EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.12.2022

COM(2022) 516 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o delovanju evropskega trga ogljika v letu 2021 v skladu s členoma 10(5) in 21(2) Direktive 2003/87/ES (kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/29/ES in Direktivo (EU) 2018/410)

{SWD(2022) 407 final}

Seznam kratic

AVR	uredba o preverjanju in akreditaciji
CEF DI	dolžniški instrument Instrumenta za povezovanje Evrope
CEMS	sistemi za neprekinjeno merjenje emisij
Ekvivalent CO2	ekvivalent ogljikovega dioksida
CORSIA	shema za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika za mednarodni letalski promet
EGP	Evropski gospodarski prostor
EEX	European Energy Exchange
EFTA	Evropsko združenje za prosto trgovino
EIB	Evropska investicijska banka
ESMA	Evropski organ za vrednostne papirje in trge
EU	Evropska unija
EU ETS	sistem EU za trgovanje z emisijami
EU27	države članice Evropske unije
EUTL	evidenca transakcij Evropske unije
ICAO	Mednarodna organizacija civilnega letalstva
InnovFin EDP	demonstracijski projekti na področju energije InnovFin
IPCC	Medvladni panel za podnebne spremembe
MRR	uredba o spremljanju in poročanju
MSR	rezerva za stabilnost trga
N2O	dušikov oksid
NER	rezerva za nove udeležence
PFC	perfluorirani ogljikovodiki
TNAC	skupno število pravic v obtoku
UK	Združeno kraljestvo

Kazalo

Seznam kratic

1. Uvod

2. Obseg ETS

3. Okvir trga ogljika

3.1. Zgornja meja emisij

3.2. Prodaja pravic na dražbi

3.3. Brezplačno dodeljevanje pravic

3.3.1. Odstopanje od prodaje vseh pravic na dražbi za proizvodnjo električne energije in toplote

3.4. Prihodki z dražb

3.4.1. Program NER 300

3.4.2. Sklad za inovacije

3.4.3. Sklad za modernizacijo

3.4.4. Nadomestilo za posredne stroške zmanjševanja emisij

3.5. Zmanjšanje emisij v okviru EU ETS

3.6. Uravnoteženje ponudbe in povpraševanja

4. Letalstvo

5. Nadzor trga

5.1. Ugotovitve iz poročila organa ESMA

5.1.1. Priporočila politike organa ESMA

6. Spremljanje in preverjanje emisij ter poročanje o njih

6.1. Spremljanje emisij

6.2. Akreditacija in preverjanje

6.3. Pristojni organi

6.4. Skladnost in izvrševanje

7. Povezava med EU ETS in švicarskim ETS

8. EU ETS v okviru direktive o energijski učinkovitosti

9. Zaključki in obeti

1.Uvod

Sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS) je temelj podnebne politike EU. V skladu z načelom odgovornosti povzročitelja je v okviru sistema določena cena emisij ogljika, ki nastajajo pri proizvodnji električne energije in toplote ter v energijsko intenzivnih panogah in letalstvu v Evropi. EU ETS na podlagi tržnih sil spodbuja zmanjšanje emisij na področjih, kjer je to stroškovno najugodneje. Hkrati ustvarja prihodke za naložbe v podnebne ukrepe in energetsko preobrazbo.

EU ETS je od svoje vzpostavitve leta 2005 prispeval k 34,6-odstotnemu zmanjšanju emisij, ki nastajajo pri proizvodnji električne energije in toplote ter v industrijski proizvodnji 1 . V okviru sistema je bilo z dražbami ustvarjenih več kot 100 milijard EUR prihodkov, ki so bili v obdobju 2013–2021 razdeljeni med države članice. Da bi dosegli ambicioznejše podnebne cilje, določene v evropskih podnebnih pravilih 2 , pa je treba emisije dodatno zmanjšati. Da bi EU do sredine stoletja dosegla podnebno nevtralnost, se je zavezala, da bo do leta 2030 zmanjšala emisije za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. EU ETS ima pri tem ključno vlogo.

Evropska komisija je julija 2021 predstavila sveženj političnih reform, namenjenih izvajanju evropskega zelenega dogovora 3 , vključno z revizijo EU ETS 4 . Komisija je predlagala cilj, v skladu s katerim bi morali sektorji, vključeni v sistem, doseči 61-odstotno zmanjšanje emisij v primerjavi z ravnmi iz leta 2005 5 . V ta namen sta v predlogu določena nižja zgornja meja emisij in višja letna stopnja zmanjšanja. Predlog predvideva tudi spremembo pravil o brezplačnemu dodeljevanju pravic industriji in postopno odpravo brezplačnega dodeljevanja pravic za letalstvo. Komisija je poleg tega predlagala, da se v EU ETS vključijo tudi emisije iz pomorskega prometa ter da se vzpostavi nov sistem za zmanjšanje emisij iz cestnega prometa in stavb. Na splošno je cilj predloga nameniti več sredstev zelenemu prehodu z zavezo držav članic, da bodo vse prihodke z dražb vložile v projekte, povezane s podnebjem in energijo, ter s povečanjem sredstev sklada za inovacije in sklada za modernizacijo.

Evropski parlament in Svet sta obravnavala predlog Komisije. Do sredine leta 2022 sta sprejela stališča o reviziji EU ETS in predlagala več sprememb. Tako so se julija 2022 začela medinstitucionalna pogajanja med Parlamentom, Svetom in Komisijo.

EU ETS medtem še naprej deluje v skladu z veljavno zakonodajo. Leta 2021 se je začela četrta faza sistema (2021–2030). V tej fazi je v okviru sistema začelo veljati več sprememb. Letna stopnja zniževanja zgornje meje emisij je višja in znaša 2,2 %. Obseg pravic, brezplačno dodeljenih industriji, je bil prilagojen v skladu s tehnološkim napredkom in spremembami v proizvodnji. Zaključeni so bili prvi razpisi za projekte v okviru sklada za inovacije, odobreni pa so bili tudi prvi sklepi o izplačilu za naložbe v okviru sklada za modernizacijo. Obseg sistema je bil leta 2021 prilagojen v skladu z izstopom Združenega kraljestva iz EU.

Leta 2021 je bilo delovanje naprav, vključenih v EU ETS, še vedno v fazi okrevanja zaradi posledic pandemije COVID-19. Z okrevanjem so se emisije od leta 2020 nekoliko povečale, vendar so ostale pod predpandemičnimi ravnmi. To se je izražalo v večjem povpraševanju po pravicah v okviru EU ETS in višji ceni ogljika v letu 2021.

Zaradi naraščajočih cen ogljika so se nekateri deležniki spraševali, ali je EU ETS preveč špekulativen. Nekateri so se tudi spraševali, ali višje cene vplivajo na cene energije. Komisija je te pomisleke obravnavala v sporočilu o spopadanju z naraščajočimi cenami energije 6 . Ugotovila je, da je učinek višjih cen plina na ceno energije devetkrat večji od učinka višjih cen ogljika. Komisija je poleg tega Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) prosila, naj analizira vedenje na trgu ogljika. V končnem poročilu organa ESMA, objavljenem leta 2022, so bile trditve o pretirani špekulativnosti zavrnjene. Organ ESMA je ugotovil, da trg ogljika v EU deluje dobro in da je signal glede cene ogljika v skladu s temeljnimi tržnimi načeli.

To poročilo vsebuje pregled delovanja EU ETS v letu 2021 in v prvi polovici leta 2022. Vključuje posodobljen pregled obsega in infrastrukture sistema ter omogoča vpogled v ključne elemente okvira sistema. Poročilo je v skladu s členoma 10(5) in 21(2) direktive o EU ETS 7 . Temelji predvsem na podatkih iz registra EU, evidence transakcij Evropske unije (EUTL) in poročil, ki so jih države članice predložile v skladu s členom 21 direktive o EU ETS.

2.Obseg ETS

Od začetka četrte faze (2021–2030) EU ETS vključuje 27 držav članic EU in države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) – Islandijo, Lihtenštajn in Norveško (v nadaljnjem besedilu: države, vključene v EU ETS), pa tudi elektrarne na Severnem Irskem 8 . Od 1. januarja 2020 je EU ETS povezan tudi s švicarskim sistemom za trgovanje z emisijami.

EU ETS ureja emisije iz skupno 8 757 elektrarn, obratov za proizvodnjo toplote in proizvodnih naprav ter 371 operaterjev zrakoplovov, ki letijo med letališči Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ter iz EGP v Švico in Združeno kraljestvo. To predstavlja približno 36 % vseh emisij EU.

Tako kot v prejšnjih letih emisije večine naprav, vključenih v EU ETS, znašajo manj kot 50 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida (v nadaljnjem besedilu: ekvivalent CO2) na leto 9 (70,5 %). Najmanj 4 725 naprav (54 % vseh naprav) se uvršča med naprave z nizkimi emisijami 10 . Emisije 22 % vseh naprav znašajo od 50 000 do 500 000 ton ekvivalenta CO2 na leto 11 , emisije 7,5 % naprav pa dosegajo najvišjo raven emisij, tj. več kot 500 000 ton CO2 na leto 12 . Države, vključene v ETS, so poročale, da se je leta 2021 zaprlo 199 naprav, večinoma zaradi popolnega prenehanja dejavnosti ali zmanjšanja zmogljivosti, zaradi katerega naprava ni več dosegala praga za vključitev v sistem 13 .

Na sliki 1.1 iz Dodatka 1 k delovnemu dokumentu služb Komisije, priloženemu temu poročilu, je prikazana razčlenitev naprav glede na kategorije emisij za leto 2021.

V nekaterih sektorjih so v EU ETS vključene samo naprave, ki presegajo določeno velikost in obseg proizvodnje. Države lahko naprave z nizkimi emisijami izključijo iz sistema, če se vzpostavijo alternativni ukrepi za zmanjšanje emisij 14 . Od leta 2021 je mogoče iz EU ETS izključiti tudi naprave, katerih emisije so manjše od 2 500 ton ekvivalenta CO2 15 , in rezervne ali pomožne enote, ki ne obratujejo več kot 300 ur na leto 16 .

Leta 2021 se je 14 držav odločilo za izključitev naprav iz sistema, pri čemer je skupna vrednost emisij teh naprav znašala 4,9 Mt ekvivalenta CO2. To je predstavljalo 0,37 % emisij iz naprav, vključenih v EU ETS.

Šest držav članic 17 je v letu 2021 še naprej dovoljevalo, da nepremične naprave v primerih z majhnim tveganjem uporabljajo poenostavljene načrte za spremljanje 18 . Na področju letalstva je o uporabi tega ukrepa za naprave z nizkimi emisