilja, saj nasilje na podlagi spola, vključno z nasiljem v družini, ostaja resna težava. Turčija je še naprej nazadovala na področju enakosti spolov ter pravic žensk in deklet, povečal pa se je sovražni govor, usmerjen v neodvisne organizacije žensk.

Zakoni in politike o nediskriminaciji so na splošno vzpostavljeni, vendar je treba organom za enakost in subjektom, ki so zadolženi za zaščito pred diskriminacijo, zagotoviti zadostna sredstva za izpolnjevanje njihovih nalog. V regiji obstaja trend naraščanja sovražnega govora ter nezadostnega nadaljnjega ukrepanja v primerih diskriminacije, kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora. Zakonodajni in politični okvir za pravice lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih, interspolnih in queer oseb (LGBTIQ) se razvija, vendar vključenost vseh delov družbe ostaja izziv, več zakonov pa še vedno zastaja. Zakone je treba spoštovati v praksi, saj sta diskriminacija in sovražni govor še vedno pogosta. V Turčiji varstvo temeljnih pravic LGBTIQ oseb ni zaščiteno, sovražni govor in kampanje blatenja proti skupnosti LGBTIQ pa še vedno vzbujajo resno zaskrbljenost.

Še vedno so potrebna prizadevanja za okrepitev otrokovih pravic ter izboljšanje medinstitucionalnega usklajevanja za učinkovito zaščito otrok in sisteme otroškega varstva v skladu z otrokovo koristjo. Nadalje je treba razviti otrokom prijazne pravosodne sisteme ter zagotoviti in bolj sistematično uporabljati alternative pridržanju, pri čemer se slednje uporablja le kot skrajni ukrep. Nasilje nad otroki in zgodnje poroke še vedno vzbujajo resno zaskrbljenost.

Pravice invalidov je treba bolje zaščititi in jim nameniti ustrezno pozornost. Vprašanja, ki jih je treba obravnavati, vključujejo prehod na oskrbo v skupnosti in samostojno življenje v skladu z zahtevami Konvencije ZN o pravicah invalidov ter na splošno več sprejemanja, dostopnosti in vključevanja.

Pri zaščiti manjšin je potrebno boljše usklajevanje, prav tako je treba zagotoviti spoštovanje pravice do samoopredelitve. Romi so še vedno najbolj prikrajšana skupnost v regiji. Vendar je letos večina vlad (razen turške) dokazala svojo politično zavezanost vključevanju Romov s sprejetjem novih strategij in akcijskih načrtov za Rome, katerih cilj je uskladitev z okvirom EU. Zdaj bi bilo treba dati prednost njihovemu izvajanju, vključno z dodelitvijo potrebnih finančnih sredstev.

Pravosodje, svoboda in varnost

Organizirani kriminal ostaja velika varnostna grožnja za Zahodni Balkan in Turčijo. Močne kriminalne mreže še naprej delujejo v regiji in zunaj nje, pri čemer imajo pomembno vlogo v svetovni trgovini z nezakonitim blagom ter pri tihotapljenju ljudi v Evropsko unijo in znotraj nje. Te kriminalne mreže so se izkazale za zelo spretne pri izkoriščanju pandemije COVID-19 in obstaja tveganje, da bodo izkoristile tudi rusko invazijo v Ukrajini, med drugim razpoložljivost velikih zalog orožja v Ukrajini. Sheme državljanstva za vlagatelje in sheme prebivanja za vlagatelje, ki so na voljo v nekaterih državah, se lahko uporabijo za to, da se zaobideta postopek EU za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje ter poglobljena ocena posameznih migracijskih in varnostnih tveganj, ki jo ta postopek vključuje, vključno z morebitnim izogibanjem ukrepom za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter izogibanjem mednarodnim sankcijam. Takšne sheme bi bilo treba nemudoma ukiniti. Če se šteje, da podeljevanje državljanstva na podlagi shem državljanstva za vlagatelje pomeni povečano tveganje za notranjo varnost in javni red držav članic, se lahko brezvizumski režim začasno prekine 14 .

Sodelovanje na področju kazenskega pregona med EU in državami Zahodnega Balkana, tudi z agencijami EU na področju pravosodja in notranjih zadev, se je še naprej krepilo. Po sprejetju sklepov Sveta marca 2021 je bilo sodelovanje na področju kazenskega pregona s tretjimi državami vključeno v vse operativne akcijske načrte Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala (EMPACT), kar je spodbudilo sodelovanje Zahodnega Balkana v platformi EMPACT. Leta 2022 je bilo sporočenih 300 primerov (v primerjavi s 159 v letu 2021), v katerih so se partnerice z Zahodnega Balkana zavezale, da bodo sodelovale v operativnih ukrepih. Albanija je še naprej vodila en operativni ukrep, Črna gora in Albanija sta skupaj z drugo državo vodili štiri oziroma dva operativna ukrepa, Srbija in Severna Makedonija pa sta skupaj z drugo državo vodili po en operativni ukrep. Bosna in Hercegovina je edina partnerica, ki je zmanjšala svoje sodelovanje v platformi EMPACT.

V okviru platforme EMPACT so partnerice iz regije sodelovale tudi na več dneh skupnega ukrepanja, ki so bili med drugim usmerjeni v omogočanje nezakonitega priseljevanja, promet s prepovedanimi drogami in trgovino s strelnim orožjem, kar je privedlo do takojšnjih rezultatov v smislu aretacij in zasega sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji. S pomočjo Europola in združenja policijskih načelnikov jugovzhodne Evrope je bil dosežen dober napredek pri krepitvi zmogljivosti regije za izvajanje strateških in operativnih analiz kaznivih dejanj na način, ki je usklajen po vsej EU. Od začetka ruske vojne agresije proti Ukrajini se Srbija ni udeležila več regionalnih dogodkov na varnostnem področju.

Nacionalni strategiji za boj proti drogam v Srbiji in Črni gori sta zastareli in ju je treba revidirati. Kosovo in Severna Makedonija imata vzpostavljeno strategijo in ustrezen akcijski načrt. Bosna in Hercegovina ima vzpostavljeno strategijo, vendar ustrezen akcijski načrt še ni bil sprejet. V Albaniji je to vprašanje zajeto v nacionalni strategiji za boj proti organiziranemu kriminalu skupaj z namenskim akcijskim načrtom. V celotni regiji so nedvomno potrebni prizadevanja za okrepitev strateškega okvira, tudi na podlagi ustrezne ocene, in napredek pri izvajanju. Kljub dolgoletni podpori Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) na tem področju nacionalni sistemi zgodnjega opozarjanja in nacionalni observatoriji za področje drog, ki bistveno prispevajo k zmanjševanju ponudbe, povpraševanja in škode, še niso bili vzpostavljeni ali pa so hudo finančno podhranjeni in zato ne delujejo, razen v Srbiji. V zvezi s tem je potrebno hitro ukrepanje. Zbiranje nacionalnih podatkov je še vedno delno usklajeno s protokoli EMCDDA, nacionalni nabori podatkov, ki jih je predložila večina partneric z Zahodnega Balkana, pa so nepopolni ali zapozneli. Slabo institucionalno usklajevanje med nacionalnimi organi se včasih pokaže v razdrobljenih in nepopolnih naborih podatkov. Zato se priporočata nadaljnje ozaveščanje ter iskanje alternativnih in učinkovitejših načinov za motiviranje partneric z Zahodnega Balkana, da se na tem področju obveščanja bolj in bolje zavežejo na politični, institucionalni in tehnični ravni. Ob podpori Centra jugovzhodne in vzhodne Evrope za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem so vse partnerice še naprej dejavno sodelovale pri izvajanju Akcijskega načrta EU glede trgovine s strelnim orožjem za obdobje 2020–2025, s katerim so bili usklajeni cilji in ključni kazalniki uspešnosti iz regionalnega časovnega načrta iz leta 2018 za trajnostno rešitev problema nedovoljenega posedovanja in neustrezne uporabe osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva ter trgovine z njimi na Zahodnem Balkanu. Partnerice so še naprej napredovale pri pravnem usklajevanju z zadevnim pravnim redom EU.

Za preprečevanje in pregon trgovine z ljudmi ter čezmejno sodelovanje v zadevah, povezanih s trgovino z ljudmi, je še naprej potreben bolj celosten pristop, vključno s posebnim poudarkom na proaktivnih preiskavah na podlagi obveščevalnih podatkov. Potrebne so nadaljnje izboljšave pri zgodnjem odkrivanju in napotitvi žrtev, zlasti tistih iz ranljivih skupnosti, na ustrezne službe za zaščito, podporo in pomoč v skladu s pristopom, ki je osredotočen na žrtve, upošteva vidik spola in je prilagojen otrokom.

Pri oceni na splošno slabih rezultatov pri pravnomočnih obsodbah v zvezi s hudimi kaznivimi dejanji in organiziranim kriminalom pa ni mogoče poročati o spremembah. Potrebna je močna nacionalna podpora za okrepitev strateških in operativnih zmogljivosti organov kazenskega pregona in sodstva za uspešno preiskovanje, pregon in sojenje v primerih hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter s tem odvračanje morebitnih storilcev. V zapletenih zadevah, povezanih s hudimi oblikami organiziranega kriminala in korupcijo na visoki ravni, se redno uporabljajo sporazumi o priznanju krivde, kar zelo pogosto privede do nesorazmerno nizkih kazni. Finančne preiskave še vedno ne spremljajo sistematično kazenskih postopkov od samega začetka, njihova učinkovitost pa je po vsej regiji še vedno omejena. Zato je treba bistveno izboljšati tudi rezultate v zvezi z zaseženimi in odvzetimi sredstvi, pridobljenimi s kaznivimi dejanji. V preteklem letu se je v več primerih ponovno pokazala dovzetnost organov kazenskega pregona in sodstva za infiltracijo kriminalnih združb. Zato so še vedno potrebni odločni in takojšnji ukrepi za preprečevanje in kaznovanje korupcije, tako na Zahodnem Balkanu kot tudi v Turčiji. Splošno pomanjkanje pomembnih rezultatov v boju proti kriminalu in pri izkoreninjenju korupcije vzbuja občutek nekaznovanosti in neenakosti.

Albanija je dosegla nadaljnji napredek pri zasegu in odvzemu sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji, vendar mora okrepiti svoje zmogljivosti za obravnavanje kibernetske kriminalitete in spolne zlorabe otrok (na spletu). Bosna in Hercegovina ni dosegla napredka v boju proti organiziranemu kriminalu in kriminalnim združbam, ki delujejo v državi. Zaradi stalnega pomanjkanja napredka na vseh ravneh se povečuje tveganje za nazadovanje. Kosovo mora kljub nekaterim nedavnim uspehom v boju proti organiziranemu kriminalu izboljšati svojo uspešnost in zagotoviti konkretnejše rezultate pri razbijanju kriminalne mreže in obravnavanju zadev na visoki ravni ter doseči bolj proaktivne preiskave, pravnomočne sodne odločbe in dokončni odvzem premoženja. Severna Makedonija je dosegla določen napredek pri operativnem sodelovanju z mednarodnimi partnerji, vendar mora okrepiti prizadevanja za odvzem premoženjske koristi in obravnavanje kibernetske kriminalitete. V Črni gori je bil dosežen napredek pri ponovni vzpostavitvi polne uporabe posebnih preiskovalnih ukrepov, doseženi pa so bili tudi nekateri pomembni operativni rezultati v boju proti tihotapljenju drog in cigaret. Vendar je treba znatno izboljšati pravosodni odziv na korupcijo, korupcijo na visoki ravni in organizirani kriminal ter izboljšati rezultate na področjih korupcije in korupcije na visoki ravni, tihotapljenja tobaka, pranja denarja, finančnih preiskav in odvzema premoženja. Črna gora mora tudi okrepiti ukrepe za zmanjšanje tveganja infiltracije organiziranega kriminala v policijo in sodstvo ter sprejeti ukrepe za uničenje zaseženih cigaret. Srbija je utrdila dobro raven sodelovanja z Eurojustom, Interpolom in Europolom, vendar se mora bolj ciljno usmeriti na kriminalne mreže in povečati odvzem njihovega premoženja. Turčija je dosegla omejen napredek, prav tako mora še vedno spremeniti svojo zakonodajo o kibernetski kriminaliteti in zaščiti prič ter ustanoviti urad za odvzem premoženjske koristi.

Sodelovanje z Zahodnim Balkanom na področju boja proti terorizmu in preprečevanja radikalizacije je še naprej ključnega pomena. Čeprav terorizem in nasilni ekstremizem v vseh njunih oblikah in ne glede na njun izvor še vedno predstavljata izziv, v obdobju poročanja ni bilo skrajnih ali nasilnih incidentov. Na ministrskem forumu EU-Zahodni Balkan o pravosodju in notranjih zadevah, ki je potekal decembra 2021, je bila potrjena veljavnost skupnega akcijskega načrta za boj proti terorizmu za Zahodni Balkan, prav tako so bili obravnavani napredek in vrzeli pri njegovem izvajanju. Svet je v sklepih iz junija 2022 o obravnavi zunanje razsežnosti nenehno spreminjajoče se grožnje terorizma in nasilnega ekstremizma 15 poudaril potrebo po nadaljnji krepitvi sodelovanja z Zahodnim Balkanom, tudi z nadaljnjim izvajanjem skupnega akcijskega načrta. Partnerice z Zahodnega Balkana so spomladi 2022 predložile četrti sklop poročil o izvajanju skupnega akcijskega načrta ter potrdile zavezanost in pripravljenost regije, da izpolni dane zaveze.

Na splošno si je treba bolj prizadevati za preprečevanje vseh oblik radikalizacije, vključno z versko, etnonacionalistično ali politično, pa tudi za preprečevanje tveganj radikalizacije na spletu in boj proti njim. Od januarja 2021 se prek projekta „RAN na Zahodnem Balkanu“ zagotavlja strukturirana podpora, ki bo v naslednjih 30 mesecih še razširjena s podporo politiki mreže EU za ozaveščanje o radikalizaciji (Radicalisation Awareness Network (RAN)). Ker je bila večina ukrepov za Albanijo in Severno Makedonijo že izvedena, so se začele razprave na tehnični ravni, da bi posodobili ustrezne izvedbene dogovore. To je namenjeno okrepitvi sodelovanja in zmogljivosti za boj proti terorizmu in ekstremizmu z dodatnimi ukrepi, ki jih je treba izvesti.

Albanija je dosegla znaten napredek, pet izvedbenih dogovorov pa je bilo skoraj v celoti uresničenih. Ukrepi, ki jih je še treba izvesti, vključujejo novo strategijo za Albanijo za boj proti nasilnemu ekstremizmu, ki je v pripravi ter bo vključevala strateško komuniciranje in ukrepe za boj proti terorističnim vsebinam na spletu. Na področju boja proti financiranju terorizma in pranju denarja je bil dosežen napredek, vendar je Albanija še vedno na seznamu Projektne skupine za finančno ukrepanje in mora izvesti preostale elemente akcijskega načrta Projektne skupine za finančno ukrepanje. Sprejetje davčne in kazenske amnestije v nasprotju z nasvetom EU in odbora Moneyval bi lahko ogrozilo napredek na tem področju. Črna gora je decembra 2021 sprejela strategijo za preprečevanje in zatiranje terorizma, pranja denarja in financiranja terorizma za obdobje 2022–2025 z akcijskim načrtom za obdobje 2022–2023, ki ga je treba izvesti. Severna Makedonija še naprej dosega pomemben napredek pri zakonodajnem in institucionalnem okviru ter pri preprečevanju nasilnega ekstremizma/boju proti njemu. Bosna in Hercegovina si mora še naprej prizadevati za boj proti terorizmu in preprečevanje nasilnega ekstremizma ter mora nujno sprejeti nov zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma v skladu s pravnim redom EU. Kontaktna točka za Europol mora začeti delovati v celoti, da se olajša izmenjava informacij. V Srbiji je v pripravi nova strategija za boj proti terorizmu in preprečevanje nasilnega ekstremizma/boj proti njemu. Srbija mora okrepiti prizadevanja za boj proti vsem oblikam radikalizacije in nasilnega ekstremizma ter njihovo preprečevanje, vključno z nasilnim desničarskim ekstremizmom in etnonacionalizmom. Kosovo je doseglo določen napredek v boju proti terorizmu in preprečevanju nasilnega ekstremizma v skladu s cilji, določenimi v izvedbenem dogovoru EU-Kosovo za skupni akcijski načrt za boj proti terorizmu za Zahodni Balkan. Kosovo se mora učinkoviteje boriti proti pranju denarja. Več prizadevanj je potrebnih pri uvedbi zaščite kritične infrastrukture na regionalni ravni, podpora pa bo zagotovljena z novim regionalnim projektom IPA. EU podpira revizijo nacionalnih strategij za boj proti terorizmu ter preprečevanje in zatiranje nasilnega ekstremizma v regiji.

Partnerice z Zahodnega Balkana še naprej izvajajo repatriacijo tujih terorističnih bojevnikov in njihovih družinskih članov iz severovzhodne Sirije. Zavezane so pregonu tujih terorističnih bojevnikov ter spodbujanju njihove sistemske reintegracije in resocializacije, zlasti žensk in otrok. Izboljšati je treba spremljanje ukrepov za reintegracijo in resocializacijo, zlasti v zaporih. To vključuje sodelovanje med institucijami na nacionalni in lokalni ravni. Izmenjava informacij prek Europolove mrežne aplikacije za varno izmenjavo informacij (SIENA) se je znatno izboljšala. Partnerice z Zahodnega Balkana bi morale prek ustreznih kanalov še naprej proaktivno pošiljati informacije o vračanju tujih terorističnih bojevnikov in njihovih družin.

V celotni regiji veljajo pravne določbe za pregon tujih terorističnih bojevnikov ob njihovi vrnitvi. Na Kosovu predčasni pogojni odpust storilcev nasilnih ekstremističnih kaznivih dejanj iz zapora še vedno vzbuja zaskrbljenost, zato bi si bilo treba bolj prizadevati za rehabilitacijo in reintegracijo. V Bosni in Hercegovini je v zaporu ali ob odpustu na voljo zelo omejena pomoč za odmik od nasilnega ekstremizma. Potrebna so znatna nadaljnja prizadevanja za pripravo zapornikov na odpust, vključno z nekdanjimi tujimi terorističnimi bojevniki. Črna gora je preganjala državljane, ki so se vrnili iz konflikta v Ukrajini leta 2014 in iz severovzhodne Sirije, kjer so njeni državljani še vedno prisotni.

Turčija se je še naprej soočala z grožnjami različnih terorističnih skupin. Nadaljevala je prizadevanja za boj proti terorizmu, kar je privedlo do trajnega zmanjšanja terorističnih dejavnosti in izboljšanja varnostnih razmer. Turčija je dala prednost boju proti Kurdski delavski stranki (PKK) in razbitju gibanja Gülen. PKK v EU ostaja na seznamu oseb, skupin in subjektov, vpletenih v teroristična dejanja. Turčija ima legitimno pravico do boja proti terorizmu. Vendar bi morala biti prizadevanja za boj proti terorizmu v skladu z načelom pravne države ter temeljnimi pravicami in svoboščinami. Sprememba turške protiteroristične zakonodaje in praks v skladu s standardi EU ostaja ključna neizvedena reforma. Turčija je bila oktobra 2021 vključena na seznam jurisdikcij, nad katerimi Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF) izvaja poostren nadzor („sivi seznam“). Po tej odločitvi Turčija ni bila dodana na seznam EU s tretjimi državami z visokim tveganjem, in sicer zaradi njenega statusa kandidatke, njene politične zaveze na visoki ravni, dane EU, da bo odpravila preostale pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila skupina FATF, in njenega cilja popolne uskladitve s pravnim redom EU. Turčija mora še naprej obravnavati neupoštevana priporočila, da bi bila umaknjena s sivega seznama skupine FATF.

Hibridne grožnje so po ruski invaziji na Ukrajino postale še resnejša in nevarnejša težava v državah, ki se pripravljajo na pristop. V regiji Zahodnega Balkana državni in nedržavni operaterji, vključno z operaterji zunaj regije, še naprej izvajajo dejavnosti manipuliranja z informacijami, vključno z dezinformiranjem, da bi ogrozili verodostojnost EU, spodkopali zaupanje javnosti v demokratične institucije ter poglobili polarizacijo in etnične razkole. Dejavnosti manipuliranja z informacijami, vključno z dezinformacijskimi kampanjami, so od 24. februarja 2022 še posebno intenzivne, na Zahodnem Balkanu pa se širi diskurz proti EU. Srbija mora sprejeti nujne ukrepe za zaščito svojih državljanov pred tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem ter pred diskurzom proti EU, tudi v razmerah ruske agresije na Ukrajino, ki ima očitne učinke prelivanja po vsej regiji. Več medijskih hiš s podporo ruske države, ki so na seznamu sankcij EU, oddaja radijske in multimedijske programe, vključno s kremeljsko medijsko hišo za razširjanje dezinformacij Sputnik Srbija, pa tudi medijsko hišo Russia Today, ki je poleti 2022 odprla pisarno v Beogradu. Vendar večino manipuliranja z informacijami, vključno z dezinformacijami v regiji, ustvarjajo in širijo domači akterji za domače namene in/ali kot posredniki za tretje države, katerih cilj je vplivati na javni diskurz, pri čemer manipuliranje z informacijami uporabljajo za to, da javnost naperijo proti demokraciji EU in zahodnim demokracijam na splošno.

Glede na sedanje geopolitične razmere ter v skladu s prednostnimi nalogami EU iz Skupnega okvira o preprečevanju hibridnih groženj, strategije za Zahodni Balkan in Zagrebške izjave sta Komisija in visoki predstavnik okrepila politični dialog in pomoč partnericam v procesu širitve za preprečevanje hibridnih groženj, zlasti za kibernetsko odpornost in kibernetsko varnost, vključno z zaščito kritične infrastrukture ter prehransko in energetsko varnostjo. V drugi polovici leta 2022 so Albanija, Kosovo in Črna gora doživeli kibernetske napade. Regija mora nujno sprejeti okvir EU za kibernetsko varnost. Ključnega pomena je tudi, da Zahodni Balkan izpolni svojo zavezo o izvajanju memoranduma o soglasju o 5G, podpisanega na digitalnem vrhu Zahodnega Balkana leta 2020 v Tirani. V zvezi s strateškim komuniciranjem ter bojem proti manipuliranju z informacijami in dezinformacijam je bil vzpostavljen trdnejši in ciljno usmerjen ukrep za krepitev odpornosti, osredotočen na ozaveščanje, delo na področju medijske pismenosti ter sodelovanje z lokalnimi institucijami, akterji civilne družbe in mediji, da bi se spopadli s to vrsto hibridne grožnje za družbe Zahodnega Balkana in njihovo pot v EU.

Severna Makedonija je oktobra 2021 sprejela nacionalno strategijo za krepitev odpornosti in spoprijemanje s hibridnimi grožnjami (2021–2025) skupaj z akcijskim načrtom. Priporočila iz raziskav o hibridnem tveganju 16 se obravnavajo s podporo EU. V izbranih državah se pričakuje nadaljnje ukrepanje na podlagi raziskav o tveganjih.

Nedovoljene migracije so bile še naprej ključni izziv za Zahodni Balkan in Turčijo. Nadalje se je razvijalo sodelovanje na vzhodnosredozemski in zahodnobalkanski migracijski poti. Tihotapljenje migrantov, mladoletniki brez spremstva, trgovina z ljudmi in nezadostna zmogljivost nacionalnih azilnih sistemov ostajajo razlogi za zaskrbljenost. Zaradi vojne v Ukrajini in krize v Afganistanu se je povečalo število ukrajinskih in afganistanskih beguncev, zato je nujno, da EU in države partnerice še naprej tesno sodelujejo. V tem okviru so begunce gostile vse partnerice v regiji, zlasti Črna gora, Kosovo, Albanija in Severna Makedonija.

Leta 2022 se skupno število nedovoljenih prihodov z Zahodnega Balkana v EU v primerjavi z letom 2021 povečuje, pri čemer je bilo v prvih sedmih mesecih leta 2022 na zunanjih mejah EU odkritih 70 770 nedovoljenih prehodov meje, kar je skoraj trikrat več kot v enakem obdobju lani. Skupno število nedovoljenih prihodov z Zahodnega Balkana na zunanje meje EU je bilo leta 2021 približno 62 000, leta 2020 pa 27 000. Konec julija 2022 je bilo v sprejemnih centrih v regiji približno 9 800 migrantov in beguncev, zunaj sprejemnih objektov pa jih je bilo po ocenah 2 900. Skupna sprejemna zmogljivost je približno 14 500 oseb. Dejavniki, ki vplivajo na veliko število tokov, vključujejo gibanja migrantov, ki so že prisotni v regiji, pa tudi ljudi, ki zaradi brezvizumskih režimov z letalskim prevozom prihajajo v Srbijo. Glede na močno povečanje števila prihodov Komisija pozorneje spremlja razmere in je okrepila svoje sodelovanje s partnericami z Zahodnega Balkana. Napredek je dosežen, vendar so na Zahodnem Balkanu potrebna nadaljnja prizadevanja za oblikovanje trdnejših institucij, zakonov in postopkov na področjih azila, vračanja, dovoljenih migracij in upravljanja meja, tudi za prenos zapletenega in zahtevnega pravnega reda EU v nacionalno zakonodajo. Partnerice z Zahodnega Balkana bi morale prevzeti odgovornost za vse vidike migracij. Okrepiti je treba azilne sisteme, prostovoljno in neprostovoljno vračanje ter sodelovanje z državami izvora pri ponovnem sprejemu v skladu z mednarodnimi standardi in standardi EU. Potrebno je okrepljeno regionalno in mednarodno sodelovanje za boj proti organiziranim kriminalnim združbam, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem migrantov in trgovino z ljudmi. Regionalno sodelovanje in usklajevanje z EU ostajata ključnega pomena.

Sporazumi o statusu, ki Evropski agenciji za mejno in obalno stražo (Frontex) omogočajo napotitev skupin evropske mejne in obalne straže z izvršilnimi pooblastili na območja, ki mejijo na zunanje meje EU, so bili v podporo nacionalnim mejnim organom sklenjeni in operacionalizirani z Albanijo, Črno goro in Srbijo. Podobna sporazuma o statusu sta bila s pogajanji dosežena med EU ter Bosno in Hercegovino ter med EU in Severno Makedonijo, vendar še nista bila podpisana. O teh se bo treba ponovno pogajati, da bi se upoštevale spremembe v zakonodajnem okolju od takrat, ko sta bila dosežena s pogajanji. Da bi se upoštevale spremembe v zakonodajnem okolju, zlasti sprejetje uredbe o evropski mejni in obalni straži leta 2019, se je Komisija leta 2022 s Severno Makedonijo dogovorila o novem besedilu sporazuma o statusu, ki naj bi bil podpisan pred koncem leta.

Kot je potrjeno v poročilu za leto 2021 v okviru mehanizma za zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti 17 , morajo Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija zagotoviti nadaljnje usklajevanje vizumske politike s seznami EU s tretjimi državami, katerih državljani potrebujejo vizum, zlasti kar zadeva tiste tretje države, ki predstavljajo tveganja za nedovoljene migracije ali varnostna tveganja za EU. Uskladitev vizumske politike z EU je ključnega pomena za dobro delovanje brezvizumskega režima teh partneric z EU. Turčija še naprej gosti eno največjih begunskih populacij, saj je na njenem ozemlju približno štiri milijone beguncev iz Sirije in drugih držav. V prvih sedmih mesecih leta 2022 je bilo skupno število prihodov iz Turčije v EU 13 163 v primerjavi s 7 481 v enakem obdobju leta 2021 (76-odstotno povečanje). Od teh migrantov jih je 6 225 prispelo v Italijo, kar pomeni znatno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom, 6 257 v Grčijo, 601 v Bolgarijo in 80 v Romunijo. V istem obdobju leta 2022 je bilo prijavljenih 11 137 prihodov na območja Cipra pod vladnim nadzorom (10 771 prek zelene črte, 366 s čolni) v primerjavi s 5 118 prihodi prek zelene črte in s čolni v enakem obdobju lani (115-odstotno povečanje). Turčija mora tudi nadalje uskladiti svojo vizumsko politiko z vizumsko politiko EU, vključno zlasti z nadaljnjo uskladitvijo svojih vizumskih zahtev s seznami EU z državami, katerih državljani ne potrebujejo vizuma in katerih državljani potrebujejo vizum.

Glede na talibanski prevzem oblasti v Afganistanu in mnenje turškega prebivalstva o migrantih turški organi povečujejo število vrnitev v Afganistan in krepijo svojo mejno infrastrukturo vzdolž meje z Iranom. Prav tako povečujejo sredstva za preprečevanje tihotapljenja migrantov in boj proti njemu, vendar je za boj proti tihotapskim mrežam potrebno večje mednarodno sodelovanje na področju kazenskega pregona na celotni migracijski poti od držav izvora do Turčije, vključno z Iranom, Zahodnim Balkanom in EU. Nadaljnje tesno sodelovanje na področju upravljanja meja in boja proti tihotapljenju migrantov ostaja ključna prednostna naloga.

Reforma javne uprave

Poročilo Evropske komisije o strateškem predvidevanju 18 vključuje „krepitev odpornosti institucij“ kot enega ključnih izzivov za prihodnost Evrope. Javne institucije in uprave se morajo odzivati na družbena vprašanja in učinkovito izvajati politike. Posodobitev javnih uprav ostaja ključna skrb v vseh državah, ki se pripravljajo na pristop. Politizacija še naprej spodkopava zmogljivosti in privlačnost javnih uprav kot delodajalca. Čeprav obstaja ozaveščenost o potrebah po ključnih reformah za oblikovanje strokovnejših in na dosežkih temelječih uprav, bo potrebnih več vizije in prizadevanj za izboljšanje načrtovanja politik, javnih financ, upravljanja ljudi in odgovornosti. Obstajajo primeri pozitivnih reform, na primer pri zagotavljanju digitalnih storitev. Izboljšanje upravne zmogljivosti bo bistvenega pomena za izpolnjevanje nalog države, načrtovanje in izvajanje bistvenih naložb v strateško infrastrukturo ter krepitev usklajevanja s pravnim redom EU.

Kakovost oblikovanja politik je bistvenega pomena za usmerjanje gospodarskega in družbenega razvoja države ter pomoč pri premagovanju nenehnih kriz. Oblikovanje politik bi moralo biti čim bolj predvidljivo. Politike bi bilo treba načrtovati za srednjeročno obdobje in jih povezati s proračunsko perspektivo, temeljiti morajo na dokazih, o njih pa se je treba posvetovati z ustreznimi deležniki. Vendar med partnericami z Zahodnega Balkana velik delež zakonov, ki jih predlaga vlada, ni del vladnih delovnih programov. Dosledno načrtovanje in usklajevanje politik med vlado in parlamenti bi bilo mogoče dodatno izboljšati. Čezmerna uporaba skrajšanih postopkov omejuje kakovost zakonodaje in demokratično odgovornost. Z izboljšanjem spremljanja politik bi se dodatno povečala učinkovitost uprave po vsej regiji.

Odgovorne javne uprave so organizirane racionalno, so uspešne, učinkovite in pregledne ter delujejo pošteno. S tem se gradi družbeno zaupanje, ki je bistvenega pomena za sodelovanje in razvoj. Na Zahodnem Balkanu vladne strukture ne sledijo vedno tem načelom. Vladne agencije niso vedno ustanovljene in organizirane racionalno ali učinkovito (npr. v Albaniji in na Kosovu). V več primerih so se regulativni in institucionalni okviri za odgovornost izboljšali, ni pa se izboljšala tudi dejanska praksa odgovornosti (Albanija, Severna Makedonija in Srbija). Severna Makedonija mora še vedno odobriti nov zakon o organizaciji države, medtem ko Bosna in Hercegovina še ni začela razvijati pravnega okvira, ki bi zagotavljal večjo odgovornost. Črna gora mora izboljšati odgovornost in dostop do javnih informacij. V Turčiji se je nadaljevala politizacija uprave z omejeno odgovornostjo do javnosti in pomanjkanjem politične volje za reforme.

Strateško in strokovno upravljanje človeških virov in javne uprave je ključnega pomena za javni sektor, da bi lahko privabil, razvijal in obdržal nadarjene posameznike. To vključuje pošteno in konkurenčno plačilo ter na dosežkih temelječe zaposlovanje, napredovanje in odpuščanje. Pomanjkanje dobro usposobljenega osebja je eden glavnih razlogov za majhno upravno zmogljivost in slabo delovanje javnih organov po vsej regiji. Vse države imajo še vedno težave z nadzorom nad političnim pokroviteljstvom, da bi zgradile strokovnejšo in stabilnejšo javno upravo.

Izboljšanje javnih storitev za podjetja in širšo javnost je visoko na dnevnem redu celotne regije in je področje, na katerem je bilo ugotovljenih največ izboljšav. Vendar je treba v celotni regiji izboljšati pravno varnost za podjetja in državljane s spodbujanjem učinkovitega usklajevanja sektorske zakonodaje s standardi iz zakona o splošnih upravnih postopkih. Srbija, Albanija, Črna gora in Severna Makedonija so začele izvajati pobude in storitve e-uprave. Albanija je vzpostavila celovito platformo za digitalne storitve, vendar mora zagotoviti pravičen dostop za državljane z omejenimi digitalnimi znanji in spretnostmi. Bosna in Hercegovina ter Kosovo morata pospešiti prizadevanja za razvoj celovite politike e-uprave in pojasniti institucionalne odgovornosti.

Izboljšanje sistemov javnih naročil in upravljanja javnih financ ostaja pomembna prednostna naloga za zagotavljanje državne učinkovitosti in integritete v celotni regiji. Kosovo, Črna gora in Severna Makedonija so dosegli napredek pri digitalizaciji svojih sistemov javnih naročil. Albanija je uvedla elektronski sistem za vlaganje pravnih sredstev in pritožb. V Srbiji se je število izjem od uporabe zakona o javnih naročilih znatno povečalo in vzbuja zelo resne pomisleke kot trend, ki ga je treba obrniti, in glede preglednosti na splošno. Turčija ima še vedno velike vrzeli pri usklajevanju s pravnim redom EU, saj se je področje uporabe pravil o javnih naročilih znatno zmanjšalo.

Reforma nacionalnih sistemov upravljanja za dobro finančno poslovodenje, vodstveno odgovornost in zunanjo revizijo je ključnega pomena za zagotovitev vzdržnosti državnih financ. Dosežen je bil določen napredek, saj so Srbija, Črna gora in Severna Makedonija pripravile/sprejele nove programe za upravljanje javnih financ. Albanija je sprejela ukrepe za pripravo nove strategije srednjeročnih prihodkov. Temu mora zdaj slediti dobro izvajanje teh programov. V Bosni in Hercegovini prva celovita strategija upravljanja javnih financ čaka na sprejetje s strani sveta ministrov. V Turčiji ni bilo večjega razvoja na področju upravljanja javnih financ.

Krepitev sistemov in zmogljivosti za upravljanje javnih naložb mora biti jasna prednostna naloga za vse države, ki se pripravljajo na pristop, zlasti v okviru gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan. Vendar je bil v preteklem letu dosežen le majhen napredek. Črna gora je izvedla oceno upravljanja javnih naložb. Zdaj je bistvenega pomena vzpostavitev povečane zmogljivosti. V Severni Makedoniji izvajanje akcijskega načrta za upravljanje javnih naložb zamuja, prav tako še ni bila vzpostavljena enota za upravljanje javnih naložb. Srbija mora uporabljati celotno metodologijo iz uredbe o upravljanju kapitalskih projektov za vse kapitalske naložbe. Za vse je treba vzpostaviti enoten, celovit, učinkovit in pregleden sistem za načrtovanje in upravljanje kapitalskih naložb.

Napredek pri javnem notranjem nadzoru in vodstveni odgovornosti je bil na splošno počasen, vendar so tri države dosegle določen napredek: Albanija je sprejela smernice za revizijo zaostalih plačil in odobrila revidirano metodologijo za revizijo smotrnosti poslovanja. V Bosni in Hercegovini so bili sekundarni predpisi in metodologije posodobljeni na vseh ravneh in vključeni v aplikacijo IT za notranji nadzor javnih financ, s čimer so bila ustvarjena konsolidirana letna poročila na vseh ravneh. Srbija je izvedla dva pilotna medsebojna strokovna pregleda ureditev notranje revizije in nedavno izboljšala smernice o vodstveni odgovornosti.

Vse države, ki se pripravljajo na pristop, morajo okrepiti svojo zmogljivost za pripravo kakovostnih statističnih podatkov v skladu z načeli, določenimi v zakonodaji EU in podrobneje opredeljenimi v Kodeksu ravnanja evropske statistike, na podlagi strokovne neodvisnosti, nepristranskosti, zanesljivosti ter preglednosti in zaupnosti. Bistveno je tudi povečati zagotavljanje podatkov Eurostatu. Severna Makedonija in Turčija sta v letu 2021 izvedli popis prebivalstva in stanovanj. Preostali del Zahodnega Balkana bi prav tako moral izvesti popis in dodeliti dovolj sredstev svojim statističnim uradom. Posebni sektor, v katerem morajo vse države doseči napredek, je makroekonomska statistika, vključno s statistiko državnih financ. Okrepiti je treba usklajevanje statističnega sistema v vsaki državi.

Regionalni in lokalni organi imajo ključno vlogo v procesu usklajevanja z EU in prihodnji uporabi pravil EU. Regionalne in lokalne oblasti so najbližje državljanom ter imajo ključno vlogo pri zagotavljanju javnih storitev in krepitvi zaupanja državljanov v državne institucije. Vlade morajo zagotoviti ravnotežje med centralno, regionalno in lokalno upravo ter skladno uporabo pravil, postopkov, standardov in upravljanja človeških virov na vseh ravneh celotne javne uprave. To neposredno vpliva na kakovost sektorskih politik, javnih storitev ter nazadnje na konkurenčnost in rast, zato bi bilo treba v državah, ki se pripravljajo na pristop, temu nameniti več pozornosti.

Civilna družba

Na Zahodnem Balkanu še naprej obstaja zelo dejavna in živahna civilna družba, ki spremlja vladne ukrepe in prispeva k oblikovanju politik. Sprejetje pravnih ukrepov je privedlo do izboljšav v nekaterih državah Zahodnega Balkana, vendar je treba pravni okvir dodatno izboljšati in dosledno izvajati, da se zagotovi ugodno okolje za civilno družbo, tudi kar zadeva postopke registracije, izboljšanje razpoložljivosti in preglednosti javnega financiranja (Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Srbija) ter pogoje za prostovoljstvo (Albanija, Kosovo). Bistveno je, da se varnostni ukrepi ne zlorabljajo, na primer s protiteroristično zakonodajo ali zakonodajo o preprečevanju financiranja širjenja orožja za množično uničevanje (Turčija), preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Kosovo) ali omejevanju prostega dostopa do informacij (Črna gora) ali svobode zbiranja (Bosna in Hercegovina).

Še vedno obstajajo pomanjkljivosti v institucionaliziranih mehanizmih za sodelovanje med civilno družbo in vlado. Bistveno je, da vlade zagotovijo pogoje za smiselno in vključujoče sodelovanje organizacij civilne družbe v postopkih oblikovanja politik.

Civilna družba je pod pritiskom v Srbiji in entiteti Republiki Srbski v Bosni in Hercegovini. V Srbiji so se nadaljevali verbalni napadi in kampanje blatenja proti organizacijam civilne družbe in njihovemu financiranju, medtem ko je uveljavljanje svobode zbiranja v entiteti Republiki Srbski v Bosni in Hercegovini še vedno omejeno. V Turčiji se je nadaljevalo resno nazadovanje. Civilna družba se je spopadala z nenehnim pritiskom in njen manevrski prostor za svobodno delovanje se je še naprej zmanjševal z omejevanjem dejavnosti zagovornikov človekovih pravic in civilne družbe. Organizacije civilne družbe v regiji širitve prav tako še naprej zagotavljajo storitve prikrajšanim skupinam, s čimer dopolnjujejo ali nadomeščajo delo javnih organov.

Gospodarstvo

Po močnem negativnem učinku pandemije COVID-19 leta 2020 so si gospodarstva Zahodnega Balkana in Turčije v letu 2021 hitro opomogla. Moč okrevanja se je med gospodarstvi zelo razlikovala, saj je bila rast realnega BDP dvomestna v Črni gori (12,4 %), Turčiji (11 %) in na Kosovu (10,5 %), nekoliko počasnejša, a še vedno zanesljiva je bila stopnja rasti v Albaniji (8,3 %), Srbiji (7,4 %) ter Bosni in Hercegovini (7,1 %), medtem ko je bila rast proizvodnje v Severni Makedoniji zmernejša (4 %). Postopna odprava zajezitvenih ukrepov, povezanih s COVID-19, in osnovni učinek močnega upada gospodarske rasti v letu 2020 (zlasti zaradi sektorskega deleža turizma) sta imela pomembno vlogo pri okrevanju v nekaterih državah, zlasti pri zelo veliki rasti v Črni gori. Ključni dejavniki zanesljivega okrevanja so bili: živahna zasebna poraba, ki so jo v nekaterih državah spodbudili zadržano povpraševanje in nadaljnji podporni ukrepi za ublažitev krize; povečanje naložb, zlasti javne kapitalske porabe v Srbiji in Severni Makedoniji, ter močna rast izvoza, zlasti v primeru Turčije.

Gospodarske obete obdaja zelo velika negotovost predvsem zaradi gospodarskih posledic ruske invazije na Ukrajino, ki naj bi imela sicer različno močan negativen vpliv na gospodarstva zaradi razlik v: neposrednih in posrednih trgovinskih povezavah posamezne države; energetski intenzivnosti posamezne države; višini inflacije cen hrane in vlogi turizma.

V vseh državah bi lahko fiskalni ukrepi, ki so bili sprejeti za ublažitev vpliva naraščajočih cen energije in hrane, skupaj s slabšanjem gospodarskih rezultatov kot posledico ruske vojne proti Ukrajini, iztirili ali upočasnili fiskalno konsolidacijo. Inflacija se je na Zahodnem Balkanu znatno pospešila, v Turčiji pa so se posledice svetovnih cenovnih pritiskov še zaostrile zaradi nekonvencionalnih odločitev na področju denarne politike, kar je sprožilo velik padec vrednosti lire, inflacijo pa dvignilo na najvišjo raven v dveh desetletjih (več kot 80-odstotna julija 2022).

Potreba po pospešitvi strukturnih reform je postala še pomembnejša za spodbuditev trajnega srednjeročnega okrevanja in nadaljnji napredek pri izpolnjevanju dveh gospodarskih meril za članstvo v EU, ki sta: zagotoviti delujoča tržna gospodarstva ter dokazati sposobnost obvladovanja konkurenčnega pritiska in tržnih sil v EU.

Večina držav Zahodnega Balkana je dosegla določen ali dober napredek pri spodbujanju delujočih tržnih gospodarstev, razen Bosne in Hercegovine, ki je nekoliko nazadovala. Turčija ni dosegla napredka v zvezi s tem. Trenutno nobene od partneric z Zahodnega Balkana ni mogoče šteti za popolnoma delujoče tržno gospodarstvo, raven skladnosti pa se razlikuje. Medtem ko sta Bosna in Hercegovina ter Kosovo še vedno v zgodnji fazi, je Severna Makedonija že dosegla dobro raven pripravljenosti. Za Albanijo in Črno goro se šteje, da sta zmerno pripravljeni, medtem ko je Srbija med zmerno in dobro ravnjo pripravljenosti. Tržno gospodarstvo Turčije je dobro napredovalo, vendar so se povečali resni pomisleki glede njegovega delovanja, saj je prišlo do nazadovanja pri pomembnih elementih, kot so vodenje monetarne politike, institucionalno in regulativno okolje, poseganje v določanje cen in nepregledna državna pomoč. Kar zadeva sposobnost za spopadanje s konkurenčnim pritiskom in tržnimi silami, dobro napreduje le Turčija, Srbija, Črna gora in Severna Makedonija so na zmerni ravni pripravljenosti, Albanija je dosegla določeno raven pripravljenosti, medtem ko sta Bosna in Hercegovina ter Kosovo še vedno v zgodnji fazi.

Gospodarski in finančni dialog med EU ter Zahodnim Balkanom in Turčijo je z leti postal pomembna platforma za razpravo in dogovor o srednjeročnih fiskalnih načrtih ter strategijah in prednostnih nalogah gospodarske politike na podlagi programov gospodarskih reform, ki jih partnerice predložijo vsako leto. Proces se zaključi s skupno dogovorjenimi ministrskimi sklepi, ki vsebujejo smernice politike za posamezne države, namenjene usmerjanju fiskalnih in strukturnih politik na Zahodnem Balkanu in v Turčiji.

Raven izvajanja skupno dogovorjenih smernic politike se je na celotnem Zahodnem Balkanu in v Turčiji poslabšala, in sicer s 50,8 % leta 2020 na 42,9 % leta 2021. To poslabšanje je delno povezano z vrnitvijo k smernicam politike za zahtevnejše reforme v letu 2021, potem ko je bil leta 2020 poudarek na kratkoročnih ukrepih, povezanih s krizo zaradi COVID-19. Nadaljevati bi bilo treba prizadevanja za okrepitev fiskalne stabilnosti in spremembo sestave proračunov, ki bo bolj usmerjena v rast, tudi s spodbujanjem digitalnega in zelenega prehoda ter razvoja človeškega kapitala. Zmanjšanje ranljivosti za zunanje pretrese ter povečanje prehranske in energetske varnosti sta postala ključnega pomena. Izboljšanje poslovnega okolja in poglobitev regionalnega gospodarskega povezovanja, ki temelji na pravilih in standardih EU, bi prav tako znatno povečala privlačnost regije Zahodnega Balkana kot območja za naložbe in dodatno prispevala k njeni gospodarski rasti. V Turčiji je ključni izziv ponovna vzpostavitev funkcionalne neodvisnosti gospodarskih in finančnih regulativnih organov.

Za trge dela na Zahodnem Balkanu in v Turčiji so še naprej značilne splošna nizka delovna aktivnost (zlasti med ženskami in mladimi) in zaposlenost ter visoka stopnja neformalnega dela in brezposelnosti. Razlika v zaposlenosti med spoloma v državah, ki se pripravljajo na pristop, se je leta 2020 gibala od približno 13 do 15 odstotnih točk v Črni gori, Srbiji in Albaniji do približno 33 odstotnih točk na Kosovu in 38 odstotnih točk v Turčiji, kar je precej nad povprečjem EU27, ki je znašalo 11 odstotnih točk. Jasno je, da je treba izboljšati slabo usmerjene aktivne politike trga dela, da bi ljudem pomagali najti zaposlitev ali usposabljanje. V tem okviru so se partnerice z Zahodnega Balkana julija 2021 zavezale k postopni vzpostavitvi, izvajanju in krepitvi programov jamstva za mlade v skladu z modelom EU, večina od njih pa je ustanovila medresorske strokovne skupine za razvoj načrtov za izvajanje jamstva za mlade.

Strukturna neskladja v znanjih in spretnostih so še vedno prisotna zaradi šibkih izobraževalnih sistemov in premajhnih naložb v človeški kapital. Reforme in naložbe v izobraževalne sisteme ter izpopolnjevanje in preusposabljanje so ključnega pomena za izboljšanje razmer na trgu dela in odpravo nastajajočega pomanjkanja kvalificirane delovne sile. Digitalizacija gospodarstva ter razvoj digitalnih znanj in spretnosti v vseh segmentih družbe sta prav tako bistvena za spodbujanje zaposljivosti in pospeševanje digitalnega gospodarstva. Visoke stopnje revščine ostajajo težava v gospodarstvih vseh partneric, pri čemer se je položaj zaradi pandemije COVID-19 in visokih zasebnih stroškov za zdravstveno varstvo še poslabšal, zaradi nedavnega zvišanja cen hrane in energije pa naj bi se stopnje revščine še zvišale. Zato sta izboljšanje učinkovitosti sistemov socialne zaščite in usmerjanje socialnih izdatkov v najrevnejše segmente prebivalstva postala še nujnejša.

III. SPOSOBNOST PREVZEMANJA OBVEZNOSTI ČLANSTVA        

Uskladitev na področju notranjega trga 19 bo državam omogočila, da v celoti izkoristijo stabilizacijsko-pridružitvene sporazume in dodatno okrepijo svoje trgovinsko povezovanje z EU, ki ostaja daleč največja trgovinska partnerica regije. Prav tako bo povečala privlačnost naložb EU ter olajšala sinergije v dobavni verigi, ustvarjanje delovnih mest in dostop do kapitala.

Zahodni Balkan je na splošno zmerno pripravljen na številnih področjih notranjega trga. Kar zadeva prosti pretok blaga, so Kosovo, Črna gora in Srbija dosegli določen napredek, Albanija je dosegla omejen napredek, Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija pa nista dosegli napredka. Albanija in Kosovo sta dosegla določen napredek na področju prostega pretoka storitev, medtem ko so Severna Makedonija, Črna gora in Srbija dosegle le omejen napredek. Severna Makedonija je dosegla dober napredek na področju prostega pretoka kapitala, medtem ko so Albanija, Kosovo in Črna gora dosegli določen napredek. Na področju politike varstva konkurence sta Kosovo in Črna gora dosegla določen napredek, Albanija in Srbija sta dosegli omejen napredek, Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija pa nista dosegli napredka. Albanija je dosegla dober napredek na področju prava intelektualne lastnine, Kosovo, Črna gora in Srbija pa so dosegli določen napredek. Albanija je dosegla dober napredek tudi na področju finančnih storitev, na katerem so napredovali tudi Kosovo, Severna Makedonija in Črna gora. Regionalno sodelovanje in okviri vključujočega regionalnega sodelovanja, kot sta strategija EU za jadransko-jonsko regijo ali strategija EU za podonavsko regijo, so še naprej olajševali priprave za morebitno udeležbo na notranjem trgu EU. Takšni okviri spodbujajo upravno zmogljivost za različne politike EU, vključno s kohezijsko politiko, in ponujajo platformo za sodelovanje na različnih ravneh upravljanja. Skupni regionalni trg Zahodnega Balkana, ki temelji na pravilih in standardih EU, je izhodišče za tesnejše povezovanje regije z enotnim trgom EU pred pristopom. Turčija je dosegla določen napredek na področju finančnih storitev in omejen napredek na področjih prostega pretoka blaga, prava intelektualne lastnine ter varstva potrošnikov in varovanja zdravja. Dobro je napredovala na področju prava gospodarskih družb, prav tako je dobro pripravljena na področjih prostega pretoka blaga, finančnih storitev, varstva potrošnikov in varovanja zdravja ter prava intelektualne lastnine. Vendar količina ponaredkov še vedno vzbuja zaskrbljenost in potrebno je boljše izvrševanje. Še vedno pa je v zgodnji fazi priprav na področjih prostega pretoka storitev in prostega gibanja delavcev, na katerih ni bilo napredka.

Reforme na področjih konkurenčnosti in vključujoče rasti 20 so izjemno pomembne za programe gospodarskih reform Zahodnega Balkana ter prejemajo podporo v okviru gospodarskega in naložbenega načrta, saj bodo prispevale k povečanju konkurenčnosti in privlačnosti regije za podjetja ter pomagale zmanjšati obstoječo vrzel v primerjavi z gospodarstvom EU. Da bi podprli konkurenčnost zasebnega sektorja, je bil februarja 2022 v okviru naložbenega okvira za Zahodni Balkan objavljen prvi razpis za mešano financiranje zasebnega sektorja. Operativni odbor je na seji junija 2022 v Rimu izdal pozitivno mnenje o prvih dveh operacijah mešanega financiranja in dveh projektih tehnične pomoči v višini 47 milijonov EUR za zasebni sektor. Komisija je na prvi seji operativnega odbora EFSD+ aprila 2022 predstavila tudi tri predloge za jamstva v vrednosti 125 milijonov EUR. Jamstvene sheme za podporo mikro, malim in srednjim podjetjem, podjetnikom v kmetijstvu ter ukrepom za energijsko učinkovitost in digitalni prehod se bodo začele izvajati do začetka leta 2023.

Večina partneric z Zahodnega Balkana je dosegla zmerno raven pripravljenosti na področjih iz tega sklopa. Bosna in Hercegovina pa je na več področjih še vedno v zgodnji fazi. Na področju obdavčenja sta Črna gora in Severna Makedonija dosegli določen napredek, Albanija, Kosovo in Srbija so dosegli omejen napredek, v Bosni in Hercegovini pa ni bilo vidnega napredka. Na področju carinske unije sta Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija dosegli določen napredek, Albanija, Kosovo, Črna gora in Srbija pa so dosegli omejen napredek. Na področju izobraževanja in kulture so Albanija, Kosovo, Črna gora in Srbija dosegli določen napredek. Na področju znanosti in raziskav sta Črna gora in Srbija dosegli določen napredek. Kosovo je doseglo določen napredek na področju digitalne preobrazbe in medijev. Kosovo in Severna Makedonija sta določen napredek dosegla tudi na področju ekonomske in monetarne politike, Albanija, Kosovo, Severna Makedonija in Črna gora pa tudi na področju socialne politike in zaposlovanja. Na področju podjetniške in industrijske politike so Albanija, Kosovo, Severna Makedonija in Črna gora dosegli določen napredek. Na splošno mora regija izvesti socialno-ekonomske reforme, da bi odpravila strukturne pomanjkljivosti, nizko konkurenčnost, visoko brezposelnost in posledice pandemije COVID-19. Napredek pri usklajevanju s pravili EU na področju DDV, trošarin in neposrednega obdavčenja bi prispeval k spodbujanju trgovine znotraj regije in mednarodne trgovine. Regija mora prav tako znatno okrepiti svoj raziskovalni in inovacijski ekosistem, da bodo gospodarstva lahko nadoknadila razvoj, tudi na področju digitalnih in zelenih tehnologij. Turčija je le v omejenem obsegu nadaljevala usklajevanje s pravnim redom EU, prišlo pa je do nazadovanja na področjih digitalne preobrazbe in medijev, ekonomske in monetarne politike, socialne politike in zaposlovanja ter industrijske politike. Dober napredek je dosegla na področju znanosti in raziskav, določen napredek pa tudi na področju izobraževanja in kulture, na katerem si mora še naprej prizadevati za bolj vključujoče izobraževanje, zlasti za dekleta. Priprave Turčije na področju znanosti in raziskav dobro napredujejo. Trgovinsko povezovanje Turčije z EU je na visoki ravni in obstaja dobra raven pripravljenosti na carinsko unijo, vendar je bil dosežen omejen napredek, tudi pri njenem izvajanju. Turčija še naprej odstopa od svojih obveznosti v okviru carinske unije EU-Turčija, kar prispeva k velikemu številu trgovinskih omejitev.

Zelena agenda in trajnostna povezljivost 21 sta ključni za trajnostno okrevanje, ki bo kos izzivom prihodnosti, pa tudi za gospodarsko povezovanje v regiji in z EU, kar bo koristilo tako podjetjem kot tudi širši javnosti. Ta cilja sta zapisana tudi v gospodarskem in naložbenem načrtu.

Na področju energetike so Albanija, Severna Makedonija in Srbija zmerno pripravljene, Črna gora pa je dobro pripravljena. Na področju vseevropskih omrežij so Albanija, Bosna in Hercegovina ter Kosovo dosegli določeno raven pripravljenosti, Srbija je zmerno pripravljena, Črna gora je zmerno pripravljena oziroma je dosegla dobro raven pripravljenosti in Severna Makedonija je dosegla dobro raven pripravljenosti. Albanija, Severna Makedonija, Črna gora in Srbija so dosegle določeno raven pripravljenosti na področju okolja in podnebnih sprememb. Bosna in Hercegovina je znatno izboljšala svoj sistem civilne zaščite in pokazala jasno zavezanost na področju obvladovanja nesreč; septembra 2022 se je kot polnopravna članica pridružila mehanizmu Unije na področju civilne zaščite. Tudi Albanija je sprejela potrebne ukrepe, da bi se lahko pridružila mehanizmu. Kosovo in Črna gora sta dosegla določen napredek na področju prometne politike, medtem ko so Albanija, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija in Srbija zabeležile omejen napredek. Na področju energetike sta Kosovo in Črna gora dosegla določen napredek, preostale partnerice z Zahodnega Balkana pa so dosegle omejen napredek. Na področju vseevropskih omrežij so Albanija, Kosovo in Srbija dosegli določen napredek, medtem ko je bil v Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji in Črni gori zabeležen le omejen napredek. Na področju okolja in podnebnih sprememb je bil na celotnem Zahodnem Balkanu že drugo leto zapored dosežen le omejen napredek. Zato so v celotni regiji potrebni nujni ukrepi, da bi pospešili usklajevanje s pravnim redom EU ter okrepili izvajanje, kazenski pregon in naložbe. V tem sektorju je treba znatno okrepiti upravne zmogljivosti in izvesti strukturne reforme.

Energetska kriza je države Zahodnega Balkana in Turčijo prizadela različno glede na njihovo stopnjo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv. Države, ki ne uvažajo nafte ali plina iz Rusije, so bile posredno prizadete zaradi energetske krize in ruske agresije. Države se z energetsko krizo spopadajo tako, da povečujejo energijsko učinkovitost, proizvajajo več energije iz lokalnih virov, si prizadevajo za diverzifikacijo svojih virov oskrbe, povečujejo skladiščenje ali pospešujejo uporabo obnovljivih virov energije. Januarja 2022 so se na primer začela gradbena dela na povezovalnem plinovodu med Srbijo in Bolgarijo. Ta projekt, ki ga večinoma financira EU, bo Srbiji omogočil, da do naslednjega leta diverzificira svojo oskrbo s plinom. Gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan je močno podprl vodilne pobude v regiji, kot so čezjadranski plinovod, razvoj plavajoče fotovoltaične proizvodnje na akumulacijskih jezerih hidroelektrarn ali energijsko učinkovita obnova vrtcev, šol in drugih stavb. Turčija je pospešila uvoz plina iz Azerbajdžana in drugih držav, čeprav je še vedno odvisna od ruskega plina. Prav tako se še naprej zanaša na Rusijo za gradnjo in poznejše obratovanje svoje prve jedrske elektrarne. Na splošno bodo potrebna večja prizadevanja za nadaljnjo diverzifikacijo oskrbe z energijo, zlasti z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije, ter povečanje energetske varnosti, tudi z večjo energijsko učinkovitostjo. Za reševanje energetske krize bosta potrebna tesnejše usklajevanje ukrepov ter sodelovanje med državami in z EU.

Voditelji in voditeljice držav Zahodnega Balkana so zeleno agendo za Zahodni Balkan potrdili novembra 2020 na vrhu v Sofiji, podrobnejši akcijski načrt pa je bil odobren oktobra 2021 na Brdu v Sloveniji. V skladu z evropskim zelenim dogovorom 22 je agenda gonilo za prehod na sodobna, ogljično nevtralna gospodarstva, ki so odporna na podnebne spremembe in gospodarna z viri, ter za sprostitev potenciala krožnega gospodarstva, trajnostnih prehranskih sistemov, boja proti onesnaževanju in izboljšanja ravnanja z odpadki za čistejšo, varnejšo in bolj zdravo prihodnost.

Na področju prometne in energetske politike je Turčija zmerno pripravljena. Še naprej si mora prizadevati za liberalizacijo trga plina ter razviti sodelovanje na področju jedrske varnosti in zaščite. Na področju energetskih in prometnih omrežij je dosegla določen napredek z izgradnjo železniške proge Halkali–Kapikule, ki povezuje bolgarsko mejo z Istanbulom. Na področju okolja in podnebnih sprememb je Turčija dosegla določeno raven pripravljenosti, vendar se sooča s kritičnimi okoljskimi in podnebnimi izzivi tako pri blažitvi podnebnih sprememb kot tudi pri prilagajanju nanje. Turčija je ratificirala Pariški sporazum o podnebnih spremembah (listino o njegovi ratifikaciji mora še predložiti Združenim narodom). Izrazila je tudi pripravljenost za sodelovanje z EU pri uresničevanju ciljev evropskega zelenega dogovora. Ta razvoj dogodkov je dobrodošel. Vendar je bilo sprejetih zelo malo konkretnih ukrepov za prenos teh ciljev v nacionalno zakonodajo, pa tudi vključevanje podnebnih ukrepov v druge politike je še vedno omejeno.

Priprave na področjih virov, kmetijstva in kohezije 23 stagnirajo. Severna Makedonija, Črna gora in Srbija so zmerno pripravljene glede večine poglavij iz tega sklopa. Albanija in Kosovo sta večinoma dosegla določeno raven pripravljenosti, medtem ko je Bosna in Hercegovina pri večini poglavij še vedno v zgodnji fazi. Na področju kmetijstva in razvoja podeželja so Albanija, Severna Makedonija, Črna gora in Srbija dosegle določen napredek, medtem ko je bil napredek Kosova omejen. Na področju varnosti hrane ter veterinarske in fitosanitarne politike sta Kosovo in Severna Makedonija dosegla določen napredek, Albanija in Srbija pa sta zabeležili omejen napredek. Na področju ribištva je dober napredek dosegla le Albanija. Na področju regionalne politike in usklajevanja strukturnih instrumentov Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija in Srbija niso dosegle napredka, medtem ko so druge države Zahodnega Balkana dosegle omejen napredek.

Turška politika podpore kmetijstvu se je oddaljila od načel skupne kmetijske politike EU. Država je dosegla dober napredek na področju ribištva ter določen napredek na področju regionalne politike in usklajevanja strukturnih instrumentov. Omejen napredek je dosegla na področju varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, na katerem obstajajo pomisleki glede ravni ostankov pesticidov v živilih, izvoženih v EU.

Sklop o zunanjih odnosih zajema zunanje odnose (poglavje 30) ter zunanjo, varnostno in obrambno politiko (poglavje 31). Na področju zunanjih odnosov so vse partnerice z Zahodnega Balkana dobro ali zmerno pripravljene, razen Bosne in Hercegovine, ki je dosegla določeno raven pripravljenosti. Na področju zunanje, varnostne in obrambne politike so Albanija, Črna gora in Severna Makedonija dobro pripravljene, Srbija je zmerno pripravljena, Bosna in Hercegovina pa je dosegla določeno raven pripravljenosti. Na področju zunanjih odnosov je Črna gora dosegla dober napredek, Albanija je dosegla določen napredek, Kosovo in Severna Makedonija sta dosegla omejen napredek, Srbija ter Bosna in Hercegovina pa nista dosegli napredka. Na področju zunanje, varnostne in obrambne politike je Severna Makedonija dosegla zelo dober napredek, Albanija in Črna gora sta dosegli dober napredek, Bosna in Hercegovina je dosegla določen napredek, Srbija pa je nazadovala. Nadaljevalo se je tesno sodelovanje med EU in Zahodnim Balkanom na področju skupne zunanje in varnostne politike/skupne varnostne in obrambne politike (SZVP/SVOP), tudi s pomembnimi prispevki partneric k misijam in operacijam EU v okviru SVOP. Pomen uskladitve s SZVP EU v okviru procesa vključevanja v EU se je po neizzvani in neupravičeni agresiji Rusije proti Ukrajini še povečal. Albanija in Črna gora sta ohranili popolno usklajenost, pri čemer se jima je pridružila Severna Makedonija, ki se je retroaktivno popolnoma uskladila z vsemi izjavami visokega predstavnika v imenu EU in omejevalnimi ukrepi EU ter je po ruski agresiji še naprej ohranjala 100-odstotno stopnjo usklajenosti. Bosna in Hercegovina je z uradnim pristopom k izjavam visokega predstavnika in omejevalnim ukrepom po ruski agresiji izboljšala svojo stopnjo usklajenosti, čeprav še vedno obstajajo veliki izzivi pri izvajanju. Tudi Kosovo se je enostransko uskladilo s temi ukrepi. Srbija je za zdaj zavrnila uskladitev z vsemi omejevalnimi ukrepi EU v zvezi z Rusijo in večino izjav visokega predstavnika v imenu EU o Ruski federaciji. Še več, Srbija je še naprej ohranjala tesne odnose z Rusijo. Partnerice z Zahodnega Balkana in Turčija so se pridružile veliki večini mednarodne skupnosti, vključno z EU, ko so glasovale za dve resoluciji Generalne skupščine ZN po ruski agresiji proti Ukrajini in za začasno izključitev Rusije iz Sveta za človekove pravice.

Na področju zunanjih odnosov je Turčija zmerno pripravljena, na področju zunanje, varnostne in obrambne politike pa je dosegla določeno raven pripravljenosti. Na področju zunanjih odnosov je dosegla omejen napredek. Stopnja usklajenosti Turčije s SZVP se je avgusta 2022 dodatno poslabšala na 7 % (11 % leta 2021 in leta 2020 ter 21 % leta 2019). Na splošno je bila vse odločnejša zunanja politika Turčije še naprej v nasprotju s prednostnimi nalogami EU na področju SZVP. Čeprav sta Turčija in EU ponovno začeli dialog o zunanji in varnostni politiki ter regionalnih vprašanjih, bi morala Turčija še vedno sprejeti odločne ukrepe za znatno izboljšanje svoje usklajenosti z izjavami EU in sklepi Sveta.

IV. REGIONALNO SODELOVANJE IN DOBRI SOSEDSKI ODNOSI

Na Zahodnem Balkanu so dobri sosedski odnosi in regionalno sodelovanje bistveni prvini stabilizacijsko-pridružitvenega in širitvenega procesa.

Po uspešni uvedbi „gostovanja kot doma“ v šestih gospodarstvih Zahodnega Balkana 1. julija 2021 so bili sprejeti nadaljnji pripravljalni ukrepi za znižanje stroškov gostovanja med Zahodnim Balkanom in EU. Časovni načrt za znižanje stroškov gostovanja med EU in Zahodnim Balkanom je bil pripravljen na podlagi kombinacije prostovoljnih trgovinskih sporazumov in nadaljnjih reform na digitalnem področju na Zahodnem Balkanu. Končni cilj tega postopka je do leta 2027 znižati cene gostovanja z EU na raven, ki je blizu domačim cenam. Ta postopek vključuje dva vzporedna toka: izvajanje sklopa reform politike s strani vlad Zahodnega Balkana, namenjenih izboljšanju poslovnega okolja v regiji, ter pripravljalne dejavnosti z mobilnimi operaterji Zahodnega Balkana in EU, da se olajša izvajanje predlaganega postopnega zniževanja, ki se začne januarja 2023.

Oktobra 2021 se je šest držav dogovorilo o „regionalnem okviru za prosti pretok podatkov v regiji Zahodnega Balkana“ in si bo skupaj prizadevalo za harmonizacijo zakonodaje, zlasti za uskladitev s splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR), sklepe o ustreznosti med državami v okviru GDPR, prosti pretok neosebnih podatkov in odprtih podatkov ter ponovno uporabo informacij javnega sektorja. Zahodni Balkan mora zagotoviti uskladitev nacionalne zakonodaje z uredbo EU o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu. V zvezi s tem je vseh šest držav 13. oktobra 2021 podpisalo skupno izjavo o interoperabilnem Zahodnem Balkanu.

Opravljeno je bilo obsežno tehnično delo na vseh področjih, ki jih zajema pobuda za skupni regionalni trg. Cilj tega dela pod okriljem Sveta za regionalno sodelovanje, sporazuma CEFTA in naložbenega foruma šestih zahodnobalkanskih zbornic je omogočiti prosto gibanje ljudi, zlasti strokovnjakov, in zagotavljanje elektronskih storitev ter olajšati trgovino in carinske postopke v regiji. Na primer, na cestnih in železniških mejnih prehodih v regiji so bili vzpostavljeni zeleni vozni pasovi, ki olajšujejo tranzit prednostnega blaga, julija letos pa se je začel pilotni projekt med Grčijo in Severno Makedonijo za razširitev pobude o zelenih voznih pasovih med Zahodnim Balkanom in EU. Vendar so nesoglasja glede vprašanj statusa med Beogradom in Prištino še naprej preprečevala formalno sprejetje sporazumov 24 . Regija mora pokazati politično vizijo in dokončati to delo ter sprejeti pravno zavezujoče sporazume ali odločitve med vsemi partnericami z Zahodnega Balkana v korist svojih državljanov in podjetij. To zahteva skupno osredotočanje na vzpostavitev skupnega regionalnega trga na podlagi pravil in standardov EU, poleg tega pa je treba preprečiti, da bi to delo ogrozili enostranski ukrepi. Pomanjkanje napredka pri uresničitvi skupnega regionalnega trga je privedlo do pobude Odprti Balkan, s katero so bili storjeni začetni koraki za uresničevanje štirih svoboščin med Albanijo, Severno Makedonijo in Srbijo. Dokler je pobuda Odprti Balkan v skladu z okvirom skupnega regionalnega trga, skladna s standardi EU ter popolnoma odprta in vključujoča, je to koristen korak k razvoju skupnega trga med šestimi gospodarstvi v regiji.

Z izvajanjem agende za Zahodni Balkan na področjih inovacij, raziskav, izobraževanja, kulture, mladih in športa se je še naprej podpiral trajnostni socialno-ekonomski razvoj regije, prav tako so se ustvarjale nove priložnosti za študente, raziskovalce, inovatorje in podjetnike, da okrepijo svoje znanje in spretnosti ter dostopajo do novih trgov. Dokončana je bila pridružitev partneric z Zahodnega Balkana programu Obzorje Evropa in programu Ustvarjalna Evropa, prav tako se je nadaljevalo delo v zvezi z razvojem strategij pametne specializacije. Srbija in Severna Makedonija sta pridruženi programu Erasmus+, Severna Makedonija pa je pridružena tudi evropski solidarnostni enoti. Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo in Črna gora za zdaj niso pridruženi, vendar imajo koristi od mednarodne razsežnosti programa Erasmus+, ki se financira iz instrumenta za predpristopno pomoč III (IPA III), z namenskim zneskom v višini 374 milijonov EUR za obdobje 2021–2027.

Poleg tega je bilo vzpostavljeno novo okrepljeno partnerstvo z izobraževalnimi organizacijami in ustanovami na Zahodnem Balkanu, ki niso pridružene programu Erasmus+. S tem partnerstvom imajo priložnost, da sodelujejo pri pomembnih strateških ukrepih, začenši s pobudo Evropske univerze. Razširitev takih vodilnih ukrepov na vse partnerice z Zahodnega Balkana in dostop do njih za vse dodatno krepita sodelovanje z regijo.

Regionalni urad za sodelovanje mladih je še naprej imel pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju regionalnega sodelovanja in dobrih sosedskih odnosov z zagotavljanjem priložnosti za sodelovanje in izmenjavo za mlade z Zahodnega Balkana.

Srečanje voditeljev in voditeljic EU in Zahodnega Balkana 23. junija je bilo priložnost za ponovno potrditev perspektive EU za partnerice v regiji ter za okrepitev programa sodelovanja in povezovanja. Poseben poudarek je bil namenjen vključevanju Zahodnega Balkana v ukrepe EU za zmanjšanje negativnega vpliva ruske agresije proti Ukrajini v smislu preskrbe s hrano in energijo ter neodvisnosti, pa tudi podpori krepitvi zmogljivosti na področju kibernetske varnosti in socialni agendi, zlasti z vključevanjem mladih v gospodarstvo. Srečanje je bilo tudi priložnost za razpravo o tesnejšem političnem sodelovanju, uskladitvi Zahodnega Balkana s stališči in ukrepi EU ter morebitnem oblikovanju in delovanju evropske geopolitične skupnosti.

Celovita normalizacija odnosov med Srbijo in Kosovom v okviru dialoga pod okriljem EU ostaja ključna za njuno evropsko prihodnost in stabilnost celotne regije. Proces se je nadaljeval v celotnem obdobju poročanja z rednimi mesečnimi srečanji na ravni glavnih pogajalcev in srečanjem na visoki ravni 18. avgusta 2022. Čeprav je bil na področjih energetike, integriranega upravljanja meja in svobode gibanja dosežen določen napredek, so odnosi med Kosovom in Srbijo še vedno napeti. Obe strani morata bolj konstruktivno sodelovati pri uresničitvi cilja, da se sklene celovit pravno zavezujoč sporazum o normalizaciji, ki bo obravnaval vsa ključna nerešena vprašanja med njima, in v celoti izvajati vse pretekle sporazume, sklenjene z dialogom.

Vse strani morajo v dobri veri izvajati obstoječe dvostranske sporazume, vključno s Prespanskim sporazumom med Severno Makedonijo in Grčijo ter Pogodbo o prijateljstvu, dobrih sosedskih odnosih in sodelovanju z Bolgarijo.

Preseganje zapuščine preteklosti in reševanje sporov, ki izhajajo iz konfliktov v 90. letih prejšnjega stoletja, ostajata ključnega pomena. Še vedno je treba rešiti pomembna nerešena dvostranska vprašanja, vključno z vprašanji meja in zagotavljanjem pravice žrtvam vojnih zločinov, identifikacijo preostalih pogrešanih oseb in vzpostavitvijo natančne evidence grozodejstev preteklosti na regionalni ravni. V EU ni prostora za podžigajočo retoriko ali poveličevanje vojnih zločincev na kateri koli strani.

Teritorialno sodelovanje državam Zahodnega Balkana omogoča medsebojno sodelovanje in sodelovanje s sosednjimi državami članicami v ključnih socialnih in gospodarskih sektorjih. Natančneje, programi čezmejnega sodelovanja ustvarjajo priložnosti za dialog in sodelovanje na ravni lokalne uprave, v katera so vključeni skupnosti, zasebni sektor in organizacije civilne družbe. Kot taki so ključni instrumenti za dobre sosedske odnose in spravo na obmejnih območjih. Programi čezmejnega sodelovanja, ki so osredotočeni na lokalni razvoj, prinašajo gospodarski in naložbeni načrt ter zeleno agendo tudi na lokalno raven in pomagajo pri gospodarskem okrevanju oddaljenih območij.

Razmere v vzhodnem Sredozemlju so spet bolj napete. Turčija v obdobju poročanja ni izvajala nobenih nedovoljenih dejavnosti vrtanja. Poročalo pa se je o incidentih v zvezi z raziskovalnimi dejavnostmi v ciprski izključni ekonomski coni (IEC) in kršitvami nacionalnega zračnega prostora Republike Ciper. Turške vojaške vaje na ciprskih pomorskih območjih so se nadaljevale. Odnosi z Grčijo so se aprila 2022 poslabšali zaradi ponavljajočih se kršitev grškega zračnega prostora s strani turških lovskih letal in brezpilotnih zrakoplovov v egejski regiji, vključno z velikim številom letov nad naseljenimi območji, pa tudi zaradi grozilnih turških izjav o suverenosti grških otokov. Umiritev razmer v vzhodnem Sredozemlju je treba ohraniti. EU je Turčijo večkrat, nazadnje na zasedanju Evropskega sveta junija 2022, pozvala, naj se izogiba vsakršnim grožnjam, ustvarjanju virov trenj ali izvajanju ukrepov, ki bi škodili dobrim sosedskim odnosom in mirnemu reševanju sporov.

EU je še naprej zavezana zaščiti svojih interesov in interesov svojih držav članic ter ohranjanju regionalne stabilnosti. Svet je novembra 2021 po drugem pregledu okvira za omejevalne ukrepe režim podaljšal še za eno leto. Trenutno sankcije veljajo za dva posameznika.

Suverene pravice držav članic EU med drugim vključujejo pravico do sklepanja dvostranskih sporazumov ter raziskovanja in izkoriščanja naravnih virov v skladu s pravnim redom EU in mednarodnim pravom, vključno s Konvencijo ZN o pomorskem mednarodnem pravu. Spoštovati je treba suverenost in suverene pravice nad zračnim prostorom in pomorskimi območji vseh sosednjih obalnih držav, vključno s tistimi, do katerih so upravičeni njihovi otoki, razmejitev izključnih ekonomskih con in epikontinentalnega pasu pa bi bilo treba obravnavati v skladu z mednarodnim pravom na podlagi dialoga v dobri veri in ob prizadevanju za dobre sosedske odnose. Nadaljevanje dialoga v dobri veri in odrekanje enostranskim dejanjem, ki so v nasprotju z interesi EU ter kršijo mednarodno pravo in suverene pravice držav članic EU, sta absolutni zahtevi za zagotovitev stabilnega in varnega okolja v vzhodnem Sredozemlju ter za razvoj obojestransko koristnega sodelovanja med EU in Turčijo. Turčija se mora nedvoumno zavezati dobrim sosedskim odnosom, mednarodnim sporazumom in mirnemu reševanju sporov v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov ter se po potrebi obrniti na Meddržavno sodišče.

Nadaljnja zavezanost Turčije in njen konkretni prispevek k pogajanjem o pravični, celoviti in izvedljivi rešitvi ciprskega vprašanja v okviru ZN ter v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov, pa tudi s pravnim redom EU in načeli, na katerih EU temelji, je bistvenega pomena. Pomembno je, da Turčija ponovno potrdi svojo zavezanost pogovorom za rešitev ciprskega vprašanja pod vodstvom Združenih narodov in v njih konstruktivno sodeluje v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta ZN, vključno z njihovimi zunanjimi vidiki. Ne smejo se sprejeti enostranski ukrepi, ki bi lahko povzročili napetosti na otoku in ogrozili nadaljevanje pogovorov. Turčija mora v zvezi z Varošo nemudoma preklicati vsa dejanja in ukrepe, sprejete v zvezi z Varošo od oktobra 2020, ki so v nasprotju z ustreznimi resolucijami in izjavami Varnostnega sveta ZN. Turčija mora nemudoma izpolniti svojo obveznost polnega izvajanja dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu med EU in Turčijo ter doseči napredek pri normalizaciji odnosov z Republiko Ciper.

Dobri sosedski odnosi in sprava so neločljivo povezani s pravno državo, ekonomskim upravljanjem in regionalnim sodelovanjem. Posebni cilj instrumenta IPA III na tem področju je prispevati k družbeni koheziji in odpornosti z obravnavanjem zapuščine preteklih konfliktov in zagotavljanjem pravice vsem žrtvam konfliktov. Izboljšanje dobrih sosedskih odnosov prav tako krepi zaupanje državljanov ter prispeva k odpravi ovir za politične, gospodarske in družbene izmenjave in sodelovanje. Komisija je že sprejela prve sklepe o financiranju iz IPA III za (a) podporo pregonu vojnih zločinov na nacionalni ravni z zagotavljanjem strokovnega znanja pravosodnim organom in (b) ozaveščanje javnosti o preteklih zločinih, vključno z dialogom in izmenjavami med številnimi različnimi deležniki.

V. SKLEPI IN PRIPOROČILA

Komisija na podlagi zgornje analize in ocen iz povzetkov po državah v Prilogi predlaga naslednje sklepe in priporočila:

I.

1.Ruska brutalna invazija na Ukrajino februarja 2022 je korenito spremenila geopolitično pokrajino in na preizkušnjo postavila red, ki temelji na pravilih. V tem okviru je širitvena politika EU bolj kot kdaj koli prej geostrateška naložba v dolgoročni mir, stabilnost in varnost celotne naše celine ter je zato visoko na političnem dnevnem redu EU. Ta politika, ki temelji na strogih, vendar poštenih pogojih, in načelu lastnih zaslug, še naprej spodbuja preobrazbo in posodobitev v partnerskih državah ter jih še bolj približuje EU. Zahodni Balkan je del evropske družine. V strateškem interesu EU ter bistvenega pomena za njihovo stabilnost in blaginjo je, da vse partnerice z Zahodnega Balkana napredujejo na poti k polnemu članstvu v EU, tako da v celoti sprejmejo in branijo demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, ki so v središču vrednot EU. Prihodnost teh držav ter njihovih državljanov in državljank je v Evropski uniji.

2.V zadnjem letu so se v okviru širitvene agende EU zgodili pomembni premiki. 19. julija 2022 sta potekali prva medvladna konferenca z Albanijo in politična medvladna konferenca s Severno Makedonijo, na katerih so bili predstavljeni naslednji koraki v širitvenem procesu po sprejetju pogajalskega okvira. S tem se je odprlo novo poglavje v širitveni politiki EU.

Evropski svet je priznal evropsko perspektivo Ukrajine, Republike Moldavije in Gruzije. Voditelji in voditeljice EU so se odločili, da Ukrajini in Republiki Moldaviji podelijo status držav kandidatk ter da Gruziji podelijo status države kandidatke, ko bodo obravnavane prednostne naloge, določene v mnenju Komisije o prošnji Gruzije za članstvo.

3.Turčija ostaja ključna partnerica Evropske unije na ključnih področjih skupnega interesa, kot so migracije, boj proti terorizmu, gospodarstvo, trgovina, energetika, prehranska varnost in promet. Na teh področjih so se nadaljevali dialogi na visoki ravni in okrepljena prizadevanja. Svet je junija 2019 ponovil, da se Turčija še naprej oddaljuje od Evropske unije ter da so se pristopna pogajanja s Turčijo dejansko ustavila in ni mogoče razmišljati o odprtju ali zaprtju novih poglavij. Dejstva, ki so bila podlaga za to oceno, še vedno držijo. Dvostranske napetosti z nekaterimi državami članicami so se povečale. Turčija je olajšala dialog med Rusijo in Ukrajino ter imela ključno vlogo pri sporazumu o izvozu žit. Vendar se je tudi odločila za okrepitev trgovinskih in finančnih odnosov z Rusijo ter se ni pridružila omejevalnim ukrepom EU. To je razlog za vse večjo zaskrbljenost, ki zahteva pozorno spremljanje na ravni EU.

4.Ruska vojna proti Ukrajini je dodatno poudarila pomen usklajenosti s SZVP kot ključnega vidika procesa vključevanja v EU. 100-odstotna usklajenost Albanije, Črne gore in Severne Makedonije s SZVP EU je še naprej močan znak njihove zavezanosti in strateške odločitve za vključitev v EU, medtem ko sta bistveno izboljšanje usklajenosti Bosne in Hercegovine s SZVP ter enostranska uskladitev Kosova pohvalna in ju je treba priznati. Srbija in Turčija sta nadaljevali svojo politiko, da se ne pridružita omejevalnim ukrepom proti Rusiji. Obe morata sprejeti odločne ukrepe za izboljšanje usklajenosti s SZVP EU, vključno z njenimi omejevalnimi ukrepi, ter se izogibati ravnanjem, ki so v nasprotju z njunim izraženim ciljem pridružitve EU.

5.Sedanja energetska kriza, s katero se sooča Evropa, je izziv za Zahodni Balkan in Turčijo, pa tudi za EU. EU je pozvala Zahodni Balkan, naj se pridruži skupni platformi EU za nakupe energije. Srbija in Severna Makedonija sta se udeležili prvega srečanja regionalne projektne skupine za jugovzhodno Evropo. Ta se je že dogovorila o akcijskem načrtu, med drugim za boljše čezmejne pretoke energije. EU podpira Zahodni Balkan pri usmerjanju finančne podpore v naložbe v energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost, da se zmanjša poraba energije in znižajo stroški. Hkrati EU pričakuje, da se bodo vse partnerice v regiji v celoti uskladile z zakonodajo in prednostnimi nalogami politike EU na področju energije, vključno s tistimi iz načrta REPowerEU, ter bodo čim prej zmanjšale svojo odvisnost od ruskih fosilnih goriv. EU prek Energetske skupnosti Zahodnemu Balkanu odpira tudi svoj trg električne energije, pogoj za to pa je izvedba regulativnih reform.

6.Razogljičenje je eden od glavnih stebrov zelene agende za Zahodni Balkan, ki je vključen v gospodarski in naložbeni načrt. Potem ko je bil oktobra 2021 na Brdu sprejet akcijski načrt za izvajanje zelene agende, se pričakuje nadaljnji napredek. EU podpira regijo pri izvajanju zelene agende, na primer s spodbujanjem razvoja regionalnih pristopov; regionalno sodelovanje je ključni pogoj za obravnavanje podnebnih sprememb ter okoljskih izzivov in priložnosti.

7.Leto 2021 je bilo prvo polno leto izvajanja gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan, katerega cilji so tesnejše povezovanje in premostitev socialno-ekonomske vrzeli med regijo in EU, pomoč pri okrevanju po pandemiji COVID-19 in približevanje Zahodnega Balkana enotnemu trgu EU. Podprt je s svežnjem nepovratnih sredstev EU v višini 9 milijard EUR in jamstveno shemo za Zahodni Balkan, s katero naj bi se mobiliziralo do 20 milijard EUR v obliki naložb. Od začetka izvajanja načrta je bilo v okviru naložbenega okvira za Zahodni Balkan odobrenih skupno 1,3 milijarde EUR nepovratnih sredstev za naložbe, povezane z gospodarskim in naložbenim načrtom, za financiranje 24 vodilnih projektov v skupni naložbeni vrednosti 3,3 milijarde EUR. Gospodarski in naložbeni načrt je ključnega pomena za pomoč regiji pri odzivanju na posledice ruske vojne v Ukrajini, zlasti s pospešitvijo energetskega prehoda na obnovljive vire, diverzifikacijo oskrbe ter izboljšanjem energijske učinkovitosti javnih in zasebnih stavb. S 500 milijoni EUR, sprejetimi leta 2021 za izvajanje ukrepov v kmetijskem sektorju v okviru instrumenta za predpristopno pomoč za razvoj podeželja (IPARD), so partnerice v regiji bolje pripravljene na reševanje morebitnih posledic krize na področju prehranske varnosti in oskrbe.

8.Po sprejetju pravnega okvira za IPA III leta 2021 je načrtovanje pomoči IPA potekalo na podlagi trdnega pristopa, ki temelji na politikah, s posebnim poudarkom na temeljnih zahtevah za članstvo.

9.Voditelji in voditeljice z Zahodnega Balkana še naprej potrjujejo svojo zavezanost berlinskemu procesu. Prihodnji vrh berlinskega procesa, ki bo novembra, bi moral biti priložnost za odpravo nerešenih ovir pri vključujočem regionalnem gospodarskem povezovanju in zagotovitev, da bodo cilji, določeni na prejšnjih srečanjih na vrhu, v celoti uresničeni.

10.Trenutno je nezmožnost udeleženk skupnega regionalnega trga, da sprejmejo in izvedejo tehnično dokončno oblikovane sklepe in sporazume, ki bodo imeli konkreten učinek na proizvajalce in potrošnike v regiji, ovira za morebitne koristi, ki bi jih trg lahko prinesel. Pomembno bo, da si bodo vsi konstruktivno prizadevali za odpravo blokade postopka odločanja in omogočili, da ukrepi začnejo veljati. Pobuda Odprti Balkan, ki so jo uvedle Albanija, Severna Makedonija in Srbija, ima lahko pozitivno vlogo v procesu, če je v skladu z okvirom skupnega regionalnega trga, temelji na pravilih EU in je vključujoča za vse partnerice z Zahodnega Balkana.

11.Sedanji geopolitični izzivi zahtevajo okrepitev našega sodelovanja z regijo, katere varnost je nazadnje povezana z varnostjo same EU. EU je že dolgo najpomembnejša gospodarska partnerica Zahodnega Balkana. S sprejetjem strateškega kompasa EU so postavljeni temelji za to, da EU in njene države članice še bolj utrdijo svojo vlogo najpomembnejših varnostnih in obrambnih partneric regije, tudi v tesnem sodelovanju s podobno mislečimi mednarodnimi varnostnimi akterji. Ključne prednostne naloge so krepitev zmogljivosti proti hibridnim grožnjam, kot je kibernetska varnost, krepitev odpornosti kritične infrastrukture in boj proti dezinformacijam.

II.

12.V Črni gori se politična zavezanost organov procesu pristopa države k EU redno in dosledno navaja kot ključna prednostna naloga za državo ter se na splošno odraža v ustreznih političnih odločitvah. To je vključevalo stalno 100-odstotno stopnjo usklajenosti s skupno zunanjo in varnostno politiko EU. Vendar so zaradi politične nestabilnosti, nestabilnosti vlade in napetosti postopki sprejemanja odločitev in izvajanje reform zastali, kar je povzročilo upočasnitev pogajanj.

Po oceni Komisije je v skladu s pogajalskim okvirom trenutno zagotovljena splošna uravnoteženost med napredkom pri poglavjih o pravni državi na eni strani in napredkom v pristopnih pogajanjih o vseh poglavjih na drugi strani.

Prednostna naloga v zvezi z nadaljnjim splošnim napredkom v pristopnih pogajanjih (in pred začasnim zaprtjem drugih poglavij ali sklopov) je še vedno izpolnitev vmesnih meril glede pravne države iz poglavij 23 in 24. Da bi Črna gora dosegla ta mejnik, mora okrepiti svoja prizadevanja za reševanje odprtih vprašanj, tudi na kritičnih področjih svobode izražanja in medijske svobode, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter zagotavljanja funkcionalnosti in verodostojnosti sodstva.

To zahteva politično stabilnost in konstruktivno sodelovanje vseh deležnikov, da se vzpostavi stabilna vlada, ki bo trdno zavezana strateški usmeritvi v EU, ter široko politično soglasje v parlamentu o ključnih reformah, da se ohrani institucionalna funkcionalnost in okrepi osredotočenost na ključne rezultate za napredek programa vključevanja v EU v praksi.

13.Čeprav so srbski organi še naprej navajali, da je evropsko povezovanje njihov strateški cilj, so tudi ohranili tesne odnose z Rusijo.

Srbija je dosegla pomemben napredek na poti pristopa k EU, saj so se po napredku pri reformah, vključno z ustavno reformo na področju sodstva, decembra 2021 začela pogajanja v okviru sklopa 4 (zelena agenda in trajnostna povezljivost). Srbija je z odobritvijo ustreznih sprememb ustave storila pomemben korak k neodvisnosti in odgovornosti sodstva. Razpustitev parlamenta februarja 2022 in izvedba predčasnih parlamentarnih volitev sta privedli do bolj pluralistične zakonodajne oblasti. Vendar so volilni rezultati precej zamujali, nova vlada še ni dokončno oblikovana, hitrost reform, povezanih s pristopom k EU, pa se je upočasnila, med drugim ni bilo napredka na področju svobode izražanja. Srbija bi morala prednostno vzpostaviti vlado, ki bo trdno zavezana strateški usmeritvi v EU in izvajanju reform.

Usklajenost Srbije s skupno zunanjo in varnostno politiko EU se je znatno zmanjšala. Srbija se doslej ni želela pridružiti omejevalnim ukrepom EU proti Ruski federaciji. Nekatere izjave in ukrepi visokih srbskih uradnikov so bili neposredno v nasprotju s stališči EU na področju zunanje politike, med drugim septembra 2022, ko sta Srbija in Rusija podpisali skupne zunanjepolitične prednostne naloge za obdobje 2023–2024. EU pričakuje, da se bo Srbija zavzela za skupna načela, vrednote in varnost ter okrepila svoja prizadevanja za postopno uskladitev s stališči EU na področju zunanje politike, vključno z izjavami in omejevalnimi ukrepi, v skladu s pogajalskim okvirom.

Kar zadeva normalizacijo odnosov s Kosovom, je Srbija še naprej sodelovala v dialogu. Vendar mora srbska vlada spoštovati svoje prejšnje zaveze in se zavezati, da bo v celoti izvajala vse pretekle sporazume, sklenjene z dialogom. Nadalje si mora Srbija še naprej močno prizadevati za izogibanje ukrepom, ki spodkopavajo stabilnost, in retoriki, ki ni naklonjena dialogu. Srbija bi morala prispevati k ugodnemu okolju za sklenitev pravno zavezujočega sporazuma o normalizaciji s Kosovom, tudi v svojih mednarodnih odnosih. Od Srbije se pričakuje, da bo v prihodnjem obdobju bolj konstruktivno sodelovala v pogajanjih o pravno zavezujočem sporazumu o normalizaciji in pokazala pripravljenost za kompromis, da bi dosegli hiter in konkreten napredek.

Na področju pravne države sta potrebna nadaljnje delo in politična zavezanost za nadaljevanje in poglobitev reform ter odpravo pomanjkljivosti, zlasti na ključnih področjih sodstva, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, svobode medijev, svobode zbiranja in obravnave vojnih zločinov na nacionalni ravni. Srbija bi morala zlasti sprejeti zakonodajo, potrebno za uveljavitev ustavnih sprememb v praksi v predvidenih rokih, da bi se učinkovito okrepili neodvisnost sodstva in avtonomija tožilstva ter odpravilo neprimerno vplivanje.

Poleg reform morajo srbski organi prevzeti odgovornost za proaktivno in objektivno komuniciranje o EU, ki je glavna politična in gospodarska partnerica Srbije, v skladu s svojim deklariranim strateškim ciljem evropskega povezovanja. Srbija se mora tudi odločno spopasti z vsemi oblikami dezinformiranja in tujega manipuliranja z informacijami.

Napredek Srbije na področju pravne države in normalizacije odnosov s Kosovom bo še naprej določal splošno hitrost pristopnih pogajanj. Po oceni Komisije je v skladu s pogajalskim okvirom trenutno zagotovljena splošna uravnoteženost med napredkom pri poglavjih o pravni državi in normalizaciji odnosov s Kosovom na eni strani ter napredkom v pristopnih pogajanjih o vseh poglavjih na drugi strani.

Ocena Komisije, da je Srbija tehnično izpolnila merila za odprtje sklopa 3 (konkurenčnost in vključujoča rast), ostaja veljavna. Nedvoumno izkazovanje zavezanosti Srbije njenemu strateškemu cilju evropskega povezovanja, kot je določen v pogajalskem okviru, je bistvenega pomena.

14.Letošnji začetek procesa pogajanj za pristop k EU s Severno Makedonijo je bil velik korak naprej in pomeni začetek nove faze v odnosih med EU in Severno Makedonijo. Prva politična medvladna konferenca s Severno Makedonijo je potekala 19. julija, potem ko je Svet odobril pogajalski okvir. To je bilo jasno priznanje napredka, ki ga je Severna Makedonija dosegla pri izvajanju programa reform EU ter doseganju konkretnih in trajnih rezultatov, tudi v okviru sklopa o temeljnih prvinah. Po ruski invaziji na Ukrajino je Severna Makedonija potrdila svojo močno in jasno strateško usmeritev v EU, saj se je popolnoma uskladila z vsemi odločitvami in izjavami EU na področju skupne zunanje in varnostne politike, ter je od takrat ohranila 100-odstotno stopnjo usklajenosti. S tem je pokazala svojo odločenost, da na svoji poti v EU napreduje kot zanesljiva partnerica.

Za pospešitev procesa pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo je Komisija v skladu s pogajalskim okvirom takoj začela preverjanje, ki je prvi korak v pogajalskem procesu. Severna Makedonija je pokazala visoko raven zavezanosti in postopek preverjanja poteka nemoteno. V celotnem procesu je pomembno zagotoviti usklajevanje med vsemi institucijami ter vključujoč pristop s sodelovanjem z vsemi deležniki in civilno družbo ter rednim komuniciranjem s širšo javnostjo.

Severna Makedonija ima kot pogajalska država nove odgovornosti in nove priložnosti. Ta nova in zahtevna faza zahteva konstruktivno sodelovanje vlade in opozicije, pa tudi drugih delov družbe, s čimer se spodbuja široko soglasje o reformah, povezanih z EU. Država mora še naprej uresničevati svoje prednostne naloge na področju reform, tudi na ključnih področjih pravne države ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Severna Makedonija je dober primer večetnične družbe. Sprememba ustave v skladu z zavezo Severne Makedonije bo privedla do dodatnega napredka na področju temeljnih pravic.

15.Letošnji začetek procesa pogajanj za pristop k EU z Albanijo je bil velik korak naprej in pomeni začetek nove faze v odnosih med EU in Albanijo. Prva medvladna konferenca o pristopnih pogajanjih z Albanijo, ki je potekala 19. julija, je bila jasno priznanje napredka, ki ga je Albanija dosegla pri izvajanju programa reform EU ter doseganju konkretnih in trajnih rezultatov.

Albanija je še naprej napredovala pri reformah v okviru sklopa o temeljnih prvinah. Izvajanje celovite reforme pravosodja se je nadaljevalo. Zavezanost države krepitvi pravne države ter boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu je pohvalna. Albanija je kot nestalna članica dejavno vključena v Varnostni svet ZN, tudi kot sopredlagateljica resolucij, ki obsojajo rusko agresijo proti Ukrajini. Popolna usklajenost Albanije s skupno zunanjo in varnostno politiko EU je močan znak strateške odločitve za pristop k EU in njene vloge kot zanesljive partnerice.

Za pospešitev procesa pristopnih pogajanj z Albanijo je Komisija v skladu s pogajalskim okvirom takoj začela preverjanje, ki je prvi korak v pogajalskem procesu. Albanija je pokazala visoko raven zavezanosti in postopek preverjanja poteka nemoteno.

Albanija ima kot pogajalska država nove odgovornosti in nove priložnosti. Čeprav je bilo obsežno pripravljalno delo že opravljeno, so za to novo in zahtevno fazo potrebni trajna zavezanost Albanije in učinkovito usklajevanje med vsemi njenimi institucijami, pa tudi stalno sodelovanje vlade in opozicije ter drugih delov družbe. Država se mora izogibati ukrepom, ki so v nasprotju s pravno državo. Albanija bi morala dodatno okrepiti svoja prizadevanja na ključnih področjih, kot so reforma sodstva, boj proti korupciji in boj proti organiziranemu kriminalu, pa tudi svoboda izražanja, lastninske pravice in vprašanja manjšin.

16.Evropski svet je junija 2022 izrazil pripravljenost, da Bosni in Hercegovini podeli status države kandidatke, in je v ta namen pozval Komisijo, naj nemudoma poroča o izvajanju 14 ključnih prednostnih nalog, določenih v njenem mnenju, pri čemer naj posebno pozornost nameni tistim, ki predstavljajo obsežen sklop reform, da bo Evropski svet to zadevo ponovno obravnaval.

Kljub političnim pretresom in bližajočim se splošnim volitvam so se voditelji in voditeljice političnih strank, zastopanih v parlamentarni skupščini Bosne in Hercegovine, junija 2022 zavezali načelom za zagotovitev delujoče Bosne in Hercegovine, ki napreduje na evropski poti. Stranke so se dogovorile, da bodo te zaveze začele izvajati čim prej in najpozneje šest mesecev po oblikovanju vseh organov po volitvah, ki so potekale 2. oktobra.

Bosna in Hercegovina je nato v skladu s 14 ključnimi prednostnimi nalogami avgusta sprejela spremembe zakona o javnih naročilih, junija in julija pa spremembe celovite strategije za upravljanje javnih financ na vseh ravneh upravljanja. Po več mesecih se je nadaljeval tudi politični dialog z EU v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, ki je bil prekinjen, ker so politične stranke s sedežem v entiteti Republiki Srbski blokirale zakonodajne in izvršilne institucije na državni ravni. Predsedstvo je ratificiralo več mednarodnih sporazumov, med drugim o programih Obzorje in Ustvarjalna Evropa ter mehanizmu Unije na področju civilne zaščite. Sprejeti so bili pomembni ukrepi za izboljšanje upravljanja migracij. Bosna in Hercegovina je storila pomemben korak naprej pri izboljšanju svoje usklajenosti z zunanjo in varnostno politiko EU, in sicer je bila ta konec avgusta 2022 81-odstotna. Vendar pa popolno izvajanje še ni doseženo.

Bosna in Hercegovina je veliko dosegla na področju boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Operacionalizacija kontaktne točke Europola je skoraj končana, poleg tega so napredovale tudi priprave za formalizacijo sodelovanja med Bosno in Hercegovino ter Eurojustom.

Vlada entitete Federacije BiH je v celotnem mandatu 2018–2022 ostala na položaju kot skrbnica. Politične stranke se niso mogle dogovoriti o ustavni in volilni reformi, visoki predstavnik pa je na svojo pobudo štirikrat uporabil bonska pooblastila, med drugim glede volilnih standardov, financiranja volitev in sprememb ustave entitete Federacije BiH. Sprejetje reform pravne države je bilo odloženo in zamuja. Evropski svet je junija 2022 voditelje in voditeljice Bosne in Hercegovine pozval, naj nujno dokončajo ustavno in volilno reformo, ki še potekata. Ti reformi bi bilo treba pospešiti kot najpomembnejšo prednostno nalogo.

Komisija zato priporoča, naj Svet Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke, pod pogojem, da Bosna in Hercegovina izvede naslednje korake:

–prednostno sprejme spremembe o integriteti v obstoječem zakonu o visokem sodnem in tožilskem svetu;

–sprejme nov zakon o visokem sodnem in tožilskem svetu ter sprejme zakon o sodiščih Bosne in Hercegovine;

–sprejme zakon o preprečevanju navzkrižja interesov;

–sprejme odločne ukrepe za okrepitev preprečevanja korupcije in organiziranega kriminala ter boja proti njima;

–odločno pospeši prizadevanja za zagotovitev učinkovitega usklajevanja zmogljivosti za upravljanje meja in migracij na vseh ravneh ter delovanja azilnega sistema;

–zagotovi prepoved mučenja, zlasti z vzpostavitvijo nacionalnega preventivnega mehanizma proti mučenju in grdemu ravnanju;

–zagotovi svobodo izražanja in svobodo medijev ter zaščito novinarjev, zlasti z zagotavljanjem ustreznega sodnega ukrepanja v primerih groženj novinarjem in medijskim delavcem ter nasilja nad njimi;

–zagotovi rezultate pri delovanju usklajevalnega mehanizma za zadeve EU na vseh ravneh, vključno z razvojem in sprejetjem nacionalnega programa za sprejetje pravnega reda EU.

Komisija je pripravljena še naprej podpirati prizadevanja Bosne in Hercegovine na njeni evropski poti z nadaljnjim sodelovanjem v političnem dialogu ter vzpostavitvijo političnega foruma na visoki ravni za spremljanje izvajanja zgoraj navedenih korakov in poročanje o nadaljnjem napredku na terenu. Ko bo 14 ključnih prednostnih nalog izpolnjenih, bo Komisija lahko priporočila začetek pogajanj z Bosno in Hercegovino za pristop k EU.

17.Kosovo je bilo politično stabilno in organi so še naprej vidno izkazovali svojo zavezanost evropski poti Kosova. To politično okolje je prispevalo k temu, da je Kosovo okrepilo svoja prizadevanja za izvajanje reform, povezanih z EU, in stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Občinske volitve, ki so potekale oktobra in novembra 2021, so bile na splošno dobro organizirane, pregledne in konkurenčne. Kosovo mora povečati prizadevanja za okrepitev demokracije, javne uprave in pravne države ter boj proti korupciji. Prav tako bi moralo pospešiti izvajanje svoje nove energetske strategije, da bi vzpostavilo energetsko odpornost.

Kar zadeva normalizacijo odnosov s Srbijo, je Kosovo še naprej sodelovalo v dialogu. Vendar mora kosovska vlada spoštovati svoje prejšnje zaveze in se zavezati, da bo v celoti izvajala vse pretekle sporazume, sklenjene z dialogom. Nadalje si mora Kosovo še naprej močno prizadevati za izogibanje ukrepom, ki spodkopavajo stabilnost, in retoriki, ki ni naklonjena dialogu. Prispevati bi moralo k ugodnemu okolju za sklenitev pravno zavezujočega sporazuma o normalizaciji s Srbijo, tudi v svojih mednarodnih odnosih. Od Kosova se pričakuje, da bo v prihodnjem obdobju bolj konstruktivno sodelovalo v pogajanjih o pravno zavezujočem sporazumu o normalizaciji in pokazalo pripravljenost za kompromis, da bi dosegli hiter in konkreten napredek.

Predlog Komisije za liberalizacijo vizumskega režima še čaka na obravnavo v Svetu in bi ga bilo treba obravnavati čim prej. Komisija ohranja svojo oceno iz julija 2018, da Kosovo izpolnjuje vsa merila za liberalizacijo vizumskega režima, in pozdravlja dejstvo, da se bodo razprave v Svetu kmalu nadaljevale.

18.Evropski svet je večkrat znova potrdil, da ima strateški interes za stabilno in varno okolje v vzhodnem Sredozemlju ter za razvoj obojestransko koristnega sodelovanja s Turčijo. Junija 2022 je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi nedavnih ponavljajočih se ukrepov in izjav Turčije. Turčija mora spoštovati suverenost in ozemeljsko celovitost vseh držav članic EU. Evropski svet je ob sklicevanju na svoje prejšnje sklepe in izjavo z dne 25. marca 2021 poudaril, da od Turčije pričakuje, da bo v celoti spoštovala mednarodno pravo, umirila napetosti v interesu regionalne stabilnosti v vzhodnem Sredozemlju in trajno spodbujala dobre sosedske odnose. Okrepljena prizadevanja na ključnih področjih skupnega interesa so se nadaljevala.

V zvezi z rusko vojno agresijo proti Ukrajini je Turčija želela olajšati neposredne pogovore ter si je prizadevala za umiritev razmer in premirje. Skupaj z Združenimi narodi je tudi prevzela pomembno diplomatsko pobudo za olajšanje izvoza ukrajinskega žita. Dogovor, dosežen julija 2022 v Istanbulu, je odprl pot komercialnemu izvozu hrane iz ključnih ukrajinskih pristanišč in naj bi pomagal preprečiti pomanjkanje hrane za milijone ljudi po vsem svetu.

Dejstvo, da se Turčija ni pridružila omejevalnim ukrepom EU proti Rusiji, je skrb vzbujajoče zaradi prostega pretoka izdelkov, vključno z blagom z dvojno rabo, znotraj carinske unije EU-Turčija. To je razlog za vse večjo zaskrbljenost, ki zahteva pozorno spremljanje na ravni EU. Poleg tega je Turčija podpisala memorandum o soglasju za nadaljnji razvoj svojih gospodarskih in trgovinskih odnosov z Rusijo. EU je odločena, da bo zagotovila učinkovitost omejevalnih ukrepov, sprejetih v odziv na rusko vojno agresijo proti Ukrajini.

Od Turčije se pričakuje, da bo dejavno podpirala pogajanja o pravični, celoviti in izvedljivi rešitvi ciprskega vprašanja v okviru ZN v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta ZN in načeli, na katerih temelji EU. Turčija mora v zvezi z Varošo nemudoma preklicati napovedane enostranske ukrepe in vse ukrepe, sprejete od oktobra 2020, ki so v nasprotju z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta ZN. Poleg tega mora nujno izpolniti svoje obveznosti glede celovitega in nediskriminatornega izvajanja dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu med EU in Turčijo ter odpraviti vse ovire za prosti pretok blaga, ki med drugim vključujejo omejitve neposrednih prometnih povezav z Republiko Ciper.

V delovanju turških demokratičnih institucij obstajajo resne pomanjkljivosti. Turčija ni obravnavala resnih pomislekov EU glede nadaljnjega poslabšanja demokracije, pravne države, temeljnih pravic in neodvisnosti sodstva. Ta negativni trend mora nemudoma obrniti z obravnavanjem oslabitve učinkovitega sistema zavor in ravnovesij v političnem sistemu. Dialog o pravni državi in temeljnih pravicah ostaja sestavni del odnosov med EU in Turčijo.

Izjava EU in Turčije iz marca 2016 je še naprej prinašala rezultate, Turčija pa je imela še naprej ključno vlogo pri obravnavanju migracij vzdolž vzhodnosredozemske poti. Vendar se vračanje z grških otokov še ni ponovno začelo, nedovoljene migracije na Ciper in v Italijo pa so se znatno povečale. Turčija je nadaljevala obsežna prizadevanja za sprejem zelo velikega števila beguncev, EU pa je še naprej izkazovala solidarnost, zlasti z dodatnim finančnim prispevkom za begunce in gostiteljske skupnosti v Turčiji (skoraj 10 milijard EUR od leta 2016).

Kar zadeva gospodarstvo, se je še povečala zaskrbljenost glede ustvarjanja makroekonomskega neravnotežja, pravilnega delovanja tržnega gospodarstva Turčije in pomanjkanja neodvisnosti regulativnih organov. EU in Turčija imata še naprej koristi od carinske unije EU-Turčija. Turčija bi morala kljub omejenemu pozitivnemu razvoju še naprej tesno sodelovati s Komisijo pri obravnavanju trgovinskih omejitev, ki ovirajo nemoteno delovanje carinske unije.

VI. PRILOGE

1.Povzetki ugotovitev poročil

2.Izvajanje gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan

3.Statistični podatki

4.Kazalniki tretjih strani o stanju demokracije, dobrega upravljanja in pravne države v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah

(1)

  COM(2022) 405 final , COM(2022) 406 final , COM(2022) 407 final .

(2)

  https://www.consilium.europa.eu/media/57442/2022-06-2324-euco-conclusions-en.pdf  

(3)

* To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

(4)

V skladu z zahtevo Republike Turčije glede uporabe novega uradnega imena države v angleščini (Republic of Türkiye) se v angleški različici tega dokumenta namesto imena „Turkey“ uporablja „Türkiye“. Ta upravna sprememba je omejena na nomenklaturo, ki se uporablja v dokumentih EU, nima retroaktivnega učinka in nima pravnih posledic. Ta pristop ne vpliva na nomenklaturo, ki jo uporabljajo države članice.

(5)

  COM(2020) 641 final .

(6)

COM(2022) 230 final . 

(7)

JOIN(2022) 23 final.

(8)

  SWD(2020) 223 final .

(9)

  Skupni sklepi, sprejeti v okviru ekonomskega in finančnega dialoga med EU ter Zahodnim Balkanom in Turčijo . 

(10)

Uredba (EU) 2021/1529 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. septembra 2021 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) .

(11)

  COM(2020) 57 final .

(12)

COM(2019) 261 final .

(13)

JOIN(2021) 8 final/2.

(14)

V zvezi s tem glej Sklep Sveta (EU) 2022/366 z dne 3. marca 2022 o delnem prenehanju uporabe Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Vanuatu o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje (UL L 69, 4.3.2022, str. 105).

(15)

  https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10179-2022-INIT/sl/pdf  

(16)

Na podlagi ukrepa 18 Skupnega okvira o preprečevanju hibridnih groženj so se začele raziskave o hibridnih tveganjih s sedmimi partnericami, vključno s štirimi partnericami na Zahodnem Balkanu (Albanijo, Kosovom, Severno Makedonijo in Črno goro).

(17)

  COM(2021) 602 final .

(18)

  Evropska komisija, Poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2021 . Zmogljivost in svoboda ukrepanja EU .

(19)

Sklop o notranjem trgu zajema: prosti pretok blaga (poglavje 1), prosto gibanje delavcev (poglavje 2), pravico do ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (poglavje 3), prosti pretok kapitala (poglavje 4), pravo gospodarskih družb (poglavje 6), pravo intelektualne lastnine (poglavje 7), politiko varstva konkurence (poglavje 8), finančne storitve (poglavje 9) ter varstvo potrošnikov in varovanje zdravja (poglavje 28).

(20)

Sklop o konkurenčnosti in vključujoči rasti zajema: digitalno preobrazbo in medije (poglavje 10), obdavčenje (poglavje 16), ekonomsko in monetarno politiko (poglavje 17), socialno politiko in zaposlovanje (poglavje 19), industrijsko politiko (poglavje 20), znanost in raziskave (poglavje 25), izobraževanje in kulturo (poglavje 26) ter carino (poglavje 29).

(21)

Sklop o zeleni agendi in trajnostni povezljivosti zajema: prometno politiko (poglavje 14), energetiko (poglavje 15), vseevropska omrežja (poglavje 21) ter okolje in podnebne spremembe (poglavje 27).

(22)

  COM(2019) 640 final .

(23)

Sklop o virih, kmetijstvu in koheziji zajema: kmetijstvo in razvoj podeželja (poglavje 11), varnost hrane, veterinarsko in fitosanitarno politiko (poglavje 12), ribištvo (poglavje 13), regionalno politiko in usklajevanje strukturnih instrumentov (poglavje 22) ter finančne in proračunske določbe (poglavje 33).

(24)

Štirje vodilni sporazumi, ki jih je treba še sprejeti, so: (1) sporazum Zahodnega Balkana o prostem gibanju in bivanju (ID Travel); (2) sporazum Zahodnega Balkana o prostem gibanju državljanov tretjih držav; (3) sporazum Zahodnega Balkana o priznavanju akademskih kvalifikacij; (4) sporazum Zahodnega Balkana o priznavanju več poklicnih kvalifikacij.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 12.10.2022

COM(2022) 528 final

PRILOGE

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2022

{SWD(2022) 332 final} - {SWD(2022) 333 final} - {SWD(2022) 334 final} - {SWD(2022) 335 final} - {SWD(2022) 336 final} - {SWD(2022) 337 final} - {SWD(2022) 338 final}

PRILOGE

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2022

Priloga 1 – Povzetki ugotovitev poročil

Črna gora

Kar zadeva politična merila, so se politične napetosti, polarizacija, neobstoj konstruktivnega sodelovanja med političnimi strankami in neuspeh pri doseganju soglasja o ključnih zadevah v nacionalnem interesu nadaljevali, kar je bil tudi razlog, da dve konfliktni vladi nista prestali glasovanja o nezaupnici. Na pravilno delovanje črnogorskih institucij so vplivali politična nestabilnost, nestabilna vlada in napetosti znotraj vladajoče večine, zaradi česar so postopki odločanja in izvajanje reform zastali. Glavni pravosodni organi, vključno z ustavnim sodiščem, so zaradi nezmožnosti parlamenta, da izvoli nove člane, delovali v nepopolni sestavi, s tem pa je bilo ogroženo njihovo pravilno delovanje. Od sredine septembra ustavno sodišče zaradi nesklepčnosti ni moglo izpolnjevati svoje vloge, kar je še povečalo politično negotovost.

Sklenitev temeljnega sporazuma s srbsko pravoslavno cerkvijo je vplivala na politično ozračje in povzročila nadaljnje napetosti. Na splošno vladam in parlamentu v praksi ni uspelo dokazati zavzetosti v zvezi s programom reform, povezanih z EU.

Po misiji za opazovanje parlamentarnih volitev leta 2020 ni bilo napredka pri celoviti reformi volilnega pravnega in institucionalnega okvira, med drugim v zvezi s priporočili Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Parlamentarni odbor za celovito volilno reformo od junija do novembra 2021 ni deloval, v letu 2022 pa se je, preden je julija 2022 njegov mandat potekel, sestal le dvakrat. Lokalne volitve so potekale v petih občinah. Parlament je maja 2022 sprejel spremembe zakona o lokalni samoupravi, ki omogočajo izvedbo vseh preostalih lokalnih volitev leta 2022 na isti dan. Julija je ustavno sodišče te spremembe ocenilo kot neustavne. Še vedno je treba zagotoviti verodostojen, neodvisen in učinkovit institucionalni odziv na tako imenovano „afero kuverta“.

Delo parlamenta so zaznamovali bojkota vladajoče večine in opozicije, spremembe vlad ter vmesna menjava dveh zaporednih predsednikov parlamenta. To je močno vplivalo na zakonodajni postopek. Ni bilo verodostojnega političnega dialoga in konstruktivnega sodelovanja političnih strank, da bi se okrepila parlamentarna odgovornost in vladni nadzor. Sodelovanje med vlado in parlamentom bi bilo treba dodatno urediti, da bi se okrepila udeležba parlamenta v pristopnem procesu in nadzor nad tem procesom.

Parlament je še naprej krepil svojo preglednost z vzpostavitvijo več storitev, namenjenih državljanom. Okrepiti je treba zmožnost parlamenta, da vključi vprašanja enakosti spolov in nadzor nad temi vprašanji.

Vloga civilne družbe je priznana in se spodbuja, čeprav je treba sedanji pravni in institucionalni okvir še izboljšati, da bi se okrepili mehanizmi posvetovanja in sodelovanja med državnimi institucijami in civilno družbo v okviru procesa pristopa k EU.

Črna gora je zmerno pripravljena, kar zadeva reformo javne uprave. Na splošno je bil dosežen omejen napredek, vključno s sprejetjem nove strategije za reformo javne uprave v obdobju 2022–2026. Nasprotno pa so se učinki reorganizacije javne uprave ter sprememb zakona o javnih uslužbencih in zaposlenih v državni upravi, ki so bile sprejete leta 2021, še naprej kazali z menjavami osebja, izgubo znanja o zadevah, povezanih s procesom pristopa k EU, in splošno upočasnitvijo reform. Znižane zahteve, uvedene s temi spremembami, so vir nenehne zaskrbljenosti v zvezi z zaposlovanjem javnih uslužbencev na podlagi dosežkov, njihovo usposobljenostjo in neodvisnostjo. Poleg tega bi se glede na osnutek sprememb zakona o lokalni samoupravi takšne zahteve podobno znižale tudi na lokalni ravni. Parlament še ni sprejel sprememb zakona o dostopu do informacij. Še vedno je treba uvesti učinkovito porazdelitev odgovornosti znotraj uprave. Za učinkovito obravnavo vprašanj, povezanih z zaposlovanjem na podlagi dosežkov, optimizacijo državne uprave in izvajanjem vodstvene odgovornosti, je potrebna močna politična volja.

Črna gora ostaja zmerno pripravljena, ko gre za njen pravosodni sistem. V obdobju poročanja je bil na splošno dosežen omejen napredek. Izvajanje ključnih pravosodnih reform še vedno zastaja. Opravljena so bila nekatera dolgo pričakovana imenovanja na visoke položaje v sodstvu, medtem ko se na več drugih imenovanj, tudi na ustavnem sodišču (za katera je potrebna kvalificirana večina v parlamentu), še vedno čaka. Še vedno obstajajo pomisleki glede institucionalne uspešnosti in okrepitve neodvisnega sodnega in tožilskega sveta. Rezultati na področju odgovornosti v sodstvu so še vedno omejeni. Dejansko neodvisnost, integriteto, odgovornost in strokovnost sodstva je treba dodatno okrepiti, med drugim z izvajanjem ustreznega ustavnega in pravnega okvira ter s sprejetjem zakonodajnih sprememb v skladu z evropskimi standardi. Okrepiti je treba tudi učinkovitost sodstva. Nova strategija za racionalizacijo pravosodne mreže še ni sprejeta, prav tako se še ne izvaja strategija IKT za sodstvo. Črna gora še naprej napreduje pri domači obravnavi vojnih zločinov.

Črna gora je dosegla določeno raven pripravljenosti na področju boja proti korupciji. V obdobju poročanja je bil dosežen omejen napredek, pri čemer so bila lanskoletna priporočila le delno izpolnjena. Rezultati na področju preprečevanja korupcije so se še izboljšali, zlasti zaradi pozitivnega trenda pri delu protikorupcijske agencije. Vendar je treba storiti več za zagotovitev integritete, nepristranskosti in odgovornosti agencije ter za izboljšanje njenih konkretnih rezultatov in zaupanja javnosti v skladu s priporočili misije za medsebojni strokovni pregled, ki je bila izvedena leta 2021. Da bi Črna gora dokazala verodostojen odziv kazenskega pravosodja, mora še vedno izboljšati svoje rezultate pri preiskavah, pregonu in pravnomočnih obsodbah v boju proti korupciji, vključno s korupcijo na visoki ravni. Poleg tega je treba pravni in institucionalni okvir izboljšati v skladu s pravnim redom EU in evropskimi standardi, med drugim za učinkovito uporabo finančnih preiskav ter zasegov in odvzemov premoženja v takih zadevah. V sektorjih, ki so najbolj izpostavljeni korupciji, so potrebni ciljno usmerjene ocene tveganja in namenski ukrepi.

V boju proti organiziranemu kriminalu je Črna gora dosegla določeno raven pripravljenosti oziroma je zmerno pripravljena. Določen napredek je bil dosežen pri upoštevanju lanskoletnih priporočil, zlasti kar zadeva učinkovitost kazenskih preiskav. Ponovno so se v celoti začeli uporabljati posebni preiskovalni ukrepi. Z zakonodajnimi spremembami so bili uvedeni zaščitni ukrepi za preprečevanje političnega vpliva pri imenovanju ali razrešitvi vodje policije. Vzpostavljen je bil register dejanskega lastništva. Upravni okvir za strelno orožje je bil izboljšan, prav tako je bila sprejeta nova strategija za preprečevanje terorizma, pranja denarja in financiranja terorizma. Aretirani so bili nekateri ključni akterji v organiziranih kriminalnih združbah in dosežen je bil nov rekord pri zasegih drog. Delovati je začela prva skupna preiskovalna skupina s tretjo državo. Število pravnomočnih obsodb v zadevah, povezanih z organiziranim kriminalom, se povečuje. Vendar je treba izboljšati rezultate v zvezi s sodnimi odločbami o tihotapljenju tobaka in pranju denarja, uporabo finančnih preiskav in zmogljivostmi za odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Črna gora mora v svojem kazenskopravnem sistemu še odpraviti nekatere splošno razširjene sistemske pomanjkljivosti, med drugim pri načinu sodne obravnave zadev, povezanih z organiziranim kriminalom. Za to bosta potrebni bolj odvračilna politika izrekanja kazni ter revizija uporabe sporazumov o priznanju krivde v zadevah, povezanih z organiziranim kriminalom in hudimi kaznivimi dejanji.

Na področju temeljnih pravic je Črna gora zmerno pripravljena. Zakonodajni in institucionalni okvir je večinoma vzpostavljen, Črna gora pa še naprej izpolnjuje svoje mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic. Vendar so za polno izvajanje okvira še vedno potrebna dodatna prizadevanja. Kar zadeva svobodo izražanja, ima Črna gora pluralistično medijsko okolje in je dosegla določeno raven pripravljenosti. V zvezi z lanskoletnimi priporočili je bil dosežen omejen napredek. Pravni okvir za zaščito novinarjev in drugih medijskih delavcev je bil izboljšan zaradi sprejetja sprememb kazenskega zakonika, ki določajo strožje kazni za grožnje novinarjem in napade nanje ter oviranje ali onemogočanje njihovega dela. Kljub temu neobstoj učinkovitega nadaljnjega pravosodnega ukrepanja v zvezi s pomembnimi starimi zadevami še naprej vzbuja resno zaskrbljenost. Revizija pravnega okvira in priprava nove medijske strategije še vedno potekata, da bi se zagotovili njuna medsebojna skladnost ter popolna usklajenost s pravnim redom EU in ustreznimi evropskimi standardi. Potrebna so trajna prizadevanja za boj proti dezinformacijam ter omejitev učinkov spletnega nadlegovanja in sovražnega govora, ne da bi se nesorazmerno omejevala svoboda izražanja. Javna radiotelevizija RTCG je še naprej ustvarjala politično uravnotežene in raznolike vsebine. Globoka politična polarizacija medijske scene se je nadaljevala, vse večja konkurenca velikih regionalnih medijev pa je dodatno obremenila lokalni medijski trg.

Kar zadeva gospodarska merila, je Črna gora dosegla dober napredek in je zmerno pripravljena na razvoj delujočega tržnega gospodarstva. Potem ko je gospodarstvo leta 2020 izkusilo globoko recesijo, je v letu 2021 močno okrevalo in v prvi polovici leta 2022 še naprej enakomerno raslo, saj sta se z odpravo omejitev zaradi COVID-19 povečala domače in zunanje povpraševanje. Okrevanje je privedlo do zvišanja prihodkov in zelo velikega izboljšanja proračunskega salda. Posledice ruske vojne proti Ukrajini so za zdaj omejene, čeprav sta ti državi v preteklosti zelo pomembno prispevali k turizmu Črne gore. Inflacija se je zaradi naraščanja svetovnih cen primarnih proizvodov znatno zvišala. Vlada je sprejela ambiciozen program fiskalnih reform (imenovan „Evropa zdaj“) v podporo okrevanju po pandemiji in zagotovila fiskalne spodbujevalne ukrepe, ki zmanjšujejo breme gospodinjstev zaradi naraščajočih cen energije in hrane. Zunanja neravnovesja so se zaradi oživitve turizma znatno zmanjšala, stanje na trgu dela pa se je začelo izboljševati, čeprav strukturne težave ostajajo. Bančni sistem je ostal stabilen, nedonosna posojila pa se leta 2022, potem ko se je leta 2021 iztekel moratorij za posojila, sprejet v razmerah krize zaradi COVID-19, niso znatno povečala.

Črna gora je dosegla določen napredek in je zmerno pripravljena na spopadanje s konkurenčnimi pritiski in tržnimi silami v EU. Zadnji dve vladi sta si prizadevali za izboljšanje zmogljivosti za inovacije ter oblikovanje podlage za zeleni in digitalni prehod, da bi Črna gora povečala raznolikost svoje ozke proizvodnje. Zlasti se uvajajo projekti na področju sodobnih telekomunikacij in ambiciozni projekti na področju zelene energije. Vendar infrastrukturne vrzeli ostajajo, saj so upravne in finančne zmogljivosti države za izvedbo večjih javnih naložb še vedno omejene. Izobraževalni sistem se še vedno srečuje s številnimi izzivi zaradi kroničnega pomanjkanja diplomantov naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. Poleg tega nizka dodana vrednost domačih proizvodov, majhnost lokalnih podjetij in nizka stopnja udeležbe pri izvozu predstavljajo ovire za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti lokalnih podjetij.

Kar zadeva dobre sosedske odnose in regionalno sodelovanje, Črna gora na splošno ohranja dobre dvostranske odnose z drugimi državami v regiji, ki se pripravljajo na pristop, in s sosednjimi državami članicami EU, kar se kaže z nadaljnjim sodelovanjem in več obiski na visoki ravni. Odnosi s Srbijo so še vedno težavni, vendar obe strani izkazujeta večjo pripravljenost za ponovno vzpostavitev odnosov in prizadevanje za reševanje odprtih vprašanj. Črna gora je na splošno dejavna udeleženka regionalnega sodelovanja.

Kar zadeva zmožnost Črne gore, da prevzame obveznosti članstva v EU, si je država še naprej prizadevala za uskladitev s pravnim redom EU na številnih področjih, vendar je bil doseženi napredek na splošno omejen.

Sklop o notranjem trgu je ključnega pomena za priprave Črne gore na zahteve EU na tem področju, prav tako je zelo pomemben za zgodnje vključevanje in razvoj skupnega regionalnega trga. Odprtih je vseh devet poglavij, pri čemer v vsakem od njih obstajajo merila za zaprtje, ki jih je še treba izpolniti. Napredek je bil dosežen na več področjih znotraj sklopa, zlasti na naslednjih: (i) nadzor trga, akreditacija in standardizacija; (ii) povečanje zmogljivosti agencije za zaposlovanje v evropski mreži zavodov za zaposlovanje; (iii) nadaljnje usklajevanje z direktivo o storitvah; (iv) zakonodaja o računovodstvu; (v) usklajevanje s pravnim redom EU na področju pravic intelektualne lastnine ter (vi) preglednost državne pomoči in odreditev vračila nezakonite državne pomoči. Izboljšala se je tudi stabilnost črnogorskega bančnega sektorja, prav tako je bil dosežen napredek pri zakonodajnem usklajevanju na področju varstva potrošnikov in sprejetju izvedbene zakonodaje o varovanju zdravja.

Sklop o konkurenčnosti in vključujoči rasti ter zadevne reforme so pomembno povezani s črnogorskim programom gospodarskih reform. Odprtih je vseh osem poglavij, merila za zaprtje pa so določena v vseh razen dveh, in sicer poglavjih 25 (znanost in raziskave) in 26 (izobraževanje in kultura), ki sta začasno zaprti. V vsakem od preostalih šestih poglavij obstajajo merila za zaprtje, ki jih je še treba izpolniti. Določen napredek je bil dosežen na različnih področjih, in sicer pri usklajevanju z direktivo o znižanju stroškov širokopasovnih povezav, davčni zakonodaji ter upravnem sodelovanju in medsebojni pomoči. Napredek je bil dosežen tudi pri nadaljnjem izvajanju revidirane industrijske politike. Nasprotno pa je bil napredek počasen pri pripravah na pristop h Konvenciji o skupnem tranzitnem postopku, izvajanju ukrepov, predvidenih v strategiji za olajšanje trgovine za obdobje 2018–2022, ter izvajanju akcijskega načrta za uskladitev s pravnim redom EU na področju ekonomske in monetarne politike.

Sklop o zeleni agendi in trajnostni povezljivosti je v središču zelene agende za Zahodni Balkan ter je tesno povezan s črnogorskim programom gospodarskih reform ter gospodarskim in naložbenim načrtom Komisije. Odprta so vsa štiri poglavja, pri čemer v vsakem od njih obstajajo merila za zaprtje, ki jih je še treba izpolniti. Določen napredek je bil dosežen pri vzpostavitvi delujočega energetskega trga za dan vnaprej in pri pripravah na članstvo v Pariškem memorandumu o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe. Omejen napredek je bil dosežen pri pregledu in izvajanju strategije razvoja prometa ter pri upravljanju voda, pa tudi z boljšim poročanjem o podnebnih spremembah.

Sklop o virih, kmetijstvu in koheziji zajema politike, povezane s strukturnimi skladi EU in razvojem zmogljivosti za prevzemanje odgovornosti prihodnje države članice. Zajema tudi nekatera ključna področja politike, ki so bistvena za zagotavljanje trajnostnih prehranskih sistemov ter pomoč podeželskim skupnostim pri gospodarskem razvoju in diverzifikaciji. Odprtih je vseh pet poglavij, pri čemer v vsakem od njih obstajajo merila za zaprtje, ki jih je še treba izpolniti. Napredek je bil dosežen na različnih področjih, zlasti na področju kmetijstva, hrane in ribištva, na katerem je bila zagotovljena dodatna podpora kmetijskim obratom in podeželskim živilskim podjetjem za uskladitev s standardi EU, ter pri izvajanju instrumenta za predpristopno pomoč za razvoj podeželja (IPARD). Napredek pri finančnih in proračunskih določbah je bil dosežen z izboljšanim usklajevanjem in upravljanjem lastnih sredstev.

Kar zadeva sklop o zunanjih odnosih, je Črna gora začasno zaprla poglavje 30 in mora še izpolniti edino merilo za zaprtje poglavja 31. Črna gora si še naprej prizadeva za popolno uskladitev s skupno zunanjo in varnostno politiko EU, vključno z omejevalnimi ukrepi EU po neizzvani ruski agresiji proti Ukrajini. Prav tako svoja stališča usklajuje s stališči EU, med drugim v okviru STO, in ohranja dobro sodelovanje z mednarodnimi organizacijami. Napredek je mogoče opaziti pri sprejetju zakona o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo v skladu s pravnim redom EU in ratifikaciji Dodatnega protokola št. 6 k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini (CEFTA). Vzorci glasovanja Črne gore na področju kibernetske kriminalitete v Združenih narodih so popolnoma usklajeni s stališčem EU in njenih držav članic. Na področju migracij je Črna gora podpisala časovni načrt sodelovanja z Evropskim azilnim podpornim uradom (zdaj Agencija EU za azil) in se kot opazovalka pridružila Evropski migracijski mreži, ki je mreža strokovnjakov EU na področju migracij in azila. Čas obravnave prošenj za azil se je skrajšal. Vizumska politika Črne gore ni v celoti usklajena z vizumsko politiko EU, prav tako država kljub prejšnjim priporočilom in zavezam še ni ukinila svojega programa državljanstva za vlagatelje. Črna gora je partnerica z Zahodnega Balkana, ki proporcionalno gosti največje število ukrajinskih državljanov, ki so pobegnili pred vojno. Sprejela je sklep o dodelitvi enoletne začasne zaščite ljudem, ki bežijo iz Ukrajine, na podlagi katerega se je do zdaj registriralo že več kot 5 552 ukrajinskih državljanov, večinoma žensk in otrok.

Srbija

Kar zadeva politična merila, so na predčasnih parlamentarnih volitvah 3. aprila 2022 sodelovali vsi pomembni politični akterji, posledično pa se je povečal pluralizem v parlamentu. Vendar sta politična in medijska krajina ostali polarizirani, pri čemer se je ohranila prevlada Srbske napredne stranke (SNS) in njenega trenutnega predsednika. Politični nasprotniki so bili v parlamentu in med volilno kampanjo še naprej tarče žaljivega jezika. Pred volitvami so najrazličnejši politični akterji sodelovali v medstrankarskem dialogu pod okriljem Evropskega parlamenta.

Predsedniške in predčasne parlamentarne volitve aprila 2022 so na splošno potekale v mirnem in nenasilnem ozračju, prav tako so bile temeljne svoboščine večinoma spoštovane. Vendar so mednarodni opazovalci opozorili na več pomanjkljivosti. Glede na končno poročilo mednarodne misije za opazovanje volitev so te pomanjkljivosti povzročile neenake konkurenčne pogoje v korist dotedanjih poslancev. Ključnega pomena je, da se še neizpolnjena in nova priporočila Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) in organov Sveta Evrope v celoti uresničijo v preglednem postopku, in sicer precej pred morebitnimi novimi volitvami ter ob sodelovanju strokovnih organizacij civilne družbe in v posvetovanju z njimi.

1. avgusta 2022 je bil oblikovan nov, bolj pluralističen parlament. Zaradi precejšnjih zamud pri potrditvi dokončnih volilnih rezultatov več kot pet mesecev razen inavguracije predsednika ni bilo druge parlamentarne dejavnosti. Prejšnji parlament je konstruktivno sodeloval v medstrankarskem dialogu in pri izvajanju v njem opredeljenih ukrepov. Uporaba nujnih postopkov je bila še naprej približno 9-odstotna. Pri preprečevanju in kaznovanju uporabe žaljivega in neprimernega jezika v parlamentu je še vedno treba učinkoviteje uporabljati kodeks ravnanja.

Potrebna so nadaljnja prizadevanja za zagotovitev sistematičnega sodelovanja med vlado in civilno družbo. Še vedno je treba ustvariti ugodno okolje za razvoj in financiranje organizacij civilne družbe, saj so se verbalni napadi na te organizacije in njihovo blatenje nadaljevali.

Srbija je zmerno pripravljena, kar zadeva reformo javne uprave. Na splošno je bil v obdobju poročanja, ko se je začel izvajati nov strateški okvir, na tem področju dosežen omejen napredek. Kar zadeva upravljanje človeških virov, še vedno približno polovico višjih vodstvenih položajev zasedajo vršilci dolžnosti. Kar zadeva razvoj in usklajevanje politik, še ni vzpostavljen mehanizem za preverjanje, ali so bile pripombe sekretariata za javno politiko vključene v končne osnutke zakonov in dokumentov o politiki, predloženih vladi v odobritev. Kar zadeva upravljanje javnih financ, so še vedno potrebni ukrepi za polno izvajanje priporočila o enotnem mehanizmu za prednostno razvrščanje vseh naložb ne glede na vrsto in vir financiranja.

Srbija je dosegla določeno raven pripravljenosti, ko gre za njen pravosodni sistem. Na splošno je bil v obdobju poročanja dosežen določen napredek. Srbija je z odobritvijo ustreznih sprememb ustave februarja 2022, skupaj z ustavnim zakonom, ki določa korake in roke za njihovo izvajanje, naredila pomemben korak k okrepitvi neodvisnosti in odgovornosti sodstva. V procesu priprave osnutka je bilo dvakrat opravljeno posvetovanje z Beneško komisijo. Ta je ugotovila, da je bil postopek javnih posvetovanj dovolj vključujoč in pregleden. Upoštevana je bila večina posebnih priporočil Beneške komisije. V skladu s spremembami bo za vsa imenovanja sodnikov in tožilcev (razen prihodnjega vrhovnega tožilca) pristojen prihodnji visoki sodni svet ali visoki tožilski svet, s čimer se bodo povečala jamstva pred morebitnim političnim vplivanjem. Za zagotovitev praktičnega učinka ustavnih sprememb je treba kot naslednji korak sprejeti ustrezno izvedbeno zakonodajo. V skladu z ustavnim pravom bi bilo treba to zakonodajo sprejeti v enem letu v primeru pravosodnih zakonov in v dveh letih v primeru uskladitve vse druge ustrezne zakonodaje. Aprila 2022 sta bili ustanovljeni dve strokovni delovni skupini (ena za tožilce in ena za sodišča), katerih naloga je pripraviti izvedbeno zakonodajo. Prvi sklop osnutkov pravosodnih zakonov je bil dokončan septembra 2022 in je bil posredovan Beneški komisiji v mnenje. Decembra 2021 sta bila sprejeta nova strategija za človeške vire in izvedbeni akcijski načrt. Njuno izvajanje se še ni začelo.

Kar zadeva boj proti korupciji, je Srbija dosegla določeno raven pripravljenosti. Na splošno je bil v obdobju poročanja dosežen določen napredek, tudi v zvezi z lanskoletnimi priporočili. Priporočilo o preprečevanju korupcije se je izvajalo še naprej, Skupina držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope pa je marca 2022 ugotovila, da so bile s sprejetjem sprememb zakona o preprečevanju korupcije odpravljene predhodno ugotovljene pomanjkljivosti in da to zadostuje za okrepitev okvira za preprečevanje navzkrižij interesov poslancev, sodnikov in tožilcev ter boj proti takim navzkrižjem. Srbija še vedno ni pripravila nove strategije in akcijskega načrta za boj proti korupciji, prav tako mora vzpostaviti učinkovit usklajevalni mehanizem za operacionalizacijo ciljev politike preprečevanja in zatiranja ter temeljito obravnavo korupcije. Število obtožnic in obsodb na prvi stopnji v zadevah, povezanih s korupcijo na visoki ravni, se je nekoliko povečalo. Srbija bi morala še okrepiti preprečevanje in zatiranje korupcije. Zlasti bi morala povečati število dokončnih odvzemov premoženja v povezavi s temi zadevami. V sektorjih, ki so najbolj izpostavljeni korupciji, so potrebni ciljno usmerjene ocene tveganja in namenski ukrepi.

Kar zadeva boj proti organiziranemu kriminalu, je Srbija dosegla določeno raven pripravljenosti. V obdobju poročanja je bil dosežen omejen napredek. Število novih preiskav in pravnomočnih obsodb se je v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 povečalo, vendar se je število obtožnic in obsodb na prvi stopnji zmanjšalo. Število zadev, ki vključujejo zaseg in dokončni odvzem premoženja, je še vedno omejeno. Razširjeni odvzem premoženja se ne uporablja sistematično. Vendar sta se raven razumevanja in preiskovalni pristop izboljšala, kar bi moralo privesti do boljših rezultatov v prihodnosti. Srbija bi morala s pristopa, ki temelji na posamezni zadevi, preiti na strategijo boja proti kriminalnim združbam, z osredotočanja na zadeve majhnega ali srednjega pomena pa na odmevne zadeve, pri čemer bi bil cilj razbiti velike in mednarodno razširjene organizacije ter zaseči njihovo premoženje.

Zakonodajni in institucionalni okvir Srbije za spoštovanje temeljnih pravic je pretežno vzpostavljen. Srbija je sprejela novi strategiji na področju boja proti diskriminaciji in vključevanja Romov ter akcijska načrta za enakost spolov in vključevanje Romov. Akcijski načrti in s tem povezano financiranje na drugih področjih so bili predvideni julija 2021 (nasilje nad ženskami) in aprila 2022 (boj proti diskriminaciji; deinstitucionalizacija) ter zdaj zamujajo. Potrebna so večja prizadevanja za upoštevanje zakona o sistemu načrtovanja, ki zahteva, da se akcijski načrti sprejmejo v treh mesecih od sprejetja z njimi povezanih strategij. Srbija mora okrepiti institucije na področju človekovih pravic, tako da jim dodeli potrebne finančne in človeške vire ter vzpostavi postopke za zagotovitev skladnosti z ukrepi Evropskega sodišča za človekove pravice, vključno z začasnimi ukrepi. Septembra 2022 je evropska parada ponosa (Europride) prvič gostovala na Zahodnem Balkanu, in sicer v Beogradu. Pot evropske parade ponosa je bila prepovedana, izvedba pohoda pa je bila negotova vse do zadnjega trenutka. Organi so trdili, da njihova odločitev temelji na varnostnih pomislekih, povezanih z grožnjami skrajnih desničarskih skupin. Prepovedane so bile tudi demonstracije proti evropski paradi ponosa in protizahodne demonstracije. Nazadnje je pohod 17. septembra 2022 potekal po krajši poti in brez večjih incidentov. Varovalo ga je veliko število policistov, kljub temu pa so poročali o nekaterih primerih nasilja nad udeleženci. Obdobje pred pohodom je zaznamovala pravna in politična negotovost. Organi so pošiljali nasprotujoča si sporočila, saj se je na visoki ravni napovedovalo, da bo pohod v celoti prepovedan, pozneje pa je ministrstvo za notranje zadeve izdalo prepoved glede poti pohoda. Drugi visoki politiki so spregovorili na konferenci evropske parade ponosa o človekovih pravicah in pred pohodom organizirali sprejem. Čeprav so bili organi v stikih z organizatorji, da bi našli rešitev, pa niso izrazili jasnega stališča o tem, da bo parada potekala z uradnim dovoljenjem.

Kar zadeva svobodo izražanja, v obdobju poročanja ni bilo nobenega napredka. Delovni skupini za varnost novinarjev sta se sestajali še naprej. V več primerih napadov in groženj sta se policija in tožilstvo hitro odzvala, tudi zaradi usklajevanja, omogočenega v okviru teh skupin. Vendar primeri groženj novinarjem in nasilja nad njimi še vedno vzbujajo zaskrbljenost, v praksi pa je treba še okrepiti splošno okolje za neovirano uveljavljanje svobode izražanja. Pri izvajanju medijske strategije so se pojavile vse večje zamude, kar je vplivalo tudi na najpomembnejše ukrepe, kot sta spremembi zakona o informacijah javnega značaja in javnih medijih ter zakona o elektronskih medijih. Regulativni organ za elektronske medije (REM) je julija 2022 vse štiri nacionalne frekvence za osemletno obdobje dodelil istim televizijskim kanalom kot v prejšnjem obdobju, v katerem so od organa REM vsi prejeli opozorila zaradi kršenja zakonskih obveznosti. Avgusta 2022 je bil objavljen razpis še za peto licenco; postopek bi bilo treba voditi pregledno in ob upoštevanju načela pluralnosti medijev iz direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. ODIHR je v končnem poročilu z dne 19. avgusta 2022 o aprilskih volitvah ugotovil, da so „nacionalne javne radiotelevizije o dejavnostih vseh kandidatov med kampanjo poročale uravnoteženo, vendar pa so javnim uslužbencem, ki so bili tudi kandidati, zagotovile obsežno nekritično poročanje. Zasebni radijski in televizijski mediji z nacionalno pokritostjo so volilno kampanjo predstavili brez omembe vrednega uredniškega vložka in so se pri svojem poročanju osredotočili na državne uradnike.“ ODIHR je prav tako ugotovil, da „je REM kljub pristojnosti za nadzor nad radijskimi in televizijskimi mediji v obdobju kampanje na splošno ostal pasiven“.

Kar zadeva gospodarska merila, je Srbija dobro do zmerno pripravljena ter je dosegla določen napredek pri razvoju delujočega tržnega gospodarstva. Po razmeroma blagi recesiji v letu 2020 je srbsko gospodarstvo v letu 2021 močno okrevalo, v prvi polovici leta 2022 pa je sledila manjša upočasnitev. Zunanja neravnovesja so se po zmanjšanju v letu 2020 v drugi polovici leta 2021 začela povečevati, zlasti zaradi velikega uvoza energije. Inflacija cen življenjskih potrebščin se je v drugi polovici leta 2021 zvišala, predvsem zaradi cen energije in hrane, zato je centralna banka začela zaostrovati svojo politiko. Stabilnost bančnega sektorja se je ohranila, rast posojil pa je bila še naprej močna kljub postopnemu opuščanju ukrepov za povečanje likvidnosti. Gospodarsko okrevanje in zmanjšanje ukrepov fiskalne podpore sta kljub nadaljnjemu povečevanju kapitalske porabe v letu 2021 prispevala k znatnemu izboljšanju proračunskega salda. Rahlo zvišanje stopnje brezposelnosti v letu 2021 je bilo posledica zlasti vse večje udeležbe na trgu dela v okviru okrevanja po krizi zaradi COVID-19.

Določen napredek je bil dosežen pri reformah davčne uprave in privatizaciji podjetij v državni lasti. Vendar so druge pomembne strukturne reforme javne uprave in upravljanja podjetij v državni lasti napredovale počasi, kar je podaljšalo dolgotrajno neučinkovitost in povečalo fiskalni pritisk. Pri krepitvi fiskalnih pravil za utrditev fiskalne politike ni bilo napredka. Država ohranja močan vpliv v gospodarstvu, zasebni sektor pa ni dovolj razvit, poleg tega pa ga ovirajo pomanjkljivosti na področju pravne države, zlasti korupcija in neučinkovitost sodstva, in pri uveljavljanju poštene konkurence. Priporočila iz lanskega leta so bila delno uresničena.

Srbija je zmerno pripravljena in je dosegla določen napredek pri spopadanju s konkurenčnim pritiskom in tržnimi silami v EU. Struktura gospodarstva se je dodatno izboljšala, gospodarsko povezovanje z EU pa je ostalo na visoki ravni. Vendar kljub določenemu napredku kakovost in ustreznost izobraževanja in usposabljanja ne izpolnjujeta v celoti potreb trga dela. Javne naložbe so se še naprej povečevale, da bi se odpravile resne infrastrukturne vrzeli po letih nezadostnih naložb. Mala in srednja podjetja (MSP) se še naprej srečujejo z več izzivi, med drugim z neenakimi konkurenčnimi pogoji v primerjavi z velikimi podjetji in tujimi vlagatelji. Priporočila iz lanskega leta so bila delno uresničena.

Na področju dobrih sosedskih odnosov in regionalnega sodelovanja je Srbija na splošno ostala zavezana izboljšanju dvostranskih odnosov z drugimi državami kandidatkami, potencialnimi državami kandidatkami in sosednjimi državami članicami EU. Vendar so odnosi s Hrvaško vse bolj pod pritiskom, z občasnimi političnimi prerekanji. Odnosi s Črno goro so še vedno težavni, vendar sta obe strani pokazali večjo pripravljenost za ponovno vzpostavitev odnosov in prizadevanje za rešitev odprtih vprašanj. Srbija je na splošno dejavna udeleženka regionalnega sodelovanja.

Dialog o normalizaciji odnosov s Kosovom pod okriljem EU se je nadaljeval v celotnem obdobju poročanja z rednimi mesečnimi srečanji na ravni glavnih pogajalcev in srečanjem na visoki ravni 18. avgusta 2022 v Bruslju. V pogajanjih o celovitem in pravno zavezujočem sporazumu o normalizaciji še ni bil dosežen konkreten nadaljnji napredek, predsednik Vučić in predsednik vlade Kurti pa sta se na srečanju na visoki ravni dogovorila za redna srečanja na ravni voditeljev in voditeljic za nadaljevanje pogajanj. Kosovo in Srbija sta zdaj pozvana, naj konstruktivno sodelujeta in brez nadaljnjega odlašanja napredujeta pri pogajanjih o celovitem in pravno zavezujočem sporazumu o normalizaciji. Dosega takega sporazuma je nujna in ključna, da bosta lahko Kosovo in Srbija napredovala na svoji evropski poti.

Kar zadeva zmožnost Srbije, da prevzame obveznosti članstva v EU, si je država še naprej prizadevala za uskladitev s pravnim redom EU na številnih področjih, zlasti na področjih prava gospodarskih družb, pravic intelektualne lastnine, raziskav in inovacij ter finančnega nadzora.

Sklop o notranjem trgu je ključnega pomena za priprave Srbije na zahteve notranjega trga EU ter zelo pomemben za zgodnje povezovanje in razvoj skupnega regionalnega trga. Napredek je bil dosežen na več področjih znotraj sklopa, zlasti pri usklajevanju zakonodaje na področju prava gospodarskih družb, prostem gibanju delavcev s koordinacijo sistemov socialne varnosti in usklajevanju zakonodaje o prostem pretoku blaga.

Sklop o konkurenčnosti in vključujoči rasti je pomembno povezan s srbskim programom gospodarskih reform. Napredek je bil dosežen na nekaterih področjih v okviru tega sklopa, zlasti pri: socialni politiki in zaposlovanju z ukrepi za vzpostavitev programa jamstva za mlade; ekonomski in monetarni politiki z izboljšavami proračunskega postopka; podjetniški in industrijski politiki z akcijskim načrtom za strategijo na področju državnega lastništva in upravljanja poslovnih subjektov v lasti Republike Srbije ter vzpostavitvi portala za e-posvetovanje; znanstvenem in tehnološkem razvoju z novo strategijo za razvoj zagonskega ekosistema ter izobraževanju z ukrepi za uskladitev sistema za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu s priporočili Evropskega združenja za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (ENQA).

Sklop o zeleni agendi in trajnostni povezljivosti je v središču zelene agende za Zahodni Balkan 1 ter je tesno povezan s srbskim programom gospodarskih reform ter gospodarskim in naložbenim načrtom Komisije 2 . Sklop in vsa z njim povezana poglavja so bili odprti decembra 2021, potem ko je Srbija izpolnila preostale zahteve, in sicer sprejetje akcijskih načrtov o zalogah nafte in ločevanju dejavnosti plina. Na splošno je bil dosežen omejen napredek, izjema pa so vseevropska omrežja, v zvezi s katerimi je Srbija napredovala pri nadgradnji svoje infrastrukture, začenjajo pa se tudi dela na plinskem povezovalnem daljnovodu med Srbijo in Bolgarijo, ki je strateško zelo pomemben projekt za Srbijo in Evropo. 

Sklop o virih, kmetijstvu in koheziji zajema politike, povezane s strukturnimi skladi EU in razvojem zmogljivosti za prevzemanje odgovornosti prihodnje države članice. Zajema tudi nekatera ključna področja politike, ki so bistvena za zagotavljanje trajnostnih prehranskih sistemov ter pomoč podeželskim skupnostim pri gospodarskem razvoju in diverzifikaciji. Odprti sta dve od petih poglavij (poglavji 13 in 33), pri čemer je treba v vsakem poglavju še izpolniti merila za zaprtje. Komisija je ocenila, da so bila merila za odprtje izpolnjena za poglavji 11 in 22, Srbija pa mora še izpolniti vsa tri merila za odprtje poglavja 12. Na nekaterih področjih je bil dosežen omejen napredek, npr. predložitev programa IPARD III za obdobje 2021–2027; sprejetje in izvajanje zakona o fitofarmacevtskih sredstvih; razvrstitev živilskih obratov in obratov, ki ravnajo z živalskimi stranskimi proizvodi; finančne in proračunske določbe v zvezi s temeljnimi področji politike, ki vplivajo na pravilno delovanje sistema virov lastnih sredstev, ter regionalna politika na področju finančnega poslovodenja.

Kar zadeva sklop o zunanjih odnosih, Srbija še ni zaključila pristopa k Svetovni trgovinski organizaciji, ki je eno od meril za odprtje poglavja 30. Prav tako bi se morala vzdržati uvedbe enostranskih ukrepov, ki omejujejo trgovino, brez predhodnega posvetovanja s Komisijo v skladu s svojimi obveznostmi v okviru SPS. Po neizzvani in neupravičeni ruski agresiji proti Ukrajini se Srbija ni pridružila omejevalnim ukrepom EU proti Rusiji in večini izjav visokega predstavnika v imenu EU v zvezi s tem. Stopnja usklajenosti Srbije z zadevnimi izjavami visokega predstavnika v imenu EU in sklepi Sveta se je tako znižala s 64 % leta 2021 na 45 % avgusta 2022. Več ukrepov in izjav Srbije je bilo v nasprotju z zunanjepolitičnimi stališči EU. Od Srbije se pričakuje, da bo prednostno izpolnila svojo zavezo ter se postopoma uskladila s skupno zunanjo in varnostno politiko EU, vključno z omejevalnimi ukrepi EU, v skladu s pogajalskim okvirom med EU in Srbijo.

Srbija je še naprej prispevala k upravljanju mešanih migracijskih tokov proti EU z učinkovitim sodelovanjem s sosednjimi državami in državami članicami EU. Ob podpori EU so se nadaljevala prizadevanja za sprejem in nastanitev znatnega števila državljanov tretjih držav. Srbija se je 17. marca 2022 odločila, da ukrajinskim državljanom, ki so pobegnili pred rusko vojno proti Ukrajini, za eno leto odobri začasno zaščito. Prav tako je še naprej učinkovito izvajala strategijo integriranega upravljanja meja in svoj akcijski načrt. Srbija ni sprejela nobenih ukrepov za uskladitev s seznamom EU, na katerem so tretje države, katerih državljani potrebujejo vizum, zlasti v zvezi s tistimi tretjimi državami, ki za EU predstavljajo tveganje za nedovoljene migracije ali varnost, kot je priporočeno v poročilu Komisije o mehanizmu za zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti iz avgusta 2021.

Severna Makedonija

Za obdobje poročanja so bila značilna intenzivna prizadevanja, ki so privedla do začetka procesa pristopnih pogajanj. Prva medvladna konferenca julija 2022 je bila zgodovinski trenutek in je označevala novo fazo v procesu pristopa Severne Makedonije k EU. To je bilo jasno priznanje odločenosti Severne Makedonije, da izvede reforme, povezane z EU.

Kar zadeva politična merila, si je Severna Makedonija kljub nekaterim izzivom še naprej prizadevala za krepitev demokracije in pravne države. Država je pokazala zavezanost nadaljnjemu doseganju rezultatov na ključnih področjih temeljev pristopnega procesa. Oktobra 2021 so potekale lokalne volitve. Urad za demokratične institucije in človekove pravice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE/ODIHR) je ocenil, da so bile konkurenčne in da so bile temeljne svoboščine na splošno spoštovane. Vendar je bil v obdobju poročanja dosežen omejen napredek pri obravnavanju še nerešenih priporočil OVSE/ODIHR in Beneške komisije. Kot je bilo navedeno v prejšnjih poročilih, bi bilo treba volilno zakonodajo temeljito pregledati, da bi se odpravile obstoječe neskladnosti, ustrezne zakone pa je treba sprejeti pravočasno, vključujoče in pregledno, in sicer precej pred prihodnjimi volitvami. Pri tem morajo organi okrepiti svoja prizadevanja in pokazati politično voljo za nadaljnje izboljšanje volilnega procesa.

Delo parlamenta je zaznamovala politična polarizacija, zato se je sprejetje številnih zakonodajnih aktov zakasnilo. Po intenzivnih razpravah je parlament sprejel sklepe o predlogu, ki so utrli pot za začetek pristopnih pogajanj. Parlament mora imeti dejavno in pozitivno vlogo v procesu pogajanj za pristop k EU. Prednostno so potrebna skupna in hitra prizadevanja vseh strani, da bi se okrepila vloga parlamenta kot foruma za konstruktiven politični dialog, zlasti o programu reform EU. Parlament in vlada sta se zavezala, da bosta prednostno uvedla in dosegla ustrezne ustavne spremembe, da bi v ustavo vključila državljane, ki živijo znotraj državnih meja. Potrebni so ustrezno načrtovanje in posvetovanja, da bi se omejila uporaba hitrih postopkov ter tako omogočila učinkovit nadzor nad zakonodajo in posvetovanje o njej. Nadzor nad izvršilno oblastjo s parlamentarnimi vprašanji ministrom bi bilo treba izvajati bolj redno. Predloge za notranjo reformo parlamenta, dogovorjene v tretjem krogu „dialoga Jeana Monneta“ v začetku leta 2020, bi bilo treba začeti izvajati brez nadaljnjega odlašanja. Še naprej se je ugotavljala kazenska odgovornost tistih, ki so organizirali ali izvajali nasilje med napadom na parlament 27. aprila 2017, med drugim s sodbami na drugi stopnji. Vlada je nadaljevala delo v zvezi s programom reform EU ter obravnavanjem posledic pandemije COVID-19 in vojne v Ukrajini. Potrebna so odločna prizadevanja, da bi ustvarili zagon za reforme in napredovali v procesu pogajanj za pristop k EU. Poseben poudarek je treba namesto uvajanju ad hoc pobud nameniti zagotavljanju učinkovitega izvajanja obstoječe zakonodaje. Medetnični odnosi so ostali stabilni, Ohridski okvirni sporazum pa se je še naprej izvajal.

Organizacije civilne družbe še naprej delujejo v spodbudnem okolju, kar vključuje sprejetje strategije o sodelovanju s civilno družbo in razvoju civilne družbe v obdobju 2022–2024. Civilna družba je imela še naprej pomembno vlogo v postopkih odločanja in pri spremljanju delovanja države. Vendar so potrebna prizadevanja za izboljšanje preglednosti pri oblikovanju politik in vključenosti v postopku posvetovanja. Pravni in finančni okvir je treba še izboljšati in začeti izvajati v praksi.

Severna Makedonija je izvedla celovito reformo svojih obveščevalnih služb. Vendar mora država okrepiti zmogljivosti za parlamentarni nadzor nad obveščevalnimi službami.

Severna Makedonija je še vedno zmerno pripravljena, kar zadeva reformo javne uprave. Pri uresničevanju priporočil iz lanskega leta je dosegla omejen napredek. Sprejela je novi program reform upravljanja javnih financ za obdobje 2022–2025. Vendar se je sprejetje zakonodaje o organizaciji in delovanju državnih upravnih organov ter novega pravnega okvira za upravljanje človeških virov (revizija zakona o upravnih uslužbencih in zakona o zaposlenih v javni upravi ter nov zakon o dejavnostih višjega vodstva) zakasnilo. Cilj novega okvira je izboljšati upravljanje človeških virov v celotni upravi in ponuditi več zagotovil za zaposlovanje, napredovanje in odpuščanje na podlagi dosežkov, tudi na ravni višjega vodstva. Novi sistemski zakon o proračunu je bil sprejet septembra 2022. Državna komisija za preprečevanje korupcije je proaktivno obravnavala primere nepotizma, kronizma in političnega vplivanja pri zaposlovanju v javnem sektorju ter imenovanju članov nadzornih svetov in upravnih odborov.

Pravosodni sistem Severne Makedonije je dosegel določeno raven pripravljenosti oziroma je zmerno pripravljen. Dosežen je bil določen napredek na področju sodstva, in sicer z doslednim izvajanjem strategije za reformo pravosodja, s čimer so se upoštevala priporočila Beneške komisije in skupine višjih strokovnjakov v zvezi s sistemskimi vprašanji pravne države. Začela se je priprava nove strategije za reformo pravosodja na vključujoč način na podlagi spoznanj, pridobljenih s prejšnjo strategijo. Izvajanje posodobljenega akcijskega načrta v zvezi s strategijo za reformo pravosodja se je nadaljevalo, vendar mora postati bolj sistematično. Sodstvo je pokazalo svojo zavezanost zaščiti svoje integritete in neodvisnosti. Pospešiti je treba izvajanje strategij za človeške vire za sodstvo in tožilstvo. Pravosodne institucije so dosledno uporabljale nova pravila za imenovanje, napredovanje, disciplinske postopke ter razrešitev sodnikov in tožilcev. Napredovanja na višjih sodiščih so zamujala, število sodnikov in tožilcev pa se je še dodatno zmanjšalo zaradi načrtovanega upokojevanja.  Sodni svet in svet državnih tožilcev sta nadaljevala izvajanje strateških načrtov. V morebitnem novem osnutku zakona o akademiji za sodnike in tožilce bi morala akademija ostati edina vstopna točka v sodstvo in tožilstvo ter zagotavljati pravičen in pregleden dostop do teh poklicev. Začelo se je delo za nadgradnjo programskega sistema, katerega cilj je omogočiti izvajanje določb zakona o upravljanju toka zadev za samodejno in naključno dodeljevanje zadev na sodiščih prek informacijskega sistema za avtomatizirano vodenje sodnih zadev.

Na področju preprečevanja korupcije in boja proti njej je država dosegla določeno raven pripravljenosti oziroma je zmerno pripravljena. Dosežen je bil določen napredek, saj je država še naprej potrjevala svojo uspešnost pri preiskovanju, pregonu in sojenju v več zadevah, povezanih s korupcijo, tudi na visoki ravni. Pri postopkih v zadevah, ki jih je začelo nekdanje posebno tožilstvo, se je še naprej dosegal napredek, pri čemer je bila ugotovljena odgovornost za nezakonito prisluškovanje telefonskim pogovorom. V več zadevah so bile izdane sodbe na prvi stopnji. Državna komisija za preprečevanje korupcije je v skladu s priporočili iz prejšnjih let javnim institucijam proaktivno zagotavljala smernice v zvezi s politiko pri preprečevanju korupcije in začela več zadev, vključno s postopki proti visokim uradnikom. Ugotovitve iz njenih rednih poročil bi bilo treba obravnavati v celoti. Prizadevanja za izboljšanje delovanja državne komisije za preprečevanje korupcije bi se morala nadaljevati z nadaljnjim dodeljevanjem finančnih in človeških virov. Dodatne človeške in finančne vire bi bilo treba dati na voljo javnemu tožilstvu, preiskovalnim centrom in enotam kazenskega pregona, pristojnim za preiskovanje korupcije. V sektorjih, ki so najbolj izpostavljeni korupciji, so potrebni ciljno usmerjene ocene tveganja in namenski ukrepi.

V boju proti organiziranemu kriminalu je Severna Makedonija dosegla določeno raven pripravljenosti. Določen napredek je dosegla zlasti pri operativnem sodelovanju z mednarodnimi partnerji in pri izboljšanju usklajevanja dejavnosti za boj proti organiziranemu kriminalu. Več je treba storiti za izboljšanje učinkovitosti kazenskega pregona v boju proti nekaterim oblikam kriminala, kot sta pranje denarja in finančni kriminal. Okrepiti je treba preiskovalne centre pri temeljnem državnem tožilstvu, da bi se dosegli njihovi cilji glede povečanja učinkovitosti preiskav ter izboljšanja usklajevanja med tožilci, policijo in drugimi ustreznimi organi.

Določen napredek je bil dosežen pri boju proti terorizmu ter pri preprečevanju nasilnega ekstremizma in boju proti njemu v skladu s cilji iz skupnega akcijskega načrta za boj proti terorizmu za Zahodni Balkan in dvostranskih izvedbenih predpisov. Leta 2021 je bila sprejeta nacionalna strategija za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (2021–2023). Nadaljevati bi bilo treba delo na področju reintegracije in resocializacije povratnikov ter deradikalizacije v zaporih.

Pravni okvir za varstvo temeljnih pravic je večinoma skladen z evropskimi standardi. Proces deinstitucionalizacije napreduje, saj so bili invalidi preseljeni v oskrbo v skupnosti. Ministrstvo za delo in socialno politiko še naprej vlaga v delo v splošno korist, med drugim zagotavlja podporo žrtvam nasilja na podlagi spola. Zlasti je pomembno, da se izvajajo vse določbe zakona o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter zaščiti pred tema vrstama nasilja. Nadaljnje izboljšave je mogoče opaziti pri vključevanju načela enakosti spolov in spoštovanju pravic žensk. Priporočila Evropskega odbora za preprečevanje mučenja v zvezi z zdravljenjem pripornikov in obsojencev niso bila ustrezno upoštevana. Izboljšati je treba izvajanje zakonodaje o sovražnem govoru in nacionalnega akcijskega načrta za določbe Istanbulske konvencije. Mehanizem civilnega zunanjega nadzora nad policijo še vedno ne deluje v celoti in ne vključuje predstavnikov organizacij civilne družbe.

Na področju svobode izražanja je Severna Makedonija dosegla določeno raven pripravljenosti oziroma je zmerno pripravljena. Na splošno je v obdobju poročanja dosegla omejen napredek pri upoštevanju prejšnjih priporočil. Splošni okvir je ugoden za svobodo medijev in omogoča kritično medijsko poročanje, čeprav je bilo med lokalnimi volitvami leta 2021 nekaj napetosti. Ukrepi na področju samoregulacije medijev bi se morali nadaljevati in prinesti praktične rezultate pri uveljavljanju poklicnih standardov novinarstva. Potrebna je večja preglednost pri oglaševanju državnih institucij in političnih strank v medijih. Organi morajo okrepiti prizadevanja za reformo javne radiotelevizije, da bi zagotovili njeno neodvisnost, strokovne standarde in finančno vzdržnost. Proces reforme javne radiotelevizije v skladu s petletno razvojno strategijo je omejen zaradi zamud pri imenovanju članov programskega sveta. Svet agencije za avdio in avdiovizualne medijske storitve še ni bil imenovan. Še vedno je treba obravnavati delavske pravice novinarjev.

Na področju regionalnega sodelovanja je država ohranjala dobre odnose z drugimi državami, ki se pripravljajo na pristop, in še naprej sodelovala v regionalnih pobudah. Vse strani morajo v dobri veri izvajati obstoječe dvostranske sporazume, vključno s Prespanskim sporazumom med Severno Makedonijo in Grčijo ter Pogodbo o prijateljstvu, dobrih sosedskih odnosih in sodelovanju z Bolgarijo.

Kar zadeva gospodarska merila, je Severna Makedonija dosegla določen napredek in je dobro pripravljena na razvoj delujočega tržnega gospodarstva. V letu 2021 je gospodarstvo večinoma okrevalo po pandemiji COVID-19. Vlada je še naprej izvajala ukrepe fiskalne podpore za pomoč pri okrevanju. Fiskalni primanjkljaj se je zaradi ponovnega povečanja davčnih prihodkov v letu 2021 zmanjšal na 5,4 % BDP, ravni dolga pa so se po znatnem dvigu v letu 2020 ustalile. Ker so cene hrane in energije v začetku leta 2022 vse hitreje naraščale, je vlada sprejela nov sklop fiskalnih ukrepov za zajezitev negativnega učinka na gospodarstvo, čeprav bi lahko bili fiskalni ukrepi bolje ciljno usmerjeni. Centralna banka je zaradi naraščajočih inflacijskih pritiskov zaostrila svojo politiko. Pomembne reforme politike za izboljšanje fiskalnega upravljanja in vzdržnosti javnih financ so zastale. Parlament je po dolgih zamudah sredi septembra sprejel nov sistemski zakon o proračunu, ki določa fiskalna pravila in fiskalni svet. Upravljanje javnih naložb je treba še izboljšati. Bančni sektor je ostal zdrav. Regulativni ukrepi za zmanjšanje potreb po zadolževanju so bili leta 2021 postopno odpravljeni. Poslovno okolje je še naprej omejeno zaradi velikega obsega neformalne ekonomije in počasnega napredka pri racionalizaciji parafiskalnih dajatev.

Severna Makedonija je dosegla določen napredek ter je zmerno pripravljena na spopadanje s konkurenčnim pritiskom in tržnimi silami v EU. Povezovanje z EU na področju trgovine in naložb je v letu 2021 ostalo na visoki ravni kljub omejitvam gibanja in motnjam v dobavnih verigah doma in v trgovinskih partnericah. Delež izdelkov visoke vrednosti v izvozu se je še povečal. Dosežen je bil nadaljnji napredek pri izboljšanju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vendar še vedno močno primanjkuje znanj in spretnosti, da bi zadostili potrebam trga dela, kar s seboj prinaša dolg prehod iz izobraževanja v zaposlitev. Te težave, pa tudi velike vrzeli v prometni in energetski infrastrukturi ter nizki odhodki za naložbe in inovacije zavirajo potencial države za rast. Digitalizacija gospodarstva napreduje, vendar bi se lahko konkurenčnost domačih podjetij izboljšala s širšo ponudbo javnih e-storitev.

Kar zadeva sposobnost prevzema obveznosti članstva, je Severna Makedonija zmerno pripravljena na večini področij, ki jih zajema sklop 2 o notranjem trgu, in sicer na področjih prostega pretoka blaga, storitev in kapitala, intelektualne lastnine, politike varstva konkurence, finančnih storitev ter varstva potrošnikov in varovanja zdravja. Država je dobro pripravljena na področju prava gospodarskih družb, čeprav je na področju prostega gibanja delavcev še vedno v zgodnji fazi. Severna Makedonija je v obdobju poročanja dosegla dober napredek na področju prostega pretoka kapitala ter določen napredek na področjih prava gospodarskih družb in finančnih storitev. Na področju politike varstva konkurence ni bilo napredka. Na splošno je v prihodnjem letu potreben večji napredek na področjih, zajetih v tem sklopu, saj bo podlaga za priprave Severne Makedonije na izpolnjevanje zahtev notranjega trga EU. Delo v zvezi s tem sklopom je zelo pomembno za razvoj skupnega regionalnega trga.

Na splošno je Severna Makedonija zmerno pripravljena na večini področij, zajetih s sklopom 3 o konkurenčnosti in vključujoči rasti, med drugim na področjih digitalne preobrazbe in medijev, obdavčenja, podjetniške in industrijske politike, izobraževanja in kulture ter ekonomske in monetarne politike. Dobro je pripravljena na področjih znanosti in raziskav ter carinske unije. Določen napredek je bil dosežen na večini področij, ki jih zajema ta sklop. Po sprejetju sistemskega zakona o proračunu septembra 2022 je bil na področju ekonomske in monetarne politike dosežen dober napredek. Potrebna pa so dodatna prizadevanja, zlasti na področjih, na katerih je bil dosežen omejen napredek, kot so digitalna preobrazba in mediji, znanost in raziskave ter izobraževanje in kultura.

Kar zadeva sklop 4 o zeleni agendi in trajnostni povezljivosti, je Severna Makedonija dobro pripravljena na področju vseevropskih omrežij. Zmerno je pripravljena na področjih prometne politike in energetike, na področju okolja in podnebnih sprememb pa je dosegla določeno raven pripravljenosti. Določen napredek je bil dosežen na področju okolja in podnebnih sprememb. Na področjih, na katerih je bil dosežen omejen napredek, kot so energetika, prometna politika in vseevropska omrežja, so potrebna znatna prizadevanja. Država mora v prihodnjem obdobju pospešiti izvajanje gospodarskega in naložbenega načrta ter zelene agende za Zahodni Balkan.

Severna Makedonija je na večini področij iz sklopa 5 o virih, kmetijstvu in koheziji zmerno pripravljena. Dobro pripravljena je na področju varnosti hrane ter veterinarske in fitosanitarne politike, na področju finančnih in proračunskih določb pa je v zgodnji fazi priprav. V obdobju poročanja je bil dosežen določen napredek na področjih kmetijstva in razvoja podeželja ter varnosti hrane ter veterinarske in fitosanitarne politike. Vendar so potrebna nadaljnja prizadevanja, zlasti na področjih, na katerih je bil napredek omejen ali ga ni bilo, na primer na področjih ribištva, finančnih in proračunskih določb ter regionalne politike in usklajevanja strukturnih instrumentov.

Kar zadeva sklop 6 o zunanjih odnosih, je Severna Makedonija zmerno pripravljena na področju zunanjih odnosov ter je dosegla dobro raven pripravljenosti v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko. Na področju skupne trgovinske politike je država v obdobju poročanja dosegla omejen napredek. Severna Makedonija je dosegla zelo dober napredek s popolno uskladitvijo s skupno zunanjo in varnostno politiko EU po ruski agresij proti Ukrajini. S tem je pokazala, da je lahko zanesljiva partnerica.

Severna Makedonija ostaja ena od glavnih tranzitnih poti za migracijsko gibanje. Država ima še naprej konstruktivno vlogo pri upravljanju mešanih migracijskih tokov. Učinkovito sodeluje s sosednjimi državami in državami članicami EU, vključno z gostujočimi uradniki iz držav članic EU na terenu. Še naprej si je močno prizadevala za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev in storitev za vse migrante, ki prebivajo na njenem ozemlju. Registracija migrantov in ustrezno profiliranje, ki upošteva zaščito, ostajata prednostni nalogi ter ju je treba izvajati bolj sistematično. Komisija se je avgusta 2022 s Severno Makedonijo pogajala o sporazumu o statusu, ki bi Evropski agenciji za mejno in obalno stražo (Frontex) omogočil napotitev stalne enote evropske mejne in obalne straže v državo. Sporazum naj bi bil podpisan še pred koncem leta. Država bi morala v boju proti tihotapljenju migrantov uporabiti bolj sistematičen pristop.

Albanija

Kar zadeva politična merila, so v novem parlamentarnem obdobju na podlagi volitev leta 2021, ki so potekale po doseženem medstrankarskem sporazumu z dne 5. junija 2020, izvoljeni poslanci iz največjih opozicijskih strank zasedli sedeže v parlamentu. Parlament je izvolil novega predsednika republike. Na parlamentarno življenje je vplival interni spor v največji opozicijski stranki (DP). Parlament je v zvezi z reformami, usmerjenimi v EU, sprejel časovno omejeno ustavno podaljšanje mandata organov za preverjanje in devet zakonov za uskladitev s pravnim redom EU. Vlada se je še naprej osredotočala na reforme, povezane s potjo države v EU, in okrepila svojo usklajevalno strukturo za vključevanje v EU, vendar mora skupaj z opozicijo in vsemi segmenti družbe še pospešiti program reform EU. Ustanovitev več vladnih agencij pod okriljem urada predsednika vlade brez celovitega usmerjevalnega okvira in brez sistematičnega namenjanja pozornosti nadzoru in linijam poročanja odpira vprašanja v zvezi s standardi javne uprave. Nova strategija za decentralizacijo po letu 2022 še ni bila sprejeta, pri čemer bo predhodno posvetovanje na lokalni ravni bistvenega pomena. Kljub izboljšavam financiranja je bil dosežen omejen napredek pri izvajanju časovnega načrta za oblikovanje ugodnega okolja za civilno družbo.

Na področju reforme javne uprave je Albanija zmerno pripravljena. Dosegla je omejen napredek pri krepitvi zmogljivosti resornih ministrstev za izvajanje ocen regulativnega učinka in izvedbo javnih posvetovanj. Začela je priprave za plačno reformo in razširila avtomatizirani plačni sistem. Izvajanje strategij za reformo javne uprave v obdobju 2015–2022 in reformo upravljanja javnih financ v obdobju 2014–2022 se je nadaljevalo. Informacijski sistemi za integrirano načrtovanje še ne delujejo v celoti. Vendar so se organi, podrejeni ministrstvom (agencije), še naprej ustanavljali brez celovitega usmerjevalnega okvira, sistematičnega namenjanja pozornosti nadzoru ali jasnih linij poročanja. S tem se je še poslabšalo vprašanje nalog, ki so namesto javnim uslužbencem zaupane osebju, zaposlenemu v skladu z delovnopravnim zakonikom. Določbe zakona o javnih uslužbencih o zaposlovanju na podlagi dosežkov se še ne izvajajo v celoti, zlasti ne za visoke položaje. Število spletnih storitev, ki so na voljo, se je še naprej povečevalo, vendar se v zvezi s tem porajajo tudi vprašanja o pravičnem dostopu za državljane z omejenimi digitalnimi znanji in spretnostmi.

Albanski pravosodni sistem je dosegel zmerno raven pripravljenosti. Nadaljevala se je celovita reforma pravosodja, pri čemer je bil na splošno dosežen dober napredek. Marca in septembra 2022 sta bila imenovana dva nova sodnika na ustavnem sodišču, s čimer so se še dodatno izboljšale zmogljivosti sodišča za izvajanje njegovega mandata. Napredek je bil dosežen tudi na višjem sodišču, ki ima zdaj 15 sodnikov, kar mu je omogočilo, da je po šestih letih prvič zmanjšalo sodne zaostanke, začelo poenotenje sodne prakse in imenovalo sodnike na ustavnem sodišču. Pričakujejo se nadaljnja imenovanja na višjem sodišču. Vendar dolgi postopki, nizka stopnja rešenih zadev in veliki sodni zaostanki še naprej negativno vplivajo na učinkovitost pravosodnega sistema. Za rešitev teh težav je bil po posvetovanjih sprejet nov pravosodni načrt. Še vedno so potrebna dodatna prizadevanja za začetek njegovega izvajanja ter izboljšanje sistema vodenja zadev in sistema usposabljanja za sodnike.

Začasno ponovno ocenjevanje vseh sodnikov in tožilcev (postopek preverjanja) je še naprej stalno napredovalo. Ta proces še naprej neodvisno nadzoruje mednarodna nadzorna misija pod okriljem Evropske komisije. Institucije za preverjanje so do 12. septembra na prvi stopnji zaključile 554 zadev. Približno 64 % doslej obdelane dokumentacije o preverjanju je privedlo do razrešitev, odstopov ali prenehanja mandata preverjenih sodnikov. Institucije za preverjanje morajo še naprej posredovati tožilstvu vse primere, v katerih obstajajo znaki kaznivih dejanj.

Specializirana struktura za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (SPAK), ki jo sestavljata posebno tožilstvo in nacionalni preiskovalni urad, je nadaljevala svoje dejavnosti. Po povečanju proračuna v letu 2021 ima posebno tožilstvo zdaj 17 tožilcev, v teku je postopek za zaposlitev osmih finančnih preiskovalcev, nacionalni preiskovalni urad pa je po drugem krogu zaposlovanja dosegel polno operativno zmogljivost s 60 preiskovalci.

Na področju boja proti korupciji je Albanija dosegla določeno raven pripravljenosti. Še naprej si je prizadevala, da bi izboljšala svojo uspešnost pri preiskavah, pregonu in obsodbah v boju proti korupciji, pri čemer je dosegla nekaj rezultatov. Ta prizadevanja se morajo nadaljevati. Še vedno pa so potrebni večja politična volja, nadaljnja strukturirana prizadevanja, ustrezna sredstva ter znanja in spretnosti. Sodišče SPAK je izdalo več pomembnih pravnomočnih odločb o visokih državnih uradnikih, vključno z nekdanjim ministrom za notranje zadeve in nekdanjim generalnim državnim tožilcem. Čeprav je preverjanje članov sodstva upravni postopek, še naprej prinaša rezultate v boju proti korupciji v sodstvu. V okviru ministrstva za pravosodje je bil ustanovljen nov generalni protikorupcijski direktorat. Na splošno korupcija kljub določenemu napredku še vedno vzbuja resno zaskrbljenost. Povečanje števila pravnomočnih obsodb visokih uradnikov ostaja pomembna prednostna naloga za nadaljnji boj proti kulturi nekaznovanja. V sektorjih, ki so najbolj izpostavljeni korupciji, so potrebni ciljno usmerjene ocene tveganja in namenski ukrepi.

Na področju boja proti organiziranemu kriminalu je Albanija dosegla določeno raven pripravljenosti. Pri upoštevanju priporočil iz lanskega leta je dosegla določen napredek. Tesno in plodno sodelovanje z državami članicami EU, Europolom in Eurojustom je prineslo konkretne rezultate. Albanija je še naprej izkazovala svojo zavezanost boju proti proizvodnji konoplje in trgovini z njo. Dober napredek je bil dosežen pri zasegu in odvzemu premoženja, povezanega z organiziranim kriminalom. Ta prizadevanja se morajo nadaljevati tudi v prihodnje. Prav tako si je treba še naprej prizadevati za povečanje števila kazenskih pregonov in pravnomočnih obsodb, zlasti na visoki ravni. Boj proti kibernetski kriminaliteti, trgovini z ljudmi in pranju denarja ostaja področje, na katerem so potrebni dodatni rezultati. Pojav spolne zlorabe otrok na spletu še vedno vzbuja zaskrbljenost. Država je stalno napredovala pri izvajanju akcijskega načrta Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) za izboljšanje učinkovitosti na področju preprečevanja pranja denarja, vendar je Albanija ostala na seznamu jurisdikcij, nad katerimi se izvaja poostren nadzor. Finančne preiskave morajo sistematično spremljati kazenske postopke. Decembra 2020 je Albanija sprejela novo nacionalno medsektorsko strategijo in akcijski načrt za boj proti terorizmu.

Na področju temeljnih pravic Albanija na splošno spoštuje mednarodne instrumente o človekovih pravicah in je ratificirala večino mednarodnih konvencij o varstvu temeljnih pravic. Določen napredek je bil dosežen pri uporabi alternativ pridržanju in zlasti pri razvoju službe za pogojni odpust, ki še vedno v celoti deluje, tudi za mladoletne storilce kaznivih dejanj. Albanija je sprejela nov akcijski načrt za lezbijke, geje, biseksualne, transspolne, interspolne in queer osebe (LGBTIQ), ki vključuje ukrepe za boj proti diskriminaciji, izboljšanje dostopa do storitev in odobritev zakona o pravnem priznanju spola, ter nacionalni akcijski načrt za enakost, vključevanje in udeležbo Romov in Egipčanov. Potrebna so okrepljena prizadevanja za utrditev lastninskih pravic z registracijo in digitalizacijo katastrskih podatkov, sektor pa je še vedno izpostavljen korupciji, medtem ko je postopek odškodnin zastal. Na področju zaščite narodnih manjšin je Albanija sprejela nov akt izvedbene zakonodaje, ki vzpostavlja sklad za projekte civilne družbe v podporo pravicam manjšin. Vendar preostala izvedbena zakonodaja, med drugim v zvezi s pravico do samoopredelitve pripadnikov narodnih manjšin in v zvezi z uporabo manjšinskih jezikov, še vedno ni bila sprejeta. Nadaljevale so se priprave na dolgo pričakovani popis prebivalstva in stanovanj, vključno s pilotnimi popisi na območjih z manjšinskim prebivalstvom, vendar je bil popis preložen na leto 2023. Sprejeti je treba nadaljnje ukrepe za okrepitev varstva podatkov in uskladitev nacionalne zakonodaje s splošno uredbo EU o varstvu podatkov.

Albanija je na področju svobode izražanja dosegla določeno raven pripravljenosti oziroma je zmerno pripravljena. V obdobju poročanja ni bilo napredka. Križanje poslovnih in političnih interesov je še naprej oviralo neodvisnost medijev in kakovost novinarstva. Dezinformacije, vključno z blatenjem, so pogoste, zlasti v spletnih medijih, katerih samoregulacijo je treba zagotoviti. Ozračje verbalnih napadov, blatenja in ustrahovanja novinarjev se ni izboljšalo. Morebitne spremembe zakona o medijih morajo biti v skladu z mnenjem Beneške komisije in jih je treba predložiti v posvetovanje z medijskimi organizacijami. Še naprej je pomembno zagotavljati, da imajo mediji neposreden in pregleden dostop do vladnih institucij in njihovih dejavnosti. Izboljšati je treba regulativno učinkovitost regulativnega organa za avdiovizualno področje (AMA) ter okrepiti neodvisnost in vire javne radiotelevizije.

Albanija je sprejela novo in bolje proračunsko podprto nacionalno strategijo za enakost spolov ter si še naprej prizadeva za zagotovitev ustreznega državnega financiranja za njeno izvajanje na centralni in lokalni ravni. Prizadevati si je treba tudi za zagotovitev, da bodo vse nacionalne strategije na centralni in lokalni ravni vključevale vidik spola in porabljale proračun ob upoštevanju vidika spola. Kar zadeva državljanstvo, bi se morala Albanija vzdržati oblikovanja sheme državljanstva za vlagatelje (zlati potni listi), saj bi ta pomenila tveganje za varnost, pranje denarja, davčno utajo, financiranje terorizma, korupcijo in infiltracijo organiziranega kriminala ter bi bila nezdružljiva s pravnim redom EU.

Kar zadeva migracije, je pravni okvir na področju migracij večinoma usklajen s pravnim redom EU, vendar ga je treba posodobiti, prav tako mora zagotoviti jasen okvir za upravljanje in usklajevanje migracij. Število migrantov brez urejenega statusa, ki so jih v Albaniji prijeli leta 2021, se je v primerjavi z letom 2020 zmanjšalo za približno 15 %. Pri napotitvah v azilni postopek in izvajanju postopkov vračanja v skladu s pravnim okvirom ni bilo napredka. Vizumsko politiko Albanije bi bilo treba uskladiti s politiko EU.

Število albanskih državljanov, ki vlagajo prošnje za azil v državah članicah EU, je še vedno manjše od največjega števila leta 2015, vendar se je poleti 2021 močno povečalo, zato so še vedno potrebna stalna in trajna prizadevanja. Poleg temeljitih mejnih kontrol ter ozaveščanja o pravicah in obveznostih v okviru brezvizumskega režima sta se nadaljevala dialog in sodelovanje z najbolj prizadetimi državami. Albanija bi morala še naprej obravnavati pojav mladoletnikov brez spremstva. Komisija v okviru mehanizma za spremljanje liberalizacije po odpravi vizumske obveznosti zelo pozorno spremlja ta trend.

Kar zadeva gospodarska merila, je Albanija dosegla dober napredek in je zmerno pripravljena na razvoj delujočega tržnega gospodarstva. Vpliv pandemije COVID-19 na gospodarstvo, proračunski primanjkljaj in delež javnega dolga so bili manjši od pričakovanih, vendar je ruska vojna proti Ukrajini povzročila zvišanje cen in zmanjšanje trgovine. Fiskalni manevrski prostor je še vedno omejen. Reforme, povezane s prihodki, so napredovale, vendar odhodki za naložbe ostajajo šibki. Zaradi pogostih revizij proračuna se zmanjšuje fiskalna verodostojnost. Inflacija se je zvišala nad ciljno vrednost. Večja digitalizacija javnih storitev, finančna vključenost in delovne inšpekcije so koristile poslovnemu okolju in formalizaciji gospodarstva, vendar je neformalna ekonomija še vedno precej prisotna. Javno posvetovanje je še naprej šibko. Albanija je dosegla določen napredek in določeno raven pripravljenosti za spopadanje s konkurenčnim pritiskom in tržnimi silami v EU. Energetska in prometna infrastruktura, digitalizacija in izobraževanje so se izboljšali, vendar so podjetniško in tehnološko znanje in izkušnje še vedno nizki, pri čemer potrebe po naložbah v človeški in fizični kapital, vrzeli v znanju in spretnostih ter izobraževanju niso izpolnjene, poraba za raziskave in razvoj pa je nizka. Zaradi majhne diverzifikacije izvoza se povečuje občutljivost na zunanje pretrese. Regionalno povezovanje in izvoz sta se povečala, vendar njun potencial ni bil v celoti izkoriščen.

Na področju javnih naročil je Albanija zmerno pripravljena, pri čemer je dober napredek dosegla zlasti s sprejetjem dodatne izvedbene zakonodaje ter uvedbo elektronskega sistema za pravna sredstva in pritožbe. Tudi na področju statistike je Albanija zmerno pripravljena ter je dosegla omejen napredek pri usklajevanju s standardi ESR 2010 ter hitrejšem objavljanju in pošiljanju podatkov Eurostatu, vendar je bilo sprejetje zakona o popisu prebivalstva znova odloženo. Albanija je zmerno pripravljena na večini področij finančnega nadzora, na katerih je dosegla določen napredek, zlasti na področju javnega notranjega finančnega nadzora in notranje revizije.

Albanija je zmerno pripravljena na večini področij notranjega trga, in sicer na področjih prostega pretoka blaga, storitev in kapitala, prava gospodarskih družb in politike varstva konkurence. Enako velja za finančne storitve in pravo intelektualne lastnine, v obeh teh poglavjih pa je država dosegla dober napredek zaradi zmanjšanja obsega nedonosnih posojil ter sprejetja zakonodaje o avtorskih pravicah in pravicah industrijske lastnine. Albanija je dosegla določen napredek pri sprejetju novega zakona o tujcih in z izpolnitvijo nekaterih priporočil iz poročila odbora Moneyval. Vendar mora na področju politike varstva konkurence organ za državno pomoč postati neodvisen in imeti dovolj sredstev. Priprave na področju varstva potrošnikov in varovanja zdravja, pri katerih je država dosegla omejen napredek, so v zgodnji fazi.

Albanija je dosegla zmerno raven pripravljenosti na številnih področjih, povezanih s konkurenčnostjo in vključujočo rastjo, in sicer na področjih digitalne preobrazbe in medijev, obdavčenja, ekonomske in monetarne politike, podjetniške in industrijske politike, izobraževanja in kulture. Enako velja za carinsko unijo, v kateri se uporabljajo pravila o poreklu panevro-mediteranskega območja, organi, vključeni v boj proti tihotapljenju in ponarejenemu blagu, pa so okrepljeni in bolje sodelujejo. Sprejetje davčne in kazenske amnestije v nasprotju s priporočilom EU in odbora Moneyval bi lahko ogrozilo napredek na tem področju in v boju proti pranju denarja. Na področjih socialne politike in zaposlovanja ter raziskav in inovacij je Albanija dosegla določeno raven pripravljenosti. Na področju izobraževanja je dosegla določen napredek, zlasti s sprejetjem nove nacionalne strategije za izobraževanje in akcijskega načrta za obdobje 2021–2026, napredek na področju ekonomske in monetarne politike pa je bil omejen.

Kar zadeva zeleno agendo in trajnostno povezljivost, je Albanija zmerno pripravljena na področjih energetike ter okolja in podnebnih sprememb. Na področjih prometne politike in vseevropskih omrežij je dosegla določeno raven pripravljenosti, določen napredek pa je bil dosežen tudi pri razvoju prometnih in energetskih omrežij. Napredovala je na področju civilne zaščite in je pripravljena na pridružitev mehanizmu Unije na področju civilne zaščite. Na drugih področjih, ki jih zajema ta sklop, je država dosegla omejen napredek, tekoča prizadevanja za rešitev vprašanj v zvezi z nadzorom države zastave nad plovili in za uskladitev zakonodaje pa se morajo nadaljevati. Pri nadaljnjem usklajevanju s pravnim redom EU na področjih upravljanja voda, kemikalij in okoljske kriminalitete je bil dosežen omejen napredek. Pozornost je treba nameniti vplivu strateških naložb na biotsko raznovrstnost in varstvo narave. Ta sklop in z njim povezane reforme so pomembno povezani z albanskim programom gospodarskih reform, gospodarskim in naložbenim načrtom Komisije ter zeleno agendo za Zahodni Balkan, ki jo je Albanija potrdila decembra 2020.

Albanija je dosegla določeno raven pripravljenosti na večini področij, povezanih z viri, kmetijstvom in kohezijo, in sicer na področjih kmetijstva in razvoja podeželja, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, ribištva ter finančnih in proračunskih določb. Na področju regionalne politike in usklajevanja strukturnih instrumentov je zmerno pripravljena. Albanija je dosegla določen napredek na področju kmetijstva in razvoja podeželja, zlasti z vzpostavitvijo registra kmetij in boljšimi upravnimi zmogljivostmi za razvoj podeželja. Dober napredek je bilo opaziti na področju ribištva, in sicer z nadaljnjo operacionalizacijo sistema za spremljanje plovil (VMS) ter dodelitvijo človeških virov za spremljanje dejavnosti ribiških plovil in poročanje o njih. Albanija kot pogodbena članica Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) v celoti izvaja priporočila glede ribolovnega napora. Na področju finančnih in proračunskih določb je bil dosežen določen napredek. Napredek pa je bil omejen na področjih varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike ter regionalne politike in usklajevanja strukturnih instrumentov. V zvezi s tem je treba izboljšati medagencijsko usklajevanje za predpristopno pomoč ter obravnavati vprašanja v zvezi z zmogljivostjo strateškega načrtovanja, izvajanja in spremljanja infrastrukturnih projektov v okviru gospodarskega in naložbenega načrta.

Albanija je dobro pripravljena na področjih zunanjih odnosov ter zunanje, varnostne in obrambne politike. Kar zadeva poglavje pogajanj o zunanjih odnosih, je Albanija dosegla določen napredek, saj je nadaljevala usklajevanje zakonodaje na področju blaga z dvojno rabo in izvajanje dodatnih protokolov CEFTA. Kar zadeva skupno zunanjo in varnostno politiko EU, je bila Albanija še naprej popolnoma usklajena z vsemi ustreznimi sklepi in izjavami EU, vključno z omejevalnimi ukrepi EU po neizzvani ruski agresiji proti Ukrajini. Albanija je kot nestalna članica od januarja 2022 dejavno vključena v Varnostni svet ZN pri spodbujanju in obrambi na pravilih temelječega mednarodnega reda.

Bosna in Hercegovina

Kar zadeva politična merila, so stranke s sedežem v entiteti Republiki Srbski do pomladi 2022 blokirale zakonodajne in izvršilne institucije na državni ravni, kar je privedlo do skoraj popolne ustavitve reform v tem obdobju. Vlada entitete Federacije BiH je v celotnem mandatu 2018–2022 ostala na položaju kot skrbnica. V večjem delu obdobja poročanja je entiteta Republika Srbska poskušala enostransko prevzeti državne pristojnosti (med drugim na področju obdavčitve, sodstva, obrambe in varnosti) in razgraditi državne institucije, s čimer je ogrozila perspektivo države za pristop k EU, kot je navedeno v mnenju Komisije. Sprejeti so bili nekateri zakonodajni ukrepi za umik entitete Republike Srbske iz ključnih državnih organov in vzpostavitev vzporednih organov na ravni entitete; ti zakoni so začasno umaknjeni in predmet ustavne presoje.

Parlamentarne stranke se kljub intenzivnemu lajšanju pogovorov s strani EU in ZDA niso mogle dogovoriti o rešitvi za ustavno in volilno reformo, da bi ustavo uskladili z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, tako da bi se spoštovale sodba Sejdić-Finci in z njo povezane sodbe. Spremembe za izboljšanje volilnih standardov so bile v parlamentu zavrnjene. Več odločb ustavnega sodišča še ni bilo v celoti izvršenih. Svet ministrov ni sprejel nobenih ukrepov za razvoj nacionalnega programa za sprejetje pravnega reda EU. Ministrstvo za finance je zaradi politične obstrukcije otežilo nemoteno organizacijo volitev oktobra 2022, tako da je zadržalo potrebna sredstva. Splošne volitve so potekale 2. oktobra. Glede na predhodne ugotovitve OVSE/ODIHR so bile na splošno konkurenčne in dobro organizirane, vendar zaznamovane z nezaupanjem v javne institucije in etnično razdiralno retoriko. Istega dne je visoki predstavnik naložil večje spremembe ustave entitete Federacije BiH in volilne zakonodaje Bosne in Hercegovine, katerih namen je obravnavati več vprašanj funkcionalnosti in pravočasno oblikovanje organov. Pri zagotavljanju ugodnega okolja za civilno družbo ni bilo napredka. Organi in stranke entitete Republike Srbske so se zavzeli za nevtralno stališče do ruske agresije proti Ukrajini, s čimer so nasprotovali temu, da bi se država pridružila izjavam EU, in ovirali polno izvajanje omejevalnih ukrepov proti Rusiji. Predsedstvo je ratificiralo več mednarodnih sporazumov, med drugim o instrumentu IPA III, programih Obzorje in Ustvarjalna Evropa ter mehanizmu Unije na področju civilne zaščite.

Pri reformi javne uprave je Bosna in Hercegovina v zgodnji fazi priprav in je dosegla omejen napredek. Zlasti na področju upravljanja javnih financ so bili sprejeti pozitivni ukrepi: (i) na ravni države je bila sprejeta celovita strategija upravljanja javnih financ, ki jo je zdaj treba začeti izvajati; (ii) strategije upravljanja javnih financ so se začele izvajati na vseh ravneh upravljanja; (iii) državne institucije so izboljšale nekatera strokovna usposabljanja; (iv) entiteta Federacija BiH pa je spremenila svoje upravne postopke. Vendar neobstoj političnega organa odločanja, ki bi usmerjal reformo javne uprave, ter nezadostno izvajanje akcijskega načrta in nezadostne zmogljivosti za spodbujanje programa reforme javne uprave ogrožajo dobro delovanje javne uprave na vseh ravneh upravljanja. Zakoni o javnih uslužbencih niso usklajeni med seboj in z načeli dosežkov, spremljanje upravljanja človeških virov pa ne omogoča preverjanja nepravilnosti. V skladu s ključno prednostno nalogo 14 iz mnenja mora država dokončati bistvene ukrepe za reformo javne uprave, in sicer z zagotovitvijo strokovne in depolitizirane javne uprave ter usklajenega pristopa k oblikovanju politik na ravni države, hkrati z vzpostavitvijo političnega organa odločanja za usmerjanje reforme javne uprave.

Na področju sodstva je Bosna in Hercegovina v zgodnji fazi priprav. V obdobju poročanja ni bilo napredka na tem področju. Neodvisnost in nepristranskost sodstva se nista izboljšali. Izvršilni in zakonodajni organi niso sprejeli dodatnih zaščitnih ukrepov. Nadaljujeta se nedoslednost in preširoka diskrecijska pravica pri uporabi pravil o imenovanju, disciplinski odgovornosti, poklicnem napredovanju ter navzkrižju interesov sodnikov in tožilcev. Glavni tožilec Bosne in Hercegovine in glavni tožilec Republike Srbske sta bila v obdobju poročanja degradirana zaradi disciplinskih kršitev. Parlament je zavrnil spremembe zakona o visokem sodnem in tožilskem svetu v zvezi z integriteto, s katerimi bi se vzpostavil verodostojen in strog sistem za preverjanje računovodskih izkazov nosilcev sodnih funkcij. Entiteta Republika Srbska je vložila zakonodajno pobudo za ustanovitev ločenega sodnega in tožilskega sveta na ravni entitete; z njenim sprejetjem bi bila kršena pravni in ustavni red. Potrebni so nujni ukrepi za povrnitev zaupanja javnosti v sodstvo in okrepitev njegove integritete. Pomanjkanje politične zavezanosti reformi pravosodja in slabo delovanje pravosodnega sistema sta še naprej spodkopavala uveljavljanje pravic državljanov ter boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Na področju preprečevanja korupcije in organiziranega kriminala ter boju proti njima je Bosna in Hercegovina v zgodnji fazi oziroma je dosegla določeno raven pripravljenosti. V obdobju poročanja ni bilo napredka na tem področju. Parlament je zavrnil zakon o navzkrižju interesov. Politični voditelji in voditeljice ter pravosodne institucije se niso spopadli s splošno razširjeno korupcijo in so dejavno onemogočali napredek, kar je privedlo do dolgoročnega zastoja in vse večjih znakov politične polastitve. Zaradi stalnega pomanjkanja napredka na vseh ravneh se povečuje tveganje za nazadovanje. Politični voditelji in voditeljice ter pravosodne institucije morajo nujno urediti položaj. Čeprav je bilo v obdobju poročanja vloženih nekaj obtožnic, povezanih s sankcijami za korupcijo na visoki ravni, je splošna uspešnost pri preprečevanju in zatiranju korupcije (tudi na visoki ravni) zaradi operativne neučinkovitosti in političnega vmešavanja še naprej zanemarljiva. Pri operativnem sodelovanju med organi kazenskega pregona, ki delujejo na področju boja proti organiziranemu kriminalu, obstajajo sistemske pomanjkljivosti zaradi neusklajenosti kazenske zakonodaje, šibkega institucionalnega usklajevanja in zelo omejene izmenjave obveščevalnih podatkov. Kriminalne združbe, ki delujejo v državi, izkoriščajo vrzeli na pravnem in upravnem področju. Policija je izpostavljena političnemu vmešavanju. Tudi finančne preiskave in zasegi premoženja so večinoma neučinkoviti. Proaktiven pristop je še naprej bistven za preprečevanje vdora kriminala v politični, pravni in gospodarski sistem. Kontaktna točka za sodelovanje z Europolom še ne deluje; izvajajo se pripravljalni ukrepi. Ni sistematičnega sodelovanja z Eurojustom. Bosna in Hercegovina si mora še naprej prizadevati za boj proti terorizmu in prometu s prepovedanimi drogami ter povečati svoje zmogljivosti za to. Nujno je treba sprejeti nov zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma v skladu s pravnim redom EU.

Čeprav je zakonodajni in institucionalni okvir na področju temeljnih pravic večinoma vzpostavljen, ni celovitega strateškega okvira. Pozitiven korak v tej smeri je sprejetje akcijskih načrtov za socialno vključevanje Romov aprila 2022 in o pravicah LGBTIQ oseb julija 2022. Še vedno so potrebne znatne reforme, da se vsem državljanom omogoči uveljavljanje političnih pravic ter se zagotovi nediskriminatorno, vključujoče in kakovostno izobraževanje za vse, tako da se med drugim preseže praksa „dveh šol pod isto streho“. Pri zagotavljanju svobode izražanja in svobode medijev ni bil dosežen napredek z zaščito novinarjev pred grožnjami in nasiljem ter zagotovitvijo finančne vzdržnosti sistema javne radiotelevizije. Še vedno obstajajo izzivi v zvezi s svobodo zbiranja, zlasti v entiteti Republiki Srbski.

Bosna in Hercegovina je sprejela pomembne ukrepe za izboljšanje upravljanja migracij. Ministrstvo za varnost si je še naprej prizadevalo za boljše usklajevanje z lokalnimi organi in je okrepilo mednarodno sodelovanje. Vendar pa večje pomanjkljivosti še vedno slabijo zagotavljanje potrebne pomoči. Bosna in Hercegovina mora nujno sprejeti strategijo in akcijski načrt na področju migracij, okrepiti prizadevanja za zagotovitev dostopa do azila in okrepiti upravljanje meja.

Kar zadeva gospodarska merila, je Bosna in Hercegovina v zgodnji fazi vzpostavitve delujočega tržnega gospodarstva. Sodelovanje in usklajevanje pri oblikovanju ekonomske politike na državni ravni in med entitetama sta se še poslabšala. Zato je notranji trg države še naprej razdrobljen. Državni program gospodarskih reform ne vsebuje dovolj verodostojnih ukrepov na ravni države za reševanje glavnih strukturnih gospodarskih izzivov. Ti so povezani s poslovnim okoljem, neformalno ekonomijo, javnimi podjetji, zelenim in digitalnim prehodom ter brezposelnostjo. Na splošno gospodarska uspešnost države ne dosega polnega potenciala, saj oblikovanje politik ovirajo politični zastoj, preveč kratkoročna usmeritev in neosredotočenost na ukrepe politike za rast.

Kar zadeva zmogljivost za spopadanje s konkurenčnim pritiskom in tržnimi silami v EU, je Bosna in Hercegovina še vedno v zgodnji fazi ter na tem področju ni dosegla znatnega napredka. Kakovost izobraževanja ostaja nizka, sprejeti ukrepi za izboljšanje prometne in energetske infrastrukture pa niso bili zadostni. Trgovinski in prometni sektor sta v odziv na močno zunanje povpraševanje okrepila svoj relativni gospodarski pomen (v smislu dodane vrednosti), medtem ko se je velikost javnega sektorja v gospodarstvu v istem obsegu nekoliko zmanjšala.

Bosna in Hercegovina je v zgodnji fazi oziroma je dosegla določeno raven pripravljenosti glede svoje sposobnosti, da prevzame obveznosti članstva v EU. Država mora znatno okrepiti usklajevanje s pravnim redom EU ter uvesti in izvrševati potrebno zakonodajo. V obdobju poročanja je bil napredek v zvezi z različnimi poglavji pravnega reda EU ničen ali omejen.

Na področju javnih naročil je Bosna in Hercegovina dosegla določeno raven pripravljenosti in določen napredek, saj je bila s spremembami, sprejetimi avgusta, zakonodaja dodatno usklajena s pravnim redom EU. To je prvi pomemben korak v zvezi z zavezami, sprejetimi 12. junija, in prispeva k uresničitvi ključne prednostne naloge 7. Na področju statistike je bil napredek omejen; priprave na naslednji popis so komaj kaj napredovale, priprava makroekonomske statistike pa še naprej odstopa od pravnega reda EU. Določen napredek je bil dosežen na področju javnega notranjega finančnega nadzora, pri čemer sta obe entiteti sprejeli strategije.

Potrebni so večji koraki za uskladitev pravnega okvira na ravni države s pravnim redom EU na področju notranjega trga (prosti pretok blaga, delavcev, storitev in kapitala, pravo gospodarskih družb, intelektualna lastnina, politika varstva konkurence in finančne storitve, varstvo potrošnikov in varovanje zdravja). Bosna in Hercegovina je pri tem sklopu dosegla omejen napredek oziroma ni dosegla napredka. Zaradi postopkov in zakonodaje, ki se med entitetama razlikujejo, nastajajo ovire za konkurenčnost in rast. Bosna in Hercegovina bi morala okrepiti finančno stabilnost z izboljšanjem usklajevanja med ustreznimi organi in vzpostavitvijo sklada za finančno stabilnost kot dela okvira za reševanje bank. Ta sklop je ključnega pomena za priprave Bosne in Hercegovine na izpolnjevanje zahtev enotnega trga EU ter je zelo pomemben za zgodnje povezovanje s skupnim regionalnim trgom in razvoj tega trga.

Na večini področij konkurenčnosti in vključujoče rasti (obdavčitev, digitalna preobrazba in mediji, socialna politika in zaposlovanje, podjetniška in industrijska politika, znanost in raziskave, izobraževanje in kultura) je Bosna in Hercegovina dosegla omejen napredek oziroma ni dosegla napredka, na področju carinske unije pa je dosegla določen napredek. Država je nazadovala na drugih področjih (ekonomska in monetarna politika), na katerih je v zgodnji fazi ali je dosegla določeno raven pripravljenosti. Ta področja so tesno povezana s programom gospodarskih reform države. Bosna in Hercegovina mora uvesti socialno-ekonomske reforme, da bi odpravila strukturne pomanjkljivosti (med drugim nizko konkurenčnost in visoko brezposelnost) in posledice pandemije COVID-19.

Bosna in Hercegovina je dosegla določen ali omejen napredek pri sklopu o zeleni agendi in trajnostni povezljivosti, glede katerega je država v zgodnji fazi na področjih energetike ter okolja in podnebnih sprememb. Na področjih prometa in vseevropskih omrežij je dosegla določeno raven pripravljenosti. Potrebni so nadaljnji koraki pri reformnih ukrepih na področju povezljivosti ter pri uskladitvi z uredbama o vseevropskem prometnem omrežju (TEN-T) in vseevropskih energetskih omrežjih (TEN-E). Zeleni prehod in trajnostna povezljivost sta ključna za gospodarsko povezovanje znotraj regije in z EU. Pospešiti je treba izvajanje gospodarskega in naložbenega načrta 3 ter zelene agende za Zahodni Balkan 4 . Bosna in Hercegovina je znatno izboljšala svoj sistem civilne zaščite in pokazala jasno zavezanost na področju obvladovanja nesreč; septembra 2022 se je kot polnopravna članica pridružila mehanizmu Unije na področju civilne zaščite.

Bosna in Hercegovina ni dosegla napredka na področjih virov, kmetijstva in kohezije (kmetijstvo in razvoj podeželja, varnost hrane, veterinarska in fitosanitarna politika, ribištvo ter finančne in proračunske določbe), na katerih je priprava večinoma v zgodnji fazi. Država mora okrepiti prizadevanja za pripravo in sprejetje vsedržavne strategije za razvoj podeželja po letu 2021, uskladiti svojo zakonodajo o varnosti hrane ter veterinarski in fitosanitarni politiki, pa tudi okrepiti svoje upravne zmogljivosti. Potrebna so tudi večja prizadevanja za pripravo in sprejetje vsedržavne strategije za ribištvo in akvakulturo ter uskladitev zbiranja podatkov. Poleg tega bi morala Bosna in Hercegovina začeti pripravljati vsedržavno strategijo regionalnega razvoja.

Bosna in Hercegovina je dosegla določeno raven pripravljenosti in določen napredek pri sklopu o zunanjih odnosih, zlasti z izboljšanjem svoje usklajenosti z izjavami EU na področju zunanje politike in omejevalnimi ukrepi EU, katere stopnja se je do konca avgusta 2022 povečala na 81 %. Država mora začeti izvajati dodatne protokole k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini (CEFTA) o olajševanju trgovine ter trgovini in storitvah ter hitro sprejeti dodatni protokol o reševanju sporov. Bosna in Hercegovina je bila še naprej dejavna pri regionalnem sodelovanju in je ohranjala dobre sosedske odnose.

Bosna in Hercegovina je leta 2021 prejela 73 milijonov EUR v okviru instrumenta za predpristopno pomoč 2021–2027 (IPA III), ki zagotavlja podporo programom na področjih migracij in upravljanja meja, volilnega procesa, energetike, prometa, zaposlovanja in socialne zaščite ter zasebnega sektorja in regionalnega razvoja. Ta prvi sklop programov, ki ga dopolnjuje sveženj večdržavnih programov, pomembno prispeva k začetku izvajanja gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan in zelene agende. Sprejetje vsedržavnih sektorskih strategij ostaja ključna zahteva za Bosno in Hercegovino, da bo lahko v prihodnje v celoti izkoristila sredstva IPA.

Kosovo

Obdobje poročanja se je prekrivalo s prvim polnim letom mandata vlade pod vodstvom Vetëvendosje. Kosovo je uživalo politično stabilnost, vlada pa je imela trdno večino v skupščini.

Čeprav se vlada zanaša na močno večino, so na delo skupščine še naprej negativno vplivali polarizirano politično ozračje in težave s sklepčnostjo pri odločanju. To je deloma posledica slabega upravljanja zakonodajnega programa s strani večine, pa tudi dejstva, da so se opozicijski člani skupščine (poslanci) vzdržali glasovanja, da bi preprečili sprejetje zakonodaje.

Občinske volitve leta 2021 so bile na splošno dobro organizirane, pregledne in konkurenčne. Volilni proces Kosova je še vedno treba celovito okrepiti, da bi se odpravile dolgotrajne pomanjkljivosti v celotnem volilnem ciklu, kot je bilo ugotovljeno med zaporednimi misijami EU za opazovanje volitev od leta 2014.

Razmere na severu Kosova so še vedno zahtevne, zlasti v smislu korupcije, 
organiziranega kriminala in pogojev za svobodo izražanja.

Na področju reforme javne uprave je bila dosežena določena raven pripravljenosti, vendar je bil napredek na tem področju omejen. Zlasti so bili storjeni nekateri ključni pozitivni koraki, in sicer z razvojem krovnih strategij za reformo javne uprave in upravljanje javnih financ za obdobje 2022–2026, sprejetjem zakonodaje za nadaljevanje prvega vala racionalizacije javnih agencij ter začetkom priprave novega zakona o plačah. Pri izvajanju obstoječega zakonodajnega okvira za reformo javne uprave je bil dosežen le majhen napredek. 

Kosovo je še vedno v zgodnji fazi razvoja dobro delujočega pravosodnega sistema. Čeprav je bil dosežen določen napredek, je splošno izvajanje sodne oblasti še vedno počasno, neučinkovito in izpostavljeno neprimernemu vplivanju. Sprejeti so bili ukrepi za začetek izvajanja strategije in akcijskega načrta za pravno državo ter za reformo zakonodajnega okvira, ki ureja tožilski sistem, s spremembo zakona o kosovskem tožilskem svetu. Reformo pravosodja bi bilo treba obravnavati predvsem z izboljšanjem izvajanja obstoječih orodij za zaščito integritete, neodvisnosti in učinkovitosti pravosodnega sistema. Dobrodošla je zaveza vlade, da bo v tesnem sodelovanju z EU v celoti upoštevala mnenje Beneške komisije o idejnem dokumentu za preverjanje sodnikov in tožilcev.

Na področju boja proti korupciji je Kosovo v zgodnji fazi oziroma je doseglo določeno raven pripravljenosti.  
V obdobju poročanja je bil dosežen določen napredek pri sprejetju pomembne protikorupcijske zakonodaje. Izboljšati je treba izvajanje splošnega pravnega okvira. Potrebna so trajna prizadevanja za bolj proaktivne preiskave, pravnomočne sodne odločbe in dokončni odvzem premoženja. Kljub že vloženemu naporu sta potrebna močna politična volja za nadaljnje učinkovito obravnavanje sistemskih korupcijskih tveganj in odločen odziv kazenskega pravosodja na korupcijo na visoki ravni.

Kosovo je na področju boja proti organiziranemu kriminalu v zgodnji fazi, pri preiskovanju in pregonu 
primerov organiziranega kriminala pa je bil dosežen omejen napredek. Učinkovita orodja, predvidena v kazenskem zakoniku in zakonu o razširjenih pooblastilih za odvzem premoženja, se še ne uporabljajo v celoti. Izvedenih je bilo več uspešnih operacij v boju proti organiziranemu kriminalu, ki so vključevale mednarodno in čezmejno sodelovanje. Boj proti organiziranemu kriminalu na severu Kosova je še vedno izziv.

Določen napredek je bil dosežen v boju proti terorizmu ter boju proti nasilnemu ekstremizmu in njegovem preprečevanju v skladu s cilji, določenimi v izvedbenem dogovoru EU-Kosovo za skupni akcijski načrt za boj proti terorizmu za Zahodni Balkan. Kosovski organi morajo biti učinkovitejši v svojih prizadevanjih za boj proti pranju denarja, zakonodajo, ki se uporablja, pa bi bilo treba uskladiti s pravnim redom EU in mednarodnimi standardi. Pravni okvir na splošno zagotavlja varstvo človekovih in temeljnih pravic v skladu z evropskimi standardi. Kosovo je pokazalo zavezanost odpravljanju neenakosti med spoloma. Več je treba storiti za učinkovito zagotavljanje pravic pripadnikom manjšin, vključno z Romi 5 , Aškali in razseljenimi osebami, zagotavljanje enakosti spolov v praksi in izboljšanje varstva kulturne dediščine. Ker ni upravnih navodil za izvajanje zakona o zaščiti otrok, je oviran nadaljnji napredek na tem področju. Kar zadeva svobodo izražanja, je Kosovo doseglo določeno raven pripravljenosti ter ima pluralistično in živahno medijsko okolje. Vendar še vedno obstajajo pomisleki glede javnega blatenja, groženj in fizičnih napadov na novinarje. Zaradi pomanjkanja finančne samozadostnosti so mediji, vključno z javno radiotelevizijo, izpostavljeni političnim in poslovnim interesom.

Kosovski organi so še naprej dosegali napredek pri upravljanju migracij. Upravljanje migracij in azil bi bilo treba še okrepiti.

Kar zadeva gospodarska merila, je Kosovo doseglo določen napredek in je v zgodnji fazi 
razvoja delujočega tržnega gospodarstva. Gospodarstvo je pokazalo odpornost med pandemijo. Kljub temu dolgotrajni strukturni izzivi, kot so splošno razširjena neformalna ekonomija, velika razširjenost korupcije in na splošno šibka pravna država, še naprej ovirajo zasebni sektor.

Čeprav je fiskalno pravilo od leta 2020 ukinjeno, so gospodarsko okrevanje in koristi formalizacije privedli do velikega povečanja davčnih prihodkov in majhnega javnega primanjkljaja v letu 2021. Inflacija se je zaradi rasti cen primarnih proizvodov znatno zvišala. Finančni sektor je ostal stabilen, posojila pa so se še naprej povečevala. Kljub močnemu političnemu nasprotovanju je vlada zavzela fiskalno preudarna stališča glede pokojnin vojnih veteranov in kosovskega sklada za pokojninsko varčevanje.

Kosovo je doseglo omejen napredek in je v zgodnji fazi, kar zadeva zmogljivost za spopadanje s konkurenčnim pritiskom in tržnimi silami v EU. Pri izboljševanju kakovosti izobraževanja in 
odpravljanju vrzeli v znanju in spretnostih na trgu dela je bil dosežen majhen napredek. Kosovo je doseglo določen 
napredek pri izboljšanju cestne infrastrukture in povečanju naložb v obnovljive vire energije, 
vendar zaskrbljenost še naprej vzbuja zastarela in nezanesljiva oskrba z energijo, ki temelji na premogu. Kosovo še vedno nima dolgoročne energetske strategije. Določen napredek je doseglo pri digitalizaciji gospodarstva.

Kar zadeva dobre sosedske odnose in regionalno sodelovanje, je Kosovo še naprej 
sodelovalo v večini regionalnih forumov. Na splošno je ohranilo dobre odnose z Albanijo, 
Črno goro in Severno Makedonijo. Uradni odnosi med Kosovom 
in Bosno in Hercegovino, ki ne priznava neodvisnosti Kosova, se niso spremenili, obe strani pa 
ohranjata strog vizumski režim.

Dialog o normalizaciji odnosov s Srbijo pod okriljem EU se je nadaljeval z rednimi mesečnimi srečanji na ravni glavnih pogajalcev in srečanjem na visoki ravni 18. avgusta 2022. Strani sta junija 2022 sprejeli časovni načrt za izvajanje energetskih sporazumov, avgusta 2022 pa sta se dogovorili o potovanju med Kosovom in Srbijo s samo osebnimi izkaznicami. Kosovo mora bolj konstruktivno sodelovati in si še naprej močno prizadevati za izvajanje vseh preteklih sporazumov ter prispevati k doseganju celovitega pravno zavezujočega sporazuma o normalizaciji s Srbijo. Tak sporazum je nujen in ključen, da bosta lahko Kosovo in Srbija napredovala na svoji evropski poti.

V obdobju poročanja je bil dosežen določen napredek pri usklajevanju z evropskimi standardi na področju statistike in finančnega nadzora, pri usklajevanju z evropskimi standardi na področju javnih naročil pa je bil dosežen omejen napredek. Kosovo je doseglo določeno raven pripravljenosti na večini področij, povezanih z notranjim trgom, med drugim na področju konkurence. V obdobju poročanja je doseglo določen napredek na vseh področjih, razen na področjih potrošniške politike in varovanja zdravja, na katerih je bil dosežen le omejen napredek.

Kosovo je doseglo določen napredek na področjih konkurenčnosti in vključujoče rasti (carina, obdavčitev, ekonomska in monetarna politika, digitalna preobrazba in mediji, podjetniška in industrijska politika, socialna politika in zaposlovanje, izobraževanje in kultura) ter omejen napredek na področju raziskav.

Kar zadeva zeleno agendo za Zahodni Balkan in trajnostno povezljivost, je Kosovo doseglo določen napredek na področju prometa ter omejen napredek na področjih energetike ter okolja in podnebnih sprememb. Na področju virov in kmetijstva je Kosovo doseglo določen napredek v zvezi z varnostjo hrane, veterinarsko in fitosanitarno politiko, napredek na področju kmetijstva pa je bil le omejen.

Na področju zunanjih odnosov in trgovinske politike je Kosovo v obdobju poročanja doseglo omejen napredek in je v zgodnji fazi priprav. Ni še ratificiralo dodatnih protokolov k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini o olajševanju trgovine ter trgovini in storitvah. Brez utemeljitve ali predhodnega posvetovanja s Komisijo je uvedlo izvozne omejitve za več kmetijskih živilskih proizvodov. 

Na splošno mora Kosovo izboljšati svoje upravne zmogljivosti in usklajevanje v vseh sektorjih, da bi doseglo učinkovito izvajanje pravnega reda EU.

Turčija

V delovanju turških demokratičnih institucij obstajajo resne pomanjkljivosti. V obdobju poročanja je demokracija še naprej nazadovala. Še naprej so obstajale strukturne pomanjkljivosti v predsedniškem sistemu. Ključna priporočila Sveta Evrope in njegovih organov še niso bila obravnavana. Parlament še vedno ni imel na voljo potrebnih sredstev, da bi vlado poklical na odgovornost. Ustavna struktura je pristojnosti še naprej centralizirala na ravni predsedstva, ne da bi zagotovila trdno in učinkovito delitev oblasti na izvršilno, zakonodajno in sodno vejo. Ker ni učinkovitega mehanizma zavor in ravnovesij, demokratična odgovornost izvršilne veje oblasti ostaja omejena na volitve.

Kljub odpravi izrednih razmer julija 2018 so še vedno veljale nekatere pravne določbe, ki vladnim uradnikom podeljujejo izredna pooblastila in ohranjajo več omejevalnih elementov izrednega stanja. Preiskovalna komisija za ukrepe v izrednih razmerah še ni dokončno preučila vseh zadev v zvezi z javnimi uslužbenci, ki so bili v času izrednih razmer odpuščeni na podlagi odlokov. Turški parlament je julija 2021 sprejel predlog zakona, s katerim se trajanje nekaterih omejevalnih elementov izrednih razmer podaljšuje še za eno leto.

Sodstvo se je v zvezi z domnevnimi kaznivimi dejanji, povezanimi s terorizmom, še naprej sistematično osredotočalo na člane opozicijskih strank v parlamentu. Pravni okvir za volitve in politične stranke ostaja problematičen. Volilni prag se je znižal z 10 % na 7 %. Turčija še ni obravnavala preostalih priporočil Urada za demokratične institucije in človekove pravice OVSE ter Beneške komisije.

Pritisk vladajoče koalicijske vlade na župane iz opozicijskih strank je dodatno oslabil lokalno demokracijo. Župani iz opozicijskih strank so se srečevali z upravnimi in sodnimi preiskavami. Lokalna demokracija na jugovzhodu države je bila še naprej močno ovirana. Na jugovzhodu države so prisilno odstavljene župane še naprej nadomeščali skrbniki, ki jih je imenovala vlada.

Razmere na jugovzhodu so še naprej vzbujale veliko zaskrbljenost. Oktobra 2021 je turški parlament za dodatni dve leti podaljšal pooblastila vojske za začetek čezmejnih protiterorističnih operacij v Siriji in Iraku. Turška vlada je nadaljevala notranje in čezmejne varnostne in vojaške operacije v Iraku in Siriji. Varnostne razmere na obmejnih območjih so bile še naprej negotove zaradi ponavljajočih se terorističnih dejanj Kurdske delavske stranke (PKK), ki v EU ostaja na seznamu oseb, skupin in subjektov, vpletenih v teroristična dejanja. EU je nedvoumno obsodila napade Kurdske delavske stranke in izrazila solidarnost z družinami žrtev. Vlada ima legitimno pravico in odgovornost za boj proti terorizmu, vendar je bistvenega pomena, da to izvaja v skladu z načelom pravne države, človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. Protiteroristični ukrepi morajo biti sorazmerni. Kar zadeva nadaljevanje verodostojnega političnega procesa, s katerim bi se dosegla miroljubna in trajna rešitev, ni bilo napredka.

Resno nazadovanje v zvezi z vprašanji civilne družbe se je nadaljevalo. Organizacije civilne družbe so se srečevale s povečanim pritiskom, njihov manevrski prostor za svobodno delovanje pa se je še naprej zmanjševal, pri čemer so se jim omejevale svoboda izražanja, združevanja in zbiranja. Izvajanje zakona o preprečevanju financiranja širjenja orožja za množično uničevanje je še dodatno omejevalo organizacije civilne družbe.

Civilni nadzor nad varnostnimi silami ni bil uveljavljen. Odgovornost vojaških, policijskih in obveščevalnih služb je bila še naprej zelo omejena. Okrepiti je treba parlamentarni nadzor nad varnostnimi institucijami. Parlament je julija zvišal upokojitveno starost načelnika generalštaba s 67 let na 72 let, kar je sedanjemu načelniku generalštaba omogočilo dodatno leto na položaju, medtem ko so se letalski in mornariški poveljniki upokojili.

Na področju reforme javne uprave je Turčija dosegla določeno raven pripravljenosti oziroma je zmerno pripravljena. V obdobju poročanja ni bilo napredka. Država še vedno nima programa celovitih reform za javno upravo in upravljanje javnih financ, vlada pa še ni začela celovite reforme javne uprave. Odgovornost uprave je nezadostna, njeno upravljanje človeških virov pa je treba izboljšati. Pri oblikovanju politik ni metod, ki bi temeljile na dokazih, in participativnih mehanizmov. Politizacija uprave se je nadaljevala. Zastopanost žensk na vodstvenih položajih v javni upravi je ostala majhna.

Turški pravosodni sistem je v zgodnji fazi priprav. Resno nazadovanje, ki se opaža od leta 2016, se je v obdobju poročanja nadaljevalo. Zaskrbljenost je bila še vedno prisotna, zlasti zaradi sistemskega pomanjkanja neodvisnosti sodstva ter neupravičenega pritiska na sodnike in tožilce. Okrepili so se posebni pomisleki v zvezi s spoštovanjem mednarodnih in evropskih standardov s strani sodstva, zlasti v zvezi z zavrnitvijo izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Nadaljevalo se je izvajanje akcijskega načrta za človekove pravice iz leta 2021 in strategije za reformo pravosodja iz leta 2019. Vendar z nobenim od teh dokumentov niso bile odpravljene večje pomanjkljivosti v turškem sodstvu, saj ni bilo načrta za bistvene izboljšave splošnega delovanja pravosodnega sistema v državi. Le 515 sodnikov ali tožilcev, ki so bili odstavljeni po poskusu državnega udara, je bilo ponovno zaposlenih, čeprav jih je bilo več oproščenih. Neobstoj objektivnih, na dosežkih temelječih, enotnih in vnaprej določenih meril za zaposlovanje in napredovanje sodnikov in tožilcev je še vedno skrb vzbujajoč.

Kar zadeva boj proti korupciji, je Turčija ostala v zgodnji fazi priprav in v obdobju poročanja ni dosegla napredka. Država še ni ustanovila protikorupcijskih organov v skladu z mednarodnimi obveznostmi Turčije. Pravni okvir in institucionalno strukturo je treba izboljšati, da se omeji politični in neprimeren vpliv na pregon primerov korupcije in razsojanje o njih. Izboljšati je treba odgovornost in preglednost javnih institucij. Neobstoj protikorupcijske strategije in akcijskega načrta kaže na pomanjkanje volje za odločen boj proti korupciji. Večina priporočil Skupine držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope še ni bila uresničena. Na splošno je korupcija široko razširjena in še vedno vzbuja skrb.

Turčija je dosegla določeno raven pripravljenosti v boju proti organiziranemu kriminalu, vendar je bil napredek na splošno omejen. Mednarodni sporazum o izmenjavi osebnih podatkov med Europolom in turškimi organi, odgovornimi za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu, še ni dokončan, saj turška zakonodaja o varstvu podatkov še ni v skladu s pravnim redom EU. Pravni okvir, ki ureja boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, je treba izboljšati v skladu s priporočili Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) in Beneške komisije glede zakona o preprečevanju financiranja širjenja orožja za množično uničevanje.

Stanje na področju človekovih in temeljnih pravic se je še naprej poslabševalo. Številni ukrepi, uvedeni med izrednimi razmerami, ostajajo v veljavi. Pravni okvir vključuje splošna jamstva za spoštovanje človekovih in temeljnih pravic, vendar je treba zakonodajo in njeno izvajanje uskladiti z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP) in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je še naprej spremljala spoštovanje človekovih pravic, demokracije in pravne države v Turčiji. Turčija je še naprej zavračala izvršitev nekaterih sodb ESČP, zlasti v zadevah Selahattin Demirtaş in Osman Kavala, kar vzbuja resno zaskrbljenost glede spoštovanja mednarodnih in evropskih standardov s strani sodstva ter zavezanosti Turčije k spodbujanju pravne države in spoštovanja temeljnih pravic. Postopek za ugotavljanje kršitev, ki ga je Svet Evrope februarja 2022 začel proti Turčiji zaradi neizvršitve sodbe v zadevi Kavala, je bil samo še dodaten kazalnik, da se Turčija oddaljuje od standardov na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, h katerim se je zavezala kot članica Sveta Evrope. Sodišče je julija odločilo, da Turčija ni izvršila sodbe ESČP iz leta 2019 v zadevi Kavala.

Akcijski načrt za človekove pravice, sprejet leta 2021, se je še naprej izvajal, vendar se z njim ne obravnavajo kritična vprašanja, zato ni privedel do izboljšanja splošnega stanja na področju človekovih pravic.

Kar zadeva svobodo izražanja, se je resno nazadovanje, opaženo v zadnjih letih, nadaljevalo. Z izvajanjem kazenskih zakonov o nacionalni varnosti in boju proti terorizmu so se še naprej kršili EKČP in drugi mednarodni standardi, hkrati pa se je odstopalo od sodne prakse ESČP. Z omejevalnimi ukrepi, ki jih izvajajo državne institucije, ter vse večjim pritiskom s sodnimi in upravnimi sredstvi se je še naprej spodkopavalo uveljavljanje svobode izražanja. Še naprej so se začenjali kazenski postopki zoper novinarje, zagovornike človekovih pravic, odvetnike, pisatelje, opozicijske politike, študente, umetnike in uporabnike družbenih medijev ter izrekale njihove obsodbe.

Na področju svobode zbiranja in združevanja je prišlo do nadaljnjega nazadovanja. Ves čas je prihajalo do prepovedi, nesorazmerne uporabe sile in posredovanja na mirnih demonstracijah, proti protestnikom pa so se zaradi obtožb o dejavnostih, povezanih s terorizmom, ali kršitev zakona o demonstracijah in pohodih uvajale preiskave in začenjali sodni postopki ter izrekale upravne globe.

Pravice najbolj prikrajšanih skupin in pripadnikov manjšin je treba bolje zaščititi. Romi so bili večinoma še naprej izključeni iz formalnega dela, njihove življenjske razmere pa so se močno poslabšale. Nasilje na podlagi spola, diskriminacija in sovražni govor proti manjšinam, zlasti proti lezbijkam, gejem, biseksualnim, transspolnim, interspolnim in queer osebam (LGBTIQ osebam), še vedno vzbujajo resno zaskrbljenost.

Na področju migracijske in azilne politike je Turčija dosegla določen napredek. Izjava EU in Turčije je ostala glavni okvir za sodelovanje med EU in Turčijo, okrepilo pa se je tudi sodelovanje EU s Turčijo na področju migracij. Določen napredek je bil dosežen pri nadaljnji krepitvi zmogljivosti za nadzor in zaščito kopenske meje z Iranom. Vendar je bilo vračanje migrantov brez urejenega statusa z grških otokov na podlagi izjave EU in Turčije še naprej začasno ustavljeno, kar traja že od marca 2020. Leta 2021 se je število prihodov migrantov brez urejenega statusa povečalo na večini poti v primerjavi z letom 2020. Povečanje bi lahko bilo deloma posledica odprave ukrepov, ki so jih države v regiji sprejele leta 2020 za zajezitev pandemije COVID-19. Čeprav se je število nedovoljenih prihodov v Grčijo v primerjavi s podatki pred pandemijo COVID-19 zmanjšalo, so se nedovoljeni prihodi v Italijo in na območja Cipra pod vladnim nadzorom v preteklem letu znatno povečali, vzpostavljene pa so bile tudi nove tihotapske poti. Turčija še vedno ne izvaja določb v zvezi z državljani tretjih držav iz sporazuma med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu, ki so začele veljati oktobra 2017. Na splošno je bilo število nezakonitih prehodov meje med Turčijo in Grčijo še vedno precej manjše kot pred sprejetjem izjave EU in Turčije.

Turčija si je še naprej močno prizadevala za sprejem in izpolnjevanje potreb ene od največjih begunskih skupnosti na svetu. Od celotnega operativnega proračuna v višini 6 milijard EUR v okviru instrumenta za begunce je bilo do junija 2022 izplačanih več kot 4,7 milijarde EUR. Za obravnavanje daljše prisotnosti beguncev v državi so potrebni učinkoviti ukrepi vključevanja. Izboljšati bi bilo treba dostop migrantov in beguncev do javnega zdravja. Preostala merila za liberalizacijo vizumskega režima niso bila izpolnjena. Turčija mora svojo zakonodajo še naprej usklajevati s pravnim redom EU na področju vizumske politike.

Enostranska zunanja politika Turčije je bila še naprej v nasprotju s prednostnimi nalogami EU v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), zlasti zaradi njenega vojaškega delovanja v Siriji in Iraku ter nepridružitve omejevalnim ukrepom EU proti Rusiji. Turčija je ohranila zelo nizko stopnjo usklajenosti s stališčem EU na področju zunanje in varnostne politike, ki je znašala 7 % (avgusta 2022). Vojaška podpora Turčije Libiji, tudi z napotitvijo tujih bojevnikov na teren, ter njena stalna kritika vojaške operacije IRINI in nesodelovanje v njej škodujejo učinkovitemu prispevku EU k izvajanju embarga ZN na orožje, kar je privedlo do nasprotujočih si pristopov v zvezi z Libijo. Turčija ostaja ključni akter v sirski krizi ter z EU deli cilj stabilne in uspešne Sirije. Vendar so njene enote ohranile pomembno prisotnost v regiji in drugih delih severne Sirije. Varnostne pomisleke Turčije, povezane s severno Sirijo, bi bilo treba obravnavati s političnimi in diplomatskimi sredstvi, ne z vojaškimi ukrepi, ter ob polnem spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava.

Rusko vojno agresijo proti Ukrajini je Turčija prepoznala kot vojno stanje, pri čemer je obsodila rusko agresijo. Turčija je uveljavila Konvencijo iz Montreuxa, pri čemer je bil prehod vojnih ladij omejen na tiste, ki so se vračale v svoje baze. Turška podjetja so Ukrajini še naprej prodajala vojaško oborožitev. Cilj Turčije je bil olajšati pogovore med Ukrajino in Rusijo ter si prizadevati za umiritev razmer in doseči premirje. Prevzela je tudi diplomatsko pobudo za olajšanje izvoza ukrajinskega žita; dogovor, ki sta ga Ukrajina in Rusija sklenili 22. julija v Istanbulu pod okriljem ZN in Turčije, ne bi bil mogoč brez konstruktivne vloge Turčije, ki je sodelovala tudi pri olajšanju njegovega izvajanja. Kljub temu se Turčija ni pridružila sankcijam EU proti Rusiji. Podpisala je memorandum o soglasju za razvoj gospodarskih in trgovinskih odnosov z Rusijo.

Izboljšana dinamika v odnosih med EU in Turčijo, opažena od decembra 2020, je po umiritvi razmer v vzhodnem Sredozemlju trajala več mesecev, dokler ni aprila 2022 prišlo do novih napetosti v Egejskem morju. Svet je novembra 2021 po drugem pregledu okvira za omejevalne ukrepe režim podaljšal še za eno leto do 12. novembra 2022. Trenutno sankcije veljajo za dva posameznika. Čeprav Turčija v vzhodnem Sredozemlju v obdobju poročanja ni izvajala nedovoljenih dejavnosti vrtanja, so napetosti naraščale. Turške vojne ladje so nezakonito ovirale raziskovalno dejavnost v ciprski izključni ekonomski coni. Turške vojaške vaje na ciprskih pomorskih območjih so se nadaljevale. Čeprav mednarodna skupnost, zlasti EU, obsoja enostranske ukrepe Turčije, je Turčija nadaljevala ukrepe za ponovno odprtje ograjenega mesta Varoša na Cipru.

Turčija se mora nedvoumno zavezati dobrim sosedskim odnosom, mednarodnim sporazumom in mirnemu reševanju sporov v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov ter se po potrebi obrniti na Meddržavno sodišče.

Evropski svet je junija 2022 izrazil globoko zaskrbljenost zaradi nedavnih ponavljajočih se ukrepov in izjav Turčije. Opozoril je na svoje prejšnje sklepe in izjavo iz marca 2021 ter ponovil, da mora Turčija spoštovati suverenost in ozemeljsko celovitost vseh držav članic EU. Poudaril je, da Evropski svet pričakuje, da bo Turčija v celoti spoštovala mednarodno pravo, v interesu regionalne stabilnosti zmanjšala napetosti v vzhodnem Sredozemlju, trajno spodbujala dobre sosedske odnose in v celoti spoštovala mednarodno pravo. Evropski svet je večkrat opozoril, da ima EU strateški interes za stabilno in varno okolje v vzhodnem Sredozemlju ter za razvoj obojestransko koristnega sodelovanja s Turčijo. Prav tako je ponovno potrdil svojo pripravljenost za postopno, sorazmerno in reverzibilno sodelovanje s Turčijo na več področjih skupnega interesa, če Turčija izpolni uveljavljene pogoje iz prejšnjih sklepov Evropskega sveta in če se ohrani umiritev razmer v vzhodnem Sredozemlju.

Kar zadeva gospodarska merila, turško gospodarstvo dobro napreduje, vendar v obdobju poročanja ni bilo napredka. Še vedno obstajajo resni pomisleki glede nadaljnjega pravilnega delovanja turškega tržnega gospodarstva, saj je prišlo do nazadovanja pri pomembnih elementih, kot sta vodenje monetarne politike ter institucionalno in regulativno okolje. Gospodarstvo si je po krizi zaradi COVID-19 močno opomoglo, in sicer se je leta 2021 povečalo za 11,4 %, v prvi polovici leta 2022 pa za več kot 7 % kljub posledicam ruske invazije na Ukrajino. Preohlapna monetarna politika države in neverodostojnost politike sta oslabili liro in povzročili, da je bila uradna inflacija najvišja v dveh desetletjih, in sicer več kot 80-odstotna. Zaradi višjih cen uvoženega blaga so se povečala zunanja neravnovesja, ki ostajajo pomemben vir ranljivosti v razmerah povečane negotovosti in nizke ravni mednarodnih rezerv. Izvrševanje proračuna je preseglo načrte, vendar se je javni dolg povečal, fiskalna politika pa je bila pod vse večjim pritiskom, pri čemer so jo obremenili neuspešni poskusi, da bi zajezili naraščajočo inflacijo in okrepili domačo valuto.

Institucionalno in regulativno okolje je še vedno negotovo, zlasti kar zadeva predvidljivost, preglednost in izvajanje predpisov. Sprejeti so bili nekateri pomembni ukrepi za izboljšanje reševanja gospodarskih sporov. Neformalni sektor kljub postopnemu upadanju še vedno predstavlja znaten delež gospodarske dejavnosti. Država še vedno posega v mehanizme določanja cen. Pri zagotavljanju državne pomoči ni ustreznih izvedbenih pravil, izvrševanja in preglednosti. Bančni sektor je ostal večinoma stabilen, kapitalska ustreznost pa je bila nad regulativnimi zahtevami. Nedonosna posojila so se zmanjšala in dobičkonosnost se je izboljšala, vendar so se povečali dolarizacija in tveganja za finančno stabilnost. Trg dela je okreval po pandemiji, vendar globoko zakoreninjeni strukturni izzivi, kot so zelo velika razlika med spoloma, visoka stopnja brezposelnosti mladih in velike regionalne razlike, ostajajo.

Turčija je dobro pripravljena in je v obdobju poročanja dosegla omejen napredek pri razvoju svoje zmogljivosti za spopadanje s konkurenčnim pritiskom in tržnimi silami v EU. Kljub določenemu napredku pri izboljšanju poklicnega usposabljanja še vedno obstaja neskladje med izobraževalnim sistemom in potrebami trga dela. Odhodki za raziskave in razvoj so se še naprej povečevali zelo počasi in so ostali precej pod vladnim ciljem. Naložbena dejavnost se je v drugi polovici leta 2021 upočasnila. Napredek se je nadaljeval pri diverzifikaciji oskrbe z energijo in povečanju deleža energije, proizvedene iz obnovljivih virov. Razširitev praks v zvezi z zahtevami glede lokalne vsebine vzbuja zaskrbljenost. Turčija je odpravila nekatere dodatne carinske dajatve, ki jih je uvedla v nasprotju z zavezami v okviru carinske unije EU-Turčija; vendar velika odstopanja od njenih obveznosti v okviru carinske unije EU-Turčija ovirajo dvostransko trgovino.

Na področju javnih naročil je Turčija zmerno pripravljena, vendar v obdobju poročanja ni dosegla napredka, prav tako so še naprej obstajale velike vrzeli pri usklajevanju s pravnim redom EU. Turčija je ohranila diskriminatorne prakse domačih cenovnih ugodnosti in pobotov, s katerimi se daje prednost lokalnim vsebinam. Na področju statistike je zmerno pripravljena in je v obdobju poročanja dosegla omejen napredek. Zaradi pogostih sprememb v vodstvu na turškem statističnem uradu v zadnjih nekaj letih, tudi v obdobju poročanja, se je verodostojnost te institucije znatno zmanjšala. Večkrat se je podvomilo o zanesljivosti ključnih ekonomskih podatkov. Na področju finančnega nadzora je Turčija dobro pripravljena, čeprav v obdobju poročanja ni bilo napredka. Dokument o politiki notranjega nadzora javnih financ še ni bil posodobljen, mreža službe za usklajevanje boja proti goljufijam (AFCOS) pa še ni bila ponovno vzpostavljena.

Kar zadeva sposobnost prevzema obveznosti članstva, je bilo usklajevanje Turčije s pravnim redom Unije še naprej zelo omejeno in se je izvajalo bolj na ad hoc podlagi.

Sklop o notranjem trgu je ključnega pomena za dobro delovanje carinske unije EU-Turčija in vključevanje Turčije v enotni trg EU. Priprave na področjih prostega gibanja delavcev ter pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev so v zgodnji fazi, saj so številni poklici državljanom EU nedostopni. Turčija je dosegla dobro raven pripravljenosti na prosti pretok blaga. Tehnične ovire za trgovino so se ohranile. Turčija je zmerno pripravljena na prosti pretok kapitala, saj se nadaljujejo omejitve glede tujega lastništva in pretoka kapitala. Še naprej mora obravnavati odprta vprašanja znotraj svojega okvira za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma.

Turčija dobro napreduje na področju prava gospodarskih družb in mora doseči nadaljnji napredek pri usklajevanju s pravnim redom EU. Na področju prava intelektualne lastnine je dobro pripravljena, vendar mora izboljšati izvrševanje. Na področju politike varstva konkurence je Turčija dosegla določeno raven pripravljenosti. Še vedno obstajajo resni pomisleki v zvezi z zakonodajnim okvirom, zmogljivostjo izvrševanja in preglednostjo na področju državne pomoči. Na področju finančnih storitev je Turčija dobro pripravljena in je dosegla določen napredek, med drugim z razvojem novih alternativnih instrumentov financiranja. Pri usklajevanju zakonodaje na področju varstva potrošnikov in varovanja zdravja je dobro pripravljena, pri čemer je bil določen napredek dosežen zlasti pri usklajevanju s pravnim redom EU in krepitvi medsektorskega sodelovanja.

Znotraj sklopa o konkurenčnosti in vključujoči rasti je Turčija dosegla določeno raven pripravljenosti na področju digitalne preobrazbe in medijev, čeprav je še naprej nazadovala. Priprave Turčije na področju znanosti in raziskav dobro napredujejo, pri čemer je v obdobju poročanja dosegla dober napredek zlasti s sklenitvijo pridružitvenega sporazuma za program Obzorje Evropa za obdobje 2021–2027. Na področju izobraževanja in kulture je Turčija zmerno pripravljena ter je dosegla določen napredek zlasti na področju poklicnega izobraževanja, nacionalnih sistemov kvalifikacij in sodelovanja v programih EU.

Kar zadeva poglavja, povezana z gospodarstvom, se je nadaljevalo nazadovanje na področju ekonomske in monetarne politike, kar odraža neučinkovito politiko zagotavljanja stabilnosti cen in utrjevanja inflacijskih pričakovanj. Centralna banka je še vedno izpostavljena velikemu političnemu pritisku, zato je treba ponovno vzpostaviti njeno funkcionalno neodvisnost. Na področju podjetniške in industrijske politike je Turčija dosegla omejen napredek, glavni izzivi v zvezi z ukrepi, ki niso združljivi z načeli industrijske politike EU, pa ostajajo nerešeni. Na področju socialne politike in zaposlovanja v obdobju poročanja ni bilo napredka, pri čemer še naprej obstajajo pomisleki glede sindikalnih pravic, neobstoja pristnega socialnega dialoga in ohranitve stopenj neformalne gospodarske dejavnosti.

Na področju obdavčenja je Turčija sicer zmerno pripravljena, vendar v obdobju poročanja ni dosegla napredka in še naprej potrebuje jasno strategijo, da bi se izognila pogostim spremembam davčnih stopenj in omogočila izmenjavo davčnih informacij z vsemi državami članicami EU. Turčija ohranja dobro raven pripravljenosti na carinsko unijo, vendar je dosegla omejen napredek, zlasti z odpravo nekaterih dodatnih dajatev, ki se uporabljajo za uvoz izdelkov s poreklom iz tretjih držav. Vendar še naprej odstopa od svojih obveznosti v okviru carinske unije EU-Turčija, kar prispeva k velikemu številu trgovinskih omejitev.

Kar zadeva sklop o zeleni agendi in trajnostni povezljivosti, je Turčija zmerno pripravljena na področju prometne politike. V obdobju poročanja je dosegla omejen napredek, predvsem v povezavi s sprejetjem načrta za znatno povečanje uporabe prevoza po železnici. Na področju energetike je Turčija zmerno pripravljena in je na splošno dosegla omejen napredek. Nadaljeval se je napredek pri uvajanju energije iz obnovljivih virov, reformah v sektorju zemeljskega plina in usklajevanju zakonodaje na področju jedrske varnosti. Na področju vseevropskih omrežij Turčija dobro napreduje in je dosegla določen napredek predvsem na področju energetskih omrežij, kar je bilo mogoče zaradi nemotenega delovanja čezanatolskega plinovoda. Gradnja železniške proge Halkali–Kapikule, ki povezuje bolgarsko mejo z Istanbulom, se je nadaljevala. Na področju okolja in podnebnih sprememb ima Turčija določeno raven pripravljenosti, vendar v obdobju poročanja na splošno ni dosegla napredka. Turčija se spopada s ključnimi okoljskimi in podnebnimi izzivi, tako v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb kot tudi prilagajanjem nanje. Oblikovati in izvajati je treba ambicioznejše in bolje usklajene okoljske in podnebne politike. Turčija mora še povečati in izvajati svoj prispevek k Pariškemu sporazumu o podnebnih spremembah ter dokončati uskladitev s pravnim redom Unije na področju podnebnih ukrepov.

Kar zadeva sklop, ki zajema vire, kmetijstvo in kohezijo, je Turčija dosegla določeno raven pripravljenosti na področju kmetijstva in razvoja podeželja. Nazadovanje se je v obdobju poročanja nadaljevalo, saj se njena kmetijska politika vztrajno odmika od glavnih načel skupne kmetijske politike EU, prav tako je Turčija še naprej omejevala uvoz kmetijskih proizvodov iz EU. Turčija je pomembna izvoznica živil v EU, v obdobju poročanja pa je dosegla omejen napredek na področju varnosti hrane ter veterinarske in fitosanitarne politike. Za polno izvajanje pravnega reda EU na tem področju je potrebnega še veliko dela. Na področju ribištva je Turčija zmerno pripravljena in je še naprej dosegala dober napredek, zlasti kar zadeva izvajanje nove zakonodaje o ribištvu, upravljanje virov in flote ter inšpekcijske preglede in nadzor. Na področju regionalne politike in usklajevanja strukturnih instrumentov je Turčija zmerno pripravljena ter je še naprej dosegala določen napredek pri pospeševanju črpanja sredstev v okviru IPA II. Na področju okolja in podnebnih sprememb ima določeno raven pripravljenosti, vendar v obdobju poročanja ni dosegla napredka.

Pri sklopu o zunanjih odnosih je Turčija zmerno pripravljena na področju zunanjih odnosov in je v obdobju poročanja dosegla omejen napredek, zlasti zaradi nadaljnjega odstopanja od skupne carinske tarife. Odstopanje od splošne sheme preferencialov EU se je nadaljevalo, kar je v nasprotju s carinsko unijo EU-Turčija. Uradna razvojna pomoč Turčije je bila večinoma usmerjena v humanitarno podporo dejavnostim, povezanim s Sirijo, na turškem ozemlju. Na področju zunanje, varnostne in obrambne politike je dosegla določeno raven pripravljenosti. Turška zunanja politika je bila na splošno še naprej v nasprotju s prednostnimi nalogami EU v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP). Dejstvo, da se Turčija ni pridružila omejevalnim ukrepom EU proti Rusiji, je še posebno skrb vzbujajoče zaradi prostega pretoka izdelkov, vključno z blagom z dvojno rabo, znotraj carinske unije EU-Turčija. S tem se ustvarja tveganje spodkopavanja omejevalnih ukrepov EU. Da bi carinska unija še naprej delovala, morata strani v celoti spoštovati obstoječa pravila in se izogibati spodkopavanju medsebojnega zaupanja.

Na splošno je na številnih področjih potrebnega še veliko dela za uskladitev zakonodaje s pravnim redom Unije. Izvajanje in izvrševanje je treba na vseh področjih bistveno izboljšati. Zagotavljanje neodvisnosti regulativnih organov in razvoj upravnih zmogljivosti sta za Turčijo ključnega pomena, da doseže nadaljnji napredek.

Priloga 2: Izvajanje gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan

Leto 2021 je bilo prvo polno leto izvajanja gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan, sprejetega 6. oktobra 2020. Cilj načrta je tesnejše povezovanje in premostitev socialno-ekonomske vrzeli med regijo in EU, pomoč pri zelenem in digitalnem okrevanju po pandemiji COVID-19 ter približevanje Zahodnega Balkana skupnemu trgu EU. Načrt je tudi pravi okvir za podporo Zahodnemu Balkanu pri spopadanju z energetsko krizo in posledicami ruske vojne v Ukrajini. Osredotoča se na vodilne naložbe in pobude politike, ki ustrezajo prednostnim nalogam in odzivom politik EU. Podpira povezljivost znotraj regije in z EU v energetiki, prometu in digitalnem gospodarstvu. Podpira razvoj zasebnega sektorja in človeškega kapitala, vključno z inovacijami. Temelji na svežnju nepovratnih sredstev EU v višini 9 milijard EUR in jamstveni shemi za Zahodni Balkan, s katero naj bi se mobiliziralo do 20 milijard EUR v obliki naložb.

Pričakuje se, da se bo učinek teh naložb na gospodarstvo regije še povečal s konkretnim napredkom pri izvajanju projekta skupnega regionalnega trga in programov gospodarskih reform, pa tudi z nadaljnjim napredkom na področjih pravne države, upravljanja javnih financ in reforme javne uprave.

Izvajanje prednostnih nalog gospodarskega in naložbenega načrta poteka z okrepljenim političnim sodelovanjem in političnim dialogom na teh področjih ter z bolj ciljno usmerjeno finančno pomočjo EU, ki se zagotavlja prek instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III). V razmerah ruske agresije proti Ukrajini gospodarski in naložbeni načrt zagotavlja tudi ustrezna orodja za pomoč regiji pri spopadanju z gospodarskimi posledicami, zlasti s pospeševanjem energetskega prehoda in omogočanjem večje diverzifikacije virov energije.

Praktično izvajanje načrta se je začelo februarja 2022 s sprejetjem nepovratnih sredstev v skupni višini 1,3 milijarde EUR za naložbe na podlagi naložbenega okvira za Zahodni Balkan za financiranje 24 vodilnih naložbenih projektov v skupni naložbeni vrednosti 3,3 milijarde EUR 6 . To bo na voljo poleg 100 milijonov EUR za dopolnitev regionalnega programa za energijsko učinkovitost (REEP+) v prihodnjih letih, da bi „val prenove EU“ razširili na Zahodni Balkan. Komisija je sprejela tudi prispevek EU v višini 560 milijonov EUR v sedemletnem obdobju za programe IPARD za Albanijo, Severno Makedonijo, Črno goro in Srbijo. Ti programi zagotavljajo podporo kmetijski dejavnosti in kmetijam pri njihovem zelenem in digitalnem prehodu ter izvajanju bolj trajnostnih modelov proizvodnje hrane v okviru gospodarskega in naložbenega načrta. IPA III prispeva k izvajanju gospodarskega in naložbenega načrta z dvostranskimi in regionalnimi programi z vsemi gospodarstvi Zahodnega Balkana.

Povezljivost v prometu se osredotoča na razvoj potrebne infrastrukture za cestni in železniški promet ter promet po plovnih poteh v skladu s prednostnimi nalogami vseevropskih omrežij ter na zagotovitev izboljšane in okolju prijaznejše obstoječe infrastrukture, da bi prispevali k rešitvam pametne mobilnosti v skladu z zeleno agendo. Prednostna naloga se izvaja prek vodilnih naložbenih pobud št. 1, 2 in 3 gospodarskega in naložbenega načrta, pri čemer se osredotoča na povezovanje severa in juga, vzhoda in zahoda oziroma povezovanje obalnih regij.

V obdobju poročanja se je nadaljevalo delo pri vseh naložbenih projektih na področju povezljivosti, ki so bili v prejšnjih letih sprejeti v okviru agende na področju povezljivosti, pri čemer bo več projektov kmalu dokončanih, zlasti vzdolž sredozemskega cestnega koridorja, železniškega koridorja Orient–Vzhodno Sredozemlje in dveh čezmejnih mostov (Svilaj in Gradiška). Operativni odbor naložbenega okvira za Zahodni Balkan je odobril tudi financiranje 13 novih projektov naložb v prometno infrastrukturo s sredstvi EU, ki presegajo 1 milijardo EUR.

Pomemben mejnik za regijo je bilo sprejetje petih sektorskih akcijskih načrtov (železniški promet, cestni promet, varnost v cestnem prometu, olajšanje prometa, vodni promet in multimodalnost) ter strategije za trajnostno in pametno mobilnost za Zahodni Balkan, ki so bili pripravljeni v sodelovanju s stalnim sekretariatom Pogodbe o prometni skupnosti. Petletni tekoči delovni načrt, ki ga je potrdilo šest partneric, je dodatno orodje za načrtovanje reformnih ukrepov in infrastrukturnih naložb, ki jih mora regija prednostno izvesti v prihodnjih letih.

Komisija skupaj z EIB in EBRD razvija program varnega in trajnostnega prometa, vreden 80 milijonov EUR, za podporo rešitvam pametne in trajnostne mobilnosti z razogljičenjem in digitalizacijo. Podpora bo zagotovljena za projekte, na primer v zvezi z izboljšanjem varnosti na nivojskih prehodih, posodobitvijo izbranih mejnih prehodov, izboljšanjem nevarnih cestnih odsekov, uvedbo inteligentnih prometnih sistemov in infrastrukture za alternativna goriva, ter za ukrepe, povezane s prilagajanjem podnebnim spremembam, varstvom biotske raznovrstnosti in zmanjševanjem onesnaževanja.

Po uspešni uvedbi „zelenih voznih pasov“ v regiji v času pandemije COVID-19 v okviru ukrepov za olajšanje prometa zdaj potekajo priprave na pilotno uvedbo zelenih voznih pasov tudi med Zahodnim Balkanom in EU. V praksi se z zelenimi voznimi pasovi skrajšujejo čakalne dobe na mejnih prehodih, poenostavljajo inšpekcijski pregledi ter zmanjšujejo formalnosti in stroški. Memorandum o soglasju o vzpostavitvi funkcionalnega zelenega voznega pasu med Severno Makedonijo in Grčijo je bil podpisan 7. julija 2022.

Prav tako potekajo prizadevanja za pregled omrežja TEN-T na Zahodnem Balkanu, ki bo verjetno zaključen konec leta 2022, da bi posodobili seznam jedrnih in celovitih prometnih omrežij.

Kar zadeva finančne obveznosti v okviru dvostranskih in večdržavnih programov IPA 2021, je bilo za promet in pametno mobilnost namenjenih skupaj 350 milijonov EUR.

Energetsko povezljivost in prehod podpirajo tri vodilne naložbene pobude, ki se nanašajo na naložbe v obnovljive vire energije, „val prenove“ na področju energijske učinkovitosti in olajšanje prehoda s premoga. V razmerah trenutne vojne v Ukrajini se podpirata tudi energetska varnost in diverzifikacija oskrbe.

V obdobju poročanja je bilo za financiranje na podlagi naložbenega okvira za Zahodni Balkan odobrenih šest projektov na področju energije iz obnovljivih virov, vključno s sanacijo hidroelektrarne Fierza v Albaniji, tremi projekti sončnih elektrarn v Severni Makedoniji in Albaniji ter projektom pametnega merjenja v sistemu za distribucijo električne energije v Srbiji. Sredstva so bila dodeljena tudi za izgradnjo odseka čezbalkanskega elektroenergetskega koridorja.

Za spodbujanje obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti ter podporo napredku pri prenovi javnih in zasebnih stavb je Komisija regionalni program za energijsko učinkovitost dopolnila s 100 milijoni EUR, sporazum o izvajanju pa bo z EBRD in KfW podpisan do konca leta 2022. Financiranje namenske jamstvene sheme za projekte, povezane predvsem z energijsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri energije, v višini 45 milijonov EUR je aprila 2022 prejelo pozitivno mnenje operativnega odbora naložbenega okvira za Zahodni Balkan.

V skladu s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti se bo moral Zahodni Balkan do konca leta 2022 zavezati ciljem razogljičenja do leta 2030. Na tej podlagi bo nato razvil strategije za njihovo uresničitev s posameznimi celovitimi energetskimi in podnebnimi načrti. Prehod s premoga v regiji, katere večji del je močno odvisen od fosilnih goriv, bo velik socialno-ekonomski izziv. Komisija zato podpira vzpostavitev in delovanje platforme za sodelovanje za premogovniške regije v prehodu na Zahodnem Balkanu in v Ukrajini, kar odraža podobno pobudo EU. Z regijami EU so že potekale številne dvostranske izmenjave, načrtujejo pa se še druge. Plenarna konferenca platforme je načrtovana za konec leta 2022.

Kar zadeva finančne obveznosti v okviru načrtovanja programov IPA 2021, je Komisija namenila 114 milijonov EUR za projekte čiste energije na regionalni in dvostranski ravni.

Digitalni prehod podpira regijo pri digitalni preobrazbi – s tehnično pomočjo in naložbami. Osredotoča se na regulativne reforme, ki spodbujajo razvoj trga digitalnih storitev, ter na spodbujanje naložb v inovativne digitalne rešitve in digitalno infrastrukturo. Z vidika slednjega je prednostna naloga podprta z vodilno naložbeno pobudo št. 8 gospodarskega in naložbenega načrta, tj. digitalno infrastrukturo.

Kar zadeva reforme pravnega okvira, Komisija z regijo ohranja letni regulativni dialog o digitalni politiki in podpira vsakoletni digitalni vrh na visoki ravni za Zahodni Balkan. Šest gospodarstev je podpisalo izjavo o prihodnosti interneta z dne 28. aprila 2022 7 . Izjava, ki jo je podpisalo že več kot 60 mednarodnih partnerjev, določa vizijo in načela zaupanja vrednega interneta. Regija je tudi v celoti vključena v delo Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije. Komisija je imela skupaj s Svetom za regionalno sodelovanje ključno vlogo pri zagotovitvi regionalnega sporazuma o gostovanju, na podlagi katerega je bila s 1. julijem 2021 v regiji uvedena shema „gostovanje kot doma“. Po oblikovanju časovnega načrta za postopno znižanje stroškov gostovanja med regijo in EU leta 2021 trenutno potekajo pogajanja s telekomunikacijskimi operaterji Zahodnega Balkana in EU o prostovoljnem znižanju teh stroškov, pri čemer bi lahko prvo znižanje začelo veljati leta 2023.

Hkrati EU spodbuja razvoj novih digitalnih rešitev na različnih področjih gospodarstva Zahodnega Balkana, vključno s prometom, energetiko, logistiko, vlado, trgovino itd. Pomembna pobuda za spodbujanje takšnih rešitev je letni Balkathon, na katerem se podelijo nagrade za inovativne projekte na področju digitalnega prehoda. EU prav tako podpira razvoj digitalnih znanj in spretnosti med družbami v regiji. Ocena vrzeli v digitalnih znanjih in spretnostih za vseh šest gospodarstev je v zaključni fazi.

Naložbeni okvir za Zahodni Balkan podpira več študij izvedljivosti in naložb na digitalnem področju. Februarja 2022 je bila dokončana študija izvedljivosti razvoja širokopasovnih omrežij v Črni gori, začela pa sta se tudi dva nova projekta: nepovratna sredstva za naložbe za Srbijo za uvedbo širokopasovnih povezav na podeželju in nepovratna sredstva za tehnično pomoč za Albanijo za študijo izvedljivosti v zvezi z vzpostavitvijo visokozmogljivostnega računalništva za podatke vladnih institucij.

Pomemben element gospodarskega in naložbenega načrta ostaja kibernetska varnost. Za regijo je bila dokončana ocena potreb na področju kibernetske varnosti, v okviru instrumenta TAIEX pa je organizirana vrsta dogodkov, namenjenih tehnični pomoči, s katerimi se krepi pripravljenost na kibernetske incidente. V ta namen se preučuje možnost dodelitve dodatnih sredstev v okviru različnih instrumentov Komisije.

Komisija je v okviru dvostranskih in večdržavnih programov IPA 2021 projektom digitalnega prehoda skupaj namenila več kot 50 milijonov EUR, kar naj bi pritegnilo znatne naložbe mednarodnih finančnih institucij in iz zasebnih virov.

Prednostne naloge gospodarskega in naložbenega načrta na področjih prometa, energetike in digitalizacije podpira tudi zelena agenda za Zahodni Balkan 8 . Ta je bila sprejeta skupaj z gospodarskim in naložbenim načrtom, voditelji in voditeljice držav Zahodnega Balkana pa so jo novembra 2020 potrdili z izjavo iz Sofije o zeleni agendi. Petstebrna agenda temelji na regulativnih reformah v regiji, da bi jo uskladili s cilji evropskega zelenega dogovora, ter na naložbah, povezanih z ravnanjem z odpadki in odpadnimi vodami, energetskim prehodom in trajnostnim prometom. K izvajanju agende prispeva prvih sedem od desetih vodilnih naložbenih pobud gospodarskega in naložbenega načrta, ki se nanašajo na promet, energetski prehod ter ravnanje z odpadki in odpadno vodo.

V obdobju poročanja je regija ob pomoči Sveta za regionalno sodelovanje pripravila podroben akcijski načrt za izvajanje agende, ki so ga voditelji in voditeljice držav Zahodnega Balkana potrdili na vrhu na Brdu oktobra 2021. Medtem ko Svet za regionalno sodelovanje ohranja ključno vlogo pri usklajevanju regionalnih pobud v okviru zelene agende, je Komisija z avstrijsko agencijo za okolje sklenila tudi regionalni program EU4Green, vreden 11 milijonov EUR, da bi vsaki partnerici v regiji pomagali pri pripravi lastnih strategij in reform. Program se je začel izvajati v začetku leta 2022.

Komisija je v okviru naložbenega svežnja iz naložbenega okvira za Zahodni Balkan iz februarja 2022 odobrila financiranje dveh projektov, ki sta neposredno povezana z agendo, v zvezi s čistilnima napravama v Podgorici in Skopju (poleg petih projektov energetskega prehoda, obravnavanih v nadaljevanju). Ta projekta pomenita začetek izvajanja vodilne naložbene pobude št. 7 gospodarskega in naložbenega načrta: ravnanje z odpadki in odpadno vodo.

Trenutno poteka delo v zvezi z evidentiranjem vseh načrtovanih in tekočih ukrepov, pomembnih za zeleno agendo v regiji, ter razvojem orodja za spremljanje izvajanja agende. V pripravi so tudi regionalni instrumenti o zeleni infrastrukturi ter preprečevanju onesnaževanja s plastiko in morskih odpadkov. Proti koncu leta 2022 bodo partnerice pozvane, naj napovedo svoje cilje razogljičenja v okviru Energetske skupnosti ter te cilje nato upoštevajo v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih.

Kar zadeva finančne obveznosti v okviru načrtovanja programov IPA III 2021, je bilo za podporo izvajanju zelene agende v dvostranskih in večdržavnih projektih skupaj dodeljenih 165 milijonov EUR.

Podpora zasebnemu sektorju se izvaja v okviru vodilne naložbene pobude št. 9 gospodarskega in naložbenega načrta, pri čemer je poudarek na ciljno usmerjenem financiranju prek namenske jamstvene sheme za MSP za zagon, inovacije in konkurenčnost. Podobna podpora se zagotavlja tudi podeželski kmetijski dejavnosti v okviru instrumenta IPARD.

Ustvarjanje ustreznih pogojev za razvoj in rast zasebnega sektorja, zlasti mikro, malih in srednjih podjetij, je v središču dialoga o ekonomski politiki, ki s partnericami z Zahodnega Balkana vsako leto poteka v okviru programov gospodarskih reform, in na njem temelječih priporočil glede ekonomske politike. Ta proces je bil v obdobju poročanja posodobljen, da bi bolje odražal prednostne naloge gospodarskega in naložbenega načrta, pa tudi izzive po krizi zaradi COVID-19 in vpliv nedavnih geopolitičnih dogodkov. Dialog o politikah temelji tudi na objavi indeksa, s katerim OECD oceni politike za MSP in ki ga je leta 2022 financirala EU.

Podpora zasebnemu sektorju, namenjena zlasti spodbujanju inovacij ter krepitvi dvojnega zelenega in digitalnega prehoda, se zagotavlja z namenskimi jamstvenimi shemami, ki so bile v obdobju 2021/2022 pripravljene v odgovor na upad gospodarske rasti zaradi posledic COVID-19. Primera takih jamstev sta Growth4All in instrument delitve tveganja v kmetijstvu. Komisija je poleg tega odobrila sveženj v višini 40 milijonov EUR za mešano financiranje inovativnih projektov zasebnega sektorja na področjih, kot sta zeleni prehod in socialno vključevanje.

Komisija podpira tudi delovanje naložbenega foruma šestih zahodnobalkanskih zbornic za spodbujanje gospodarskih interesov regije na Zahodnem Balkanu in tudi širše. Zlasti financira novi regionalni program za razvoj dobaviteljev, katerega cilj je olajšati ustvarjanje povezav/priložnosti za domače dobavitelje.

Komisija se pripravlja tudi na uvedbo jamstva za Zahodni Balkan v okviru razširjenega Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD+). Jamstvo bo podpiralo institucije, ki zagotavljajo posojila zasebnemu sektorju v regiji na področjih socialno-ekonomskega razvoja in podnebnih sprememb. Pričakuje se, da bo ta instrument v regiji Zahodnega Balkana pritegnil naložbe v višini do 20 milijard EUR, da bi se spodbudil gospodarski razvoj regije.

Kar zadeva načrtovanje programov IPA 2021, je Komisija namenila skoraj 148 milijonov EUR za podporo razvoju zasebnega sektorja, vključno s kmetijsko dejavnostjo na Zahodnem Balkanu.

Gospodarski in naložbeni načrt podpira tudi razvoj človeškega kapitala in inovacij v regiji, vključno z mladimi, izobraževanjem in sprejemanjem inovacij. Ministri in ministrice ter predstavniki in predstavnice za zaposlovanje in socialne zadeve iz regije so na ministrskem srečanju na Brdu 8. julija 2021 potrdili izjavo, s katero so svoja gospodarstva zavezali načelom evropskega stebra socialnih pravic in izvajanju vodilne pobude jamstva za mlade v okviru gospodarskega in naložbenega načrta. Na vrhu EU-Zahodni Balkan oktobra 2021 se je začela izvajati celovita agenda za Zahodni Balkan na področjih inovacij, raziskav, izobraževanja, kulture, mladih in športa, srečanje voditeljev in voditeljic junija 2022 pa je bilo priložnost za oceno različnih ukrepov, namenjenih mladim.

Jamstvo za mlade se v EU izvaja od leta 2014 in se od leta 2020 krepi. Jamstvo za mlade na Zahodnem Balkanu je program za aktivacijo, ki zdaj kot vodilna naložbena pobuda gospodarskega in naložbenega načrta zagotavlja, da mladi na Zahodnem Balkanu v določenem obdobju po tem, ko postanejo brezposelni ali prenehajo formalno izobraževanje, prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali usposabljanje. V program so vključeni najrazličnejši deležniki, med drugim mladinske organizacije in socialni partnerji. Komisija je v sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela in Evropsko fundacijo za usposabljanje vzpostavila instrument za tehnično pomoč, da bi partnerice z Zahodnega Balkana podprla pri teh prizadevanjih. Jamstvo za mlade lahko spodbudi reformo javnih zavodov za zaposlovanje v gospodarstvih Zahodnega Balkana in zmanjša beg možganov, s katerim se srečuje regija. Za to so potrebne reforme in krepitev zmogljivosti na več področjih, od izobraževanja in poklicnega usposabljanja do zaposlovanja, služb za posredovanje dela in socialne zaščite. Vse partnerice z Zahodnega Balkana, razen Bosne in Hercegovine (ki se na to še pripravlja), imajo vzpostavljene usklajevalne mehanizme za jamstvo za mlade in pripravljajo podrobne izvedbene načrte, pri čemer so jih nekatere že začele izvajati.

Na področju izobraževanja in kulture se izvaja podrobna diagnostika izobraževalnega sektorja, pri čemer sta dve državi (Srbija in Severna Makedonija) pridruženi programu Erasmus+, preostale partnerice pa so v procesu pridružitve. Regija je zdaj tudi v celoti pridružena programu Ustvarjalna Evropa, čeprav so potrebna prizadevanja za uskladitev z direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah. Ker je bilo leto 2022 razglašeno za evropsko leto mladih, se Zahodni Balkan vključuje v različne dogodke in pobude EU, pri čemer je Tirana v središču pozornosti kot evropska prestolnica mladih 2022.

V zvezi s socialno agendo je bila dokončana temeljita analiza razmer na področju socialne zaščite v regiji, sklepi pa so bili podlaga za smernice politike v zvezi z gospodarskimi in reformnimi programi. Akcijski načrt EU za socialno gospodarstvo iz leta 2021 se prilagaja kot vzporedna pobuda, ki se bo začela izvajati tudi na Zahodnem Balkanu. Pet partneric iz regije (vse države razen Kosova) je sprejelo tudi nove strategije in akcijske načrte za Rome, da bi jih uskladile z okvirom EU za obdobje 2020–2030. Od leta 2022 bo za Zahodni Balkan na voljo instrument za tehnično pomoč SOCIEUX+, posebej namenjen zaposlovanju in socialni zaščiti. Podpiral bo javne institucije na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter krepil institucionalne in individualne zmogljivosti z izmenjavami s kolegi iz držav članic EU.

Pomoč EU na tem področju vključuje tudi tesno sodelovanje z Zahodnim Balkanom na področju zdravja, zlasti v razmerah pandemije COVID-19 in pri darovanju cepiv (približno 6,5 milijona odmerkov, ki so jih države članice EU donirale ali prodale regiji), ter večjo podporo Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Regija je še naprej tesno vključena v delo Odbora EU za zdravstveno varnost in ECDC ter ima dostop do skupnega javnega naročanja medicinske opreme. EU financira projekt za odpornost na zdravstvene krize na Zahodnem Balkanu, ki se izvaja ob pomoči Svetovne zdravstvene organizacije, v okviru naložbenega okvira za Zahodni Balkan pa je bil sprejet nov naložbeni projekt za razširitev univerzitetne otroške bolnišnice v Beogradu.

Ključni instrument za izvajanje inovacijske agende je program Obzorje Evropa, ki mu je zdaj pridruženih vseh šest partneric z Zahodnega Balkana. Regija ima tudi dostop do instrumenta za politiko na področju raziskav in tehnološkega razvoja in je dejavno spodbujena k sodelovanju v raziskovalnih pobudah EU, kot sta COST in EUREKA. Strategije pametne specializacije sta do zdaj sprejeli Srbija in Črna gora, druge partnerice pa prejemajo tehnično pomoč EU za njihovo dokončanje (Severna Makedonija) ali razvoj (Albanija, Kosovo ter Bosna in Hercegovina). Sklad za gospodarski razvoj in inovacije na Zahodnem Balkanu je doslej zagotovil tehnično pomoč za do 50 projektov v okviru sheme potrditve koncepta, trenutno pa se ocenjuje nov razpis za prijavo interesa.

Nazadnje, EU namerava Zahodni Balkan v celoti vključiti v pobudo Novi evropski Bauhaus ter tako spodbujati inovacije, trajnostnost, vključevanje in estetiko pri infrastrukturnih in drugih projektih, zlasti v povezavi z izvajanjem zelene agende. Namen je, da se letna nagrada Bauhaus, načrtovana v okviru pobude, od leta 2023 razširi na Zahodni Balkan.

Odobrena sredstva instrumenta IPA 2021 v okviru dvostranskih in večdržavnih programov na področju razvoja človeškega kapitala in inovacij znašajo 62 milijonov EUR.

Teh šest prednostnih nalog temelji na zavezi regije (in podpori EU) za vzpostavitev skupnega regionalnega trga na Zahodnem Balkanu 9 , ki bo temeljil na štirih pravicah do prostega pretoka, hkrati pa ta zaveza krepi njihov učinek. Vse strani morajo imeti konstruktivno vlogo pri napredovanju pobude za regionalni trg. Uspeh gospodarskega in naložbenega načrta je odvisen tudi od napredka vseh partneric pri uvajanju dobrih praks na področjih pravne države, javnih financ in upravljanja naložb ter spodbujanju strokovne in učinkovite javne uprave. Napredek pri obeh teh vidikih je obravnavan v ustreznih oddelkih tega sporočila.

   

Priloga 3 STATISTIČNI PODATKI (na dan 1. septembra 2022)
Demografski podatki		Opomba	Črna gora		Severna Makedonija		Albanija		Srbija		Turčija		Bosna in  Hercegovina		Kosovo*				EU27
			2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019		2020		2019		2020
Skupno prebivalstvo (v tisočih oseb)			622 s	622 s	2 077 s	2 076 s	2 862 s	2 846 s	6 964 s	6 927 s	82 004 bs	83 155 s	3 492 ps	:	1 796 s		1 782 s		446 559 bs		447 485 s
Delež oseb, starih med 15 in 64 let, v celotnem prebivalstvu (v %)			66,9 s	66,5 s	69,6 s	69,3 s	68,7 s	68,4 s	65,3 s	64,8 s	67,8 s	67,8 s	:	:	67,1 s		67,1 s		64,6 beps		64,3 eps
Bruto stopnja naravnega prirasta (na 1 000 prebivalcev)			1,0	–0,3	–0,3	–3,2	2,3	0,2	–5,3	–8,0	9,1 be	:	:	:	6,9		:		–1,1 bep		–2,5 ep
Pričakovana življenjska doba ob rojstvu, moški (v letih)			74,0	73,2	74,7	72,2	77,6	75,2	73,4	71,6	76,4	:	:	:	:		:		78,5 bep		77,5 ep
Pričakovana življenjska doba ob rojstvu, ženske (v letih)			79,5	78,8	78,6	76,7	80,7	79,6	78,6	77,5	81,8	:	:	:	:		:		84,0 bep		83,2 ep
Trg dela		Opomba	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019		2020		2019		2020
Stopnja aktivnosti za osebe, stare med 20 in 64 let: delež aktivnega prebivalstva, starega med 20 in 64 let (v %)
Skupaj		1)	71,8	67,2	71,5	70,5	75,9 ew	75,3 ew	72,9	72,5	62,2	58,7	59,0 w	62,3 bw	45,2 w		42,9 w		78,2		77,6
Moški		1)	79,2	74,6	83,4	82,5	84,4 ew	83,9 ew	80,1	79,9	83,3	79,8	71,3 w	75,4 bw	67,3 w		63,0 w		84,2		83,6
Ženske		1)	64,4	59,9	59,3	58,2	67,6 ew	66,9 ew	65,6	65,2	41,1	37,5	46,9 w	49,1 bw	23,2 w		23,1 w		72,2		71,7
Stopnja zaposlenosti oseb, starih med 20 in 64 let (v % prebivalstva)
Skupaj		1)	60,8	55,2	59,2	59,1	67,1 ew	66,3 ew	65,2	65,9	53,8	51,0	49,7 w	52,5 bw	34,2 w		32,3 w		73,1		72,2
Moški		1)	67,5	61,7	69,7	68,9	74,7 ew	74,0 ew	72,1	72,9	73,2	70,1	61,6 w	64,9 bw	53,0 w		48,8 w		78,9		78,0
Ženske		1)	54,2	48,8	48,4	49,0	59,7 ew	58,8 ew	58,2	58,9	34,4	32,0	38,0 w	40,0 bw	15,6 w		16,0 w		67,2		66,5
Osebe, stare med 15 in 24 let, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo (v % prebivalstva v starostni skupini)		1)	17,3	21,1	18,1	19,6	25,5 w	26,6 w	15,3	15,9	26,0	28,3	21,0 w	21,6 w	32,7 w		33,6 w		10,1		11,1

Trg dela (nadaljevanje)

Opomba

Črna gora

Severna Makedonija

Albanija

Srbija

Turčija

Bosna in  Hercegovina

Kosovo*

EU27

2019

2020

2019

2020

2019

2020

2019

2020

2019

2020

2019

2020

2019

2020

2019

2020

Osebe, stare med 15 in 29 let, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo (v % prebivalstva v starostni skupini)

1)

21,3

26,6

24,5

26,2

26,6 w

27,9 w

19,0

20,0

29,5

32,0

25,0 w

25,9 w

39,9 w

40,4 w

12,6

13,8

Zaposlenost po glavnih sektorjih

Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (v %)

1)

7,1 s

7,5 s

13,9 s

12,0 s

36,4 ew

36,1 ew

15,6 s

14,6 s

18,1 s

17,6 s

18,0 w

12,0 bw

5,2 w

4,8 w

4,3 s

4,3 s

Industrija (v %)

1)

9,5 s

10,1 s

24,1 s

23,9 s

13,1 ew

13,4 ew

22,6 s

22,6 s

19,8 s

20,5 s

23,8 w

33,4 bw

15,1 w

16,3 w

18,1 s

18,2 s

Gradbeništvo (v %)

1)

9,9 s

8,3 s

7,0 s

6,9 s

7,0 ew

7,0 ew

4,8 s

5,4 s

5,5 s

5,7 s

7,9 w

9,4 bw

12,6 w

11,1 w

6,7 s

6,6 s

Storitve (v %)

1)

73,1 s

73,5 s

55,0 s

57,1 s

43,5 ew

43,5 ew

56,9 s

57,5 s

56,6 s

56,2 s

50,3 w

45,3 bw

67,1 w

67,9 w

70,1 s

70,1 s

Osebe, zaposlene v javnem sektorju, kot delež vseh zaposlenih oseb, starih med 20 in 64 let (v %)

2) 3) 4) 1)

29,3 w

30,5 w

23,2 w

24,4 w

15,3 ew

15,5 ew

26,6 w

26,4 w

16,8 w

17,7 w

17,2 w

19,1 bw

27,6 w

28,7 w

:

:

Osebe, zaposlene v zasebnem sektorju, kot delež vseh zaposlenih oseb, starih med 20 in 64 let (v %)

5) 4) 1)

66,5 w

65,6 w

76,8 w

75,6 w

84,7 ew

84,5 ew

73,4 w

73,6 w

83,2 w

82,3 w

82,8 w

80,9 bw

72,4 w

71,3 w

:

:

Stopnja brezposelnosti (v % delovne sile)

Skupaj

1)

15,2

17,9

17,3

16,4

11,5 ew

11,8 ew

10,5

9,1

13,7

13,2

15,9 w

15,9 bw

25,5 w

25,8 w

6,7

7,1

Moški

1)

14,7

17,5

16,5

16,7

11,6 ew

11,6 ew

10,0

8,8

12,4

12,4

13,8 w

14,2 bw

22,4 w

23,4 w

6,4

6,8

Ženske

1)

15,7

18,4

18,4

15,9

11,4 ew

12,0 ew

11,2

9,5

16,5

14,9

19,0 w

18,6 bw

34,4 w

32,2 w

7,1

7,4

Mladi, stari med 15 in 24 let

1)

25,2

36,0

35,6

35,7

27,2 ew

26,5 ew

27,5

26,6

25,2

25,1

33,8 w

36,6 bw

49,4 w

49,1 w

15,1

16,8

Dolgotrajno brezposelni (> 12 mesecev)

1)

12,0

13,4

12,4

12,4

7,3 ew

7,0 ew

5,5

4,5

3,2

3,3

12,1 w

11,9 bw

16,2 w

18,4 w

2,7

2,5

Povprečne nominalne mesečne plače (v EUR)

6) 7) 8) 9)

515 sw

524 sw

410 sw

441 sw

430 sew

434 sew

645 sw

706 sw

427 sw

384 sw

471 sw

489 sw

477 sw

466 sw

:

:

Izobraževanje	Opomba	Črna gora		Severna Makedonija		Albanija		Srbija		Turčija		Bosna in  Hercegovina		Kosovo*		EU27
		2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020
Osebe, ki so zgodaj opustile izobraževanje in usposabljanje: delež prebivalstva, starega med 18 in 24 let, ki ima največ nižjo sekundarno izobrazbo in ni vključeno v nadaljnje izobraževanje ali usposabljanje (v %)	1)	5,0	3,6	7,1	5,7	16,3 w	15,6 w	6,6	5,6	28,7	26,7	3,8 w	4,7 w	8,2 w	7,8 w	10,2	9,9
Javnofinančni odhodki za izobraževanje glede na BDP (v %)		:	:	:	:	3,3 psw	3,3 sw	3,6 sw	3,5 sw	4,4	4,0 sw	4,0 sw	:	4,6 sw	4,6 sw	4,7 d	:
Odstotek prebivalstva, starega med 20 in 24 let, z največ nižjo sekundarno izobrazbo, skupaj	1)	4,8	:	8,1	6,1	:	:	7,5	6,4	38,0	34,4	:	5,8 bw	8,6 w	10,2 w	16,5	15,7
Odstotek prebivalstva, starega med 20 in 24 let, z največ nižjo sekundarno izobrazbo, moški	1)	:	:	6,4	5,9	:	:	7,3	6,0	39,5	36,7	:	5,8 bw	7,7 w	9,1 w	19,0	18,5
Odstotek prebivalstva, starega med 20 in 24 let, z največ nižjo sekundarno izobrazbo, ženske	1)	:	:	9,9	6,2	:	:	7,6	6,8	36,6	32,2	:	5,9 bw	9,6 w	11,5 w	13,8	12,9
Odstotek prebivalstva, starega med 20 in 24 let, z višjo sekundarno ali posekundarno neterciarno izobrazbo, skupaj	1)	82,4	83,3	83,7	85,2	:	:	85,9	85,4	39,8	43,1	87,3 w	84,2 bw	78,9 w	78,8 w	66,6	66,8
Odstotek prebivalstva, starega med 20 in 24 let, z višjo sekundarno ali posekundarno neterciarno izobrazbo, moški	1)	85,3	85,7	87,6	89,0	:	:	88,1	87,5	41,7	45,3	89,9 w	86,1 bw	83,3 w	83,1 w	67,3	67,5
Odstotek prebivalstva, starega med 20 in 24 let, z višjo sekundarno ali posekundarno neterciarno izobrazbo, ženske	1)	79,3	80,6	79,4	81,1	:	:	83,7	83,2	37,9	40,8	84,1 w	82,3 bw	73,9 w	73,8 w	65,8	66,0
Odstotek prebivalstva, starega med 30 in 34 let, s terciarno izobrazbo, skupaj	1)	36,8	38,4	35,7	39,7	31,3 ew	33,2 ew	33,5	33,0	31,4	33,1	22,5 w	28,4 bw	24,5 w	29,1 w	40,3	41,1
Odstotek prebivalstva, starega med 30 in 34 let, s terciarno izobrazbo, moški	1)	35,4	35,1	32,1	34,3	27,1 ew	26,7 ew	26,9	27,1	32,7	33,9	17,3 w	23,2 bw	22,5 w	28,1 w	35,1	36,0
Odstotek prebivalstva, starega med 30 in 34 let, s terciarno izobrazbo, ženske	1)	38,1	41,7	39,4	45,3	36,6 ew	40,0 ew	40,4	39,1	30,0	32,2	28,6 w	34,0 bw	26,8 w	30,3 w	45,6	46,2

Nacionalni računi	Opomba	Črna gora		Severna Makedonija		Albanija		Srbija		Turčija		Bosna in  Hercegovina		Kosovo*		EU27
		2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020
Bruto domači proizvod
V tekočih cenah (v milijonih EUR)		4 951	4 186	11 262	10 635 p	13 754	13 283 p	46 005	46 796	679 132	626 576	18 046	17 514	7 056	6 772	14 016 454	13 411 849
Na prebivalca (v EUR)		7 960	6 740	5 422 sw	5 122 psw	4 820	4 680 p	6 620	6 780	8 220	7 510	5 168 ps	:	3 930 s	3 800 s	31 300	29 920
V standardu kupne moči na prebivalca		15 696	13 356	:	:	9 524	9 109 p	12 805	12 758	18 466	18 406	10 400	10 100	:	:	31 302	29 921
V standardu kupne moči na prebivalca glede na povprečje EU (EU27 = 100)		50,1	44,6	38,1	:	30,4	30,4	40,9	42,6	59,0	61,5	32,5 s	33,0 s	:	:	100	100
Dejanska letna stopnja spremembe (obseg) v primerjavi s prejšnjim letom (v %)		4,1	–15,3	3,9	–6,1 p	2,1	–3,5 p	4,3	–0,9	0,9	1,8	2,8	–3,1	4,8	–5,3	1,8	–5,9
Bruto dodana vrednost po glavnih sektorjih
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (v %)		7,9	9,1	9,4	9,8 p	21,0	22,0 p	7,2	7,6	7,1	7,5	6,6	7,0	9,0	8,9	1,8	1,8
Industrija (v %)		11,9	13,5	20,8	19,7 p	13,8	12,6 p	24,0	23,4	24,2	25,6	23,1	23,0	23,4	24,1	19,9	19,5
Gradbeništvo (v %)		7,9	7,3	6,5	6,2 p	9,8	10,3 p	6,9	6,5	6,0	5,9	5,0	5,4	10,1	9,3	5,4	5,6
Storitve (v %)		72,2 s	70,0 s	63,4 s	64,1 ps	55,4 s	55,2 ps	61,9 s	62,4 s	62,8 s	60,9 s	65,3 s	64,5 s	57,5 s	57,7 s	72,9 s	73,0 s
Plačilna bilanca	Opomba	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020
Neto (vhodne – izhodne) neposredne tuje naložbe (v milijonih EUR)	27)	345,0 s	467,5 w	363,3 w	154,7 w	1 037,1 s	893,6 w	3 551,1 w	2 938,5 w	5 639,8 s	4 009,8 s	277,8 w	296,8 w	188,4 w	286,6 w	–51 947,3 s	77 731,3 s
Neto (vhodne – izhodne) neposredne tuje naložbe (v % BDP)	27)	6,97 s	11,17 sw	3,23 s	1,44 sw	7,54 s	6,84 sw	7,72 s	6,28 sw	0,83 s	0,64 s	1,54 sw	1,70 sw	2,67 s	4,23 sw	–0,37 s	0,58 s
Neto (vhodne – izhodne) neposredne tuje naložbe v povezavi z EU27 (v milijonih EUR)	15) 28) 29)	40,0 s	92,9 w	193,0 s	11,0 w	610,3 s	507,0 w	2 186,0 s	1 932,4 w	–289,2 s	–12,3 w	135,4 w	207,7 w	152,5 s	135,6 w	22 301,9 s	–117 798,9 s
Neto (vhodne – izhodne) neposredne tuje naložbe v povezavi z EU27 (v % BDP)	30) 29)	0,81 s	2,22 sw	1,71 s	0,10 sw	4,44 s	3,88 sw	4,75 s	4,13 sw	–0,04 s	0,00 sw	0,75 sw	1,19 sw	2,16 s	2,00 sw	0,16 s	–0,88 s
Nakazila kot % BDP		4,83 s	6,26 s	1,74 s	2,66 ps	5,11 s	5,07 ps	5,83 s	4,81 s	0,02 s	0,02 s	8,54 s	7,36 s	12,07 s	14,47 s	0,15 s	0,14 s

Zunanja trgovina z blagom

Opomba

Črna gora

Severna Makedonija

Albanija

Srbija

Turčija

Bosna in  Hercegovina

Kosovo*

EU27

2019

2020

2019

2020

2019

2020

2019

2020

2019

2020

2019

2020

2019

2020

2019

2020

Delež izvoza v države EU27 v vrednosti skupnega izvoza (v %)

37,0 s

37,7 s

78,5 s

77,5 s

76,4 s

74,7 s

66,3 s

66,2 s

42,2 s

41,1 s

72,3 s

72,4 s

33,2 s

34,5 s

:

:

Delež uvoza iz držav EU27 v vrednosti skupnega uvoza (v %)

47,0 s

44,2 s

50,8 s

46,3 s

57,7 s

57,9 s

54,7 s

55,7 s

31,6 s

33,1 s

61,1 s

60,8 s

49,1 s

45,8 s

:

:

Trgovinska bilanca (v milijonih EUR)

–2 185

–1 739

–2 040

–1 818

–2 843

–2 670

–5 356

–4 981

–27 836

–42 293

–4 093

–3 254

–3 114

–2 822

191 129

215 751

Mednarodna trgovina z blagom in storitvami glede na BDP

Uvoz (v % BDP)

65,0

61,0

76,2

71,9 p

45,0

37,2 p

60,9

56,5

30,0

32,5

55,2

48,5

56,4

53,9

45,9

42,9

Izvoz (v % BDP)

43,8

26,0

62,4

58,9 p

31,3

22,7 p

51,0

48,2

32,6

28,7

40,6

34,5

29,3

21,7

49,3

46,6

Javne finance

Opomba

2019

2020

2019

2020

2019

2020

2019

2020

2019

2020

2019

2020

2019

2020

2019

2020

Presežek (+) / primanjkljaj (–) sektorja država (v %)

–2,0 w

–10,7 ew

–2,0 w

–8,1 w

–1,9 w

–6,8 w

–0,2 ew

–8,0 w

–4,4 w

–4,7 w

1,9 w

–5,3 w

–0,5 w

–5,2 w

–0,6

–6,8

Dolg sektorja država (v %)

10)

76,5 w

103,1 w

40,7 w

51,2 w

63,3 w

72,7 w

52,9 ew

57,7 w

32,7 w

39,8 w

32,7 w

36,6 w

17,5 w

21,8 w

77,5

90,0

Finančni kazalniki

Opomba

Črna gora

Severna Makedonija

Albanija

Srbija

Turčija

Bosna in  Hercegovina

Kosovo*

EU27

2019

2020

2019

2020

2019

2020

2019

2020

2019

2020

2019

2020

2019

2020

2019

2020

Letna sprememba cen življenjskih potrebščin (v %)

11)

0,5 w

–0,8 w

0,7 d

1,2 d

1,7 w

2,2 w

1,9 d

1,8 d

15,2 d

12,3 d

0,6 w

–1,1 w

2,7 w

0,2 w

1,4

0,7

Zasebni dolg, konsolidiran, glede na BDP (v %)

12) 13)

:

:

:

:

:

:

:

:

3,3 w

10,3 w

3,8 w

–1,2 w

:

:

:

:

Skupni zunanji dolg glede na BDP (v %)

14) 15) 16)

169,0 sw

224,1 sw

72,4 s

80,3 ps

59,9 s

64,3 ps

61,4 sw

65,8 sw

54,8 sw

60,5 sw

63,6 sw

64,9 sw

31,2 sw

37,2 sw

:

:

Skupni dolg v tuji valuti glede na BDP (v %)

17)

15 w

17 w

:

:

60 w

66 w

:

:

:

:

:

:

:

:

:

:

Obrestna mera za posojila (eno leto) na leto (v %)

18) 19) 20) 21) 22)

6,01 w

5,84 w

2,75 w

2,00 w

6,27 w

6,10 w

3,50 w

1,90 w

15,84 w

16,46 w

3,29 w

3,05 w

6,51 w

6,21 w

:

:

Obrestna mera za vloge (eno leto) na leto (v %)

18) 19) 23) 24) 25) 26)

0,40 w

0,40 w

0,15 w

0,15 w

0,49 w

0,40 w

1,00 w

0,10 w

14,56 w

13,51 w

0,06 w

0,07 w

1,46 w

1,49 w

:

:

Vrednost rezervnih sredstev (vključno z zlatom) (v milijonih EUR)

19) 15) 16)

1 366,8 w

1 738,5 w

3 262,6 w

3 359,9 w

3 359,6 w

3 942,4 w

13 378,5 w

13 491,7 w

94 413,6 w

81 664,3 w

6 441,1 w

7 091,0 w

863,7 w

900,8 w

:

:

Mednarodne rezerve – ekvivalent v mesecih uvoza

19) 15) 16)

5,1 sw

8,2 sw

4,6 sw

5,3 sw

6,5 sw

9,6 sw

5,7 sw

6,1 sw

5,6 sw

4,9 sw

7,8 sw

10,0 sw

2,6 sw

3,0 sw

:

:

Podjetja	Opomba	Črna gora		Severna Makedonija		Albanija		Srbija		Turčija		Bosna in  Hercegovina		Kosovo*		EU27
		2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020
Indeks industrijske proizvodnje (2015 = 100)	31)	106,7	105,6	113,2	102,4	95,5 w	89,5 w	111,3	111,0	113,6	115,4	103,5	96,7	:	:	106,2	98,5
Infrastruktura	Opomba	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020
Gostota železniškega omrežja (delujoče linije na tisoč km²)	32) 33)	18,0 s	:	26,9 s	26,9 s	5,9 sw	7,8 sw	48,5 sw	43,2 sw	13,3 s	13,3 s	19,9 sw	19,9 sw	30,5 sw	30,5 sw	:	:
Dolžina avtocest (v kilometrih)		z	z	335	335	z	22	928 w	928	3 060	3 523	208	218	137 w	137 w	:	:
Energija	Opomba	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020	2019	2020
Neto uvoz energije glede na BDP		4 s	3 s	7 s	5 ps	2 s	2 ps	5 s	3 s	1 s	1 s	5 s	3 s	6 s	4 s	2,6 s	1,6 s

Vir: Eurostat ter statistični uradi na Zahodnem Balkanu in v Turčiji.

	: = ni na voljo
	b = prekinitev v časovni vrsti
	d = opredelitev se razlikuje
	e = ocenjena vrednost
	p = začasno
	s = ocena Eurostata
	w = podatki, ki jih zagotovi nacionalni statistični organ in so v njegovi pristojnosti ter objavljeni taki, kot so, in brez kakršnih koli zagotovil glede njihove kakovosti in skladnosti s statistično metodologijo EU
	z = se ne uporablja in je zato enako 0
	* = To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
	Opombe:
1)	Bosna in Hercegovina: od januarja 2020 se anketa o delovni sili v Bosni in Hercegovini izvaja neprekinjeno, skozi vse leto, podatki pa se objavljajo četrtletno. Prav tako se od leta 2020 izvaja ponderiranje glede na ocene prebivalstva po petletnih starostnih skupinah in spolu.
2)	Črna gora: podatki se nanašajo na število zaposlenih v javnem sektorju kot delež skupnega števila zaposlenih oseb.
3)	Severna Makedonija: v javnem sektorju so vključeni podatki: drugo (mešani, kolektivni, javni, neopredeljeni).
4)	Bosna in Hercegovina: javni sektor vključuje področja O, P in Q NACE Rev. 2, zasebni sektor pa druga področja NACE.
5)	Črna gora: prekinitev v časovni vrsti, saj so prej na to vprašanje odgovarjali samo zaposleni; od leta 2018 na to vprašanje odgovarjajo vse zaposlene osebe.
6)	Albanija: vir informacij: generalni direktorat za obdavčenje, plačniki prispevkov za socialno zavarovanje; izračun zagotovil INSTAT.
7)	Turčija: vir: raziskava o dohodku in življenjskih pogojih.
8)	Bosna in Hercegovina: neto dohodki.
9)	Kosovo: podatki o plačah za obdobje 2012–2019 so bili popravljeni.
10)	Bosna in Hercegovina: konec leta (31. december).
11)	Bosna in Hercegovina: inflacija cen življenjskih potrebščin.
12)	Turčija: podatki zajemajo dolžniške vrednostne papirje in posojila.
13)	Bosna in Hercegovina: podatki za denarne finančne institucije.
14)	Srbija: uradni zunanji dolg Republike Srbije.
15)	Turčija: povprečje letnega menjalnega tečaja, ki se uporablja za pretvorbo v eure.
16)	Bosna in Hercegovina: na podlagi šeste izdaje Priročnika Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za plačilno bilanco.
17)	Albanija: zunanji dolg (vključno z neposrednimi tujimi naložbami).
18)	Črna gora: letna tehtana povprečna efektivna obrestna mera, neporavnani zneski.
19)	Severna Makedonija: konec leta (31. december).
20)	Albanija: tehtana povprečna obrestna mera, ki se uporablja za nova 12-mesečna posojila v zadevnem mesecu z zapadlostjo 12 mesecev.
21)	Bosna in Hercegovina: obrestne mere za kratkoročna posojila nefinančnim družbam v nacionalni valuti (tehtano povprečje).
22)	Bosna in Hercegovina: podatki so popravljeni zaradi popravka pri nekaterih bankah.
23)	Albanija: obrestna mera za vloge predstavlja tehtano povprečno obrestno mero za nove vloge v zadevnem mesecu z zapadlostjo 12 mesecev.
24)	Turčija: povprečje mesečnih podatkov. Za vloge čez noč.
25)	Bosna in Hercegovina: obrestne mere za vloge na vpogled v nacionalni valuti gospodinjstev (tehtano povprečje).
26)	Bosna in Hercegovina: podatki za december 2018.
27)	Bosna in Hercegovina: na podlagi Priročnika Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za plačilno bilanco – pristop k sredstvom in obveznostim.
28)	Turčija: na podlagi šeste izdaje Priročnika Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za plačilno bilanco.
29)	Bosna in Hercegovina: na podlagi šeste izdaje Priročnika Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za plačilno bilanco in četrte izdaje Referenčne opredelitve neposrednih tujih naložb OECD.
30)	Turčija: povprečje letnega menjalnega tečaja, ki se uporablja za pretvorbo v eure. na podlagi šeste izdaje Priročnika Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za plačilno bilanco.
31)	Albanija: dejavnost B_D.
32)	Srbija: podatki za 31. december zadevnega leta, razen za leto 2021, ko so podatki za dan 1. januarja 2021. Podatke je zagotovil republiški geodetski organ.
33)	Bosna in Hercegovina: celinske vode, ocenjene na 210 km².

Indeksi 10	Kazalniki tretjih strani o stanju demokracije, dobrega upravljanja in pravne države v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah 11
	Albanija	Bosna in Hercegovina	Kosovo	Severna Makedonija	Črna gora	Srbija	Turčija
Države na prehodu 2022 – rezultati na področju demokracije, Freedom House https://freedomhouse.org/countries/nations-transit/scores	Skupno število točk: 46/100 (2021: 46/100) Status: prehodni ali hibridni režim (2021: prehodni ali hibridni režim)	Skupno število točk: 38/100 (2021: 39/100) Status: prehodni ali hibridni režim (2021: prehodni ali hibridni režim)	Skupno število točk: 38/100 (2021: 36/100) Status: prehodni ali hibridni režim (2021: prehodni ali hibridni režim)	Skupno število točk: 47/100 (2021: 47/100) Status: prehodni ali hibridni režim (2021: prehodni ali hibridni režim)	Skupno število točk: 47/100 (2021: 47/100) Status: prehodni ali hibridni režim (2021: prehodni ali hibridni režim)	Skupno število točk: 46/100 (2021: 48/100) Status: prehodni ali hibridni režim (2021: prehodni ali hibridni režim)	n. r.
Poročilo o svobodi za leto 2022 – ocene svobode na svetovni ravni, Freedom House https://freedomhouse.org/countries/freedom-world/scores	Skupno število točk: 67/100 (2021: 66/100) Status: delno svobodni (2021: delno svobodni)	Skupno število točk: 53/100 (2021: 53/100) Status: delno svobodni (2021: delno svobodni)	Skupno število točk: 56/100 (2021: 54/100) Status: delno svobodni (2021: delno svobodni)	Skupno število točk: 67/100 (2021: 66/100) Status: delno svobodni (2021: delno svobodni)	Skupno število točk: 67/100 (2021: 63/100) Status: delno svobodni (2021: delno svobodni)	Skupno število točk: 62/100 (2021: 64/100) Status: delno svobodni (2021: delno svobodni)	Skupno število točk: 32/100 (2021: 32/100) Status: brez svoboščin (2021: brez svoboščin)
Indeks demokracije za leto 2021 – The Economist Intelligence Unit https://www.eiu.com/n/campaigns/democracy-index-2021/	Skupni rezultat: 6,11/10 (2020: 6,08/10) Razvrstitev: 68/167 (2020: 71/167) Vrsta režima: demokracija s hibo (2020: demokracija s hibo)	Skupni rezultat 5,04/10 (2020: 4,84/10) Razvrstitev: 95/167 (2020: 101/167) Vrsta režima: hibridni režim (2020: hibridni režim)	n. r.	Skupni rezultat: 6,03/10 (2020: 5,89/10) Razvrstitev: 73/167 (2020: 78/167) Vrsta režima: demokracija s hibo (2020: hibridni režim)	Skupni rezultat: 6,02/10 (2020: 5,77/10) Razvrstitev: 74/167 (2020: 81/167) Vrsta režima: demokracija s hibo (2020: hibridni režim)	Skupni rezultat: 6,36/10 (2020: 6,22/10) Razvrstitev: 63/167 (2020: 66/167) Vrsta režima: demokracija s hibo (2020: demokracija s hibo)	Skupni rezultat: 4,35/10 (2020: 4,48/10) Razvrstitev: 103/167 (2020: 104/167) Vrsta režima: hibridni režim (2020: hibridni režim)
Svetovni indeks svobode medijev za leto 2022 – Novinarji brez meja https://rsf.org/en/index	Globalni rezultat: 56,41/100 (2021: 69,41/100) Razvrstitev: 103/180 (2021: 83/180)	Globalni rezultat: 65,64/100 (2021: 71,66/100) Razvrstitev: 67/180 (2021: 58/180)	Globalni rezultat: 67,00/100 (2021: 69,68/100) Razvrstitev: 61/180 (2021: 78/180)	Globalni rezultat: 68,44/100 (2021: 68,33/100) Razvrstitev: 57/180 (2021: 90/180)	Globalni rezultat: 66,54/100 (2021: 65,67/100) Razvrstitev: 63/180 (2021: 104/180)	Globalni rezultat: 61,51/100 (2021: 67,97/100) Razvrstitev: 79/180 (2021: 93/180)	Globalni rezultat: 41,25/100 (2021: 50,21/100) Razvrstitev: 149/180 (2021: 153/180)
Indeks vladavine prava za leto 2021 –World Justice Project https://worldjusticeproject.org/rule-of-law-index/global/2021	Skupni rezultat: 0,49/1 (2020: 0,50/1) Globalna razvrstitev: 83/139 (2020: 78/128)	Skupni rezultat: 0,52/1 (2020: 0,52/1) Globalna razvrstitev: 72/139 (2020: 64/128)	Skupni rezultat: 0,55/1 (2020: 0,54/1) Globalna razvrstitev: 60/139 (2020: 54/128)	Skupni rezultat: 0,53/1 (2020: 0,53/1) Globalna razvrstitev: 64/139 (2020: 58/128)	n. r.	Skupni rezultat: 0,49/1 (2020: 0,50/1) Globalna razvrstitev: 81/139 (2020: 75/128)	Skupni rezultat: 0,42/1 (2020: 0,43/1) Globalna razvrstitev: 117/139 (2020: 107/128)
Svetovni kazalniki upravljanja za leto 2021 – pravna država, Skupina Svetovne banke http://info.worldbank.org/governance/wgi/	Razvrstitev, izražena v percentilih: 43,75/100 (2020: 40,87/100)	Razvrstitev, izražena v percentilih: 42,79/100 (2020: 42,79/100)	Razvrstitev, izražena v percentilih: 43,27/100 (2020: 39,42/100)	Razvrstitev, izražena v percentilih: 52,40/100 (2020: 51,92/100)	Razvrstitev, izražena v percentilih: 52,88/100 (2020: 54,33/100)	Razvrstitev, izražena v percentilih: 50,96/100 (2020: 51,44/100	Razvrstitev, izražena v percentilih: 36,54/100 (2020: 38,46/100)
Svetovni kazalniki upravljanja za leto 2021 – učinkovitost vlade, Skupina Svetovne banke http://info.worldbank.org/governance/wgi/	Razvrstitev, izražena v percentilih: 53,37/100 (2020: 48,08/100	Razvrstitev, izražena v percentilih: 13,46/100 (2020: 12,98/100)	Razvrstitev, izražena v percentilih: 42,79/100 (2020: 39,90/100)	Razvrstitev, izražena v percentilih: 50,00/100 (2020: 55,29/100)	Razvrstitev, izražena v percentilih: 53,85/100 (2020: 50,96/100)	Razvrstitev, izražena v percentilih: 55,77/100 (2020: 52,88/100)	Razvrstitev, izražena v percentilih: 49,52/100 (2020: 47,60/100)
Svetovni kazalniki upravljanja za leto 2021 – obvladovanje korupcije, Skupina Svetovne banke http://info.worldbank.org/governance/wgi/	Razvrstitev, izražena v percentilih: 31,73/100 (2020: 31,73/100)	Razvrstitev, izražena v percentilih: 28,85/100 (2020: 28,37/100)	Razvrstitev, izražena v percentilih: 44,71/100 (2020: 37,02/100)	Razvrstitev, izražena v percentilih: 43,27/100 (2020: 34,62/100)	Razvrstitev, izražena v percentilih: 54,33/100 (2020: 55,77/100)	Razvrstitev, izražena v percentilih: 36,06/100 (2020: 38,46/100)	Razvrstitev, izražena v percentilih: 40,38/100 (2020: 43,27/100)
Indeks zaznave korupcije za leto 2021 – Transparency International https://www.transparency.org/en/cpi/2021	Rezultat: 35/100 (2020: 36/100) Razvrstitev: 110/180 (2020: 104/180)	Rezultat: 35/100 (2020: 35/100) Razvrstitev: 110/180 (2020: 111/180)	Rezultat: 39/100 (2020: 36/100) Razvrstitev: 87/180 (2020: 104/180)	Rezultat: 39/100 (2020: 35/100) Razvrstitev: 87/180 (2020: 111/180)	Rezultat: 46/100 (2020: 45/100) Razvrstitev: 64/180 (2020: 67/180)	Rezultat: 38/100 (2020: 38/100) Razvrstitev: 96/180 (2020: 94/180)	Rezultat: 38/100 (2020: 40/100) Razvrstitev: 96/180 (2020: 86/180)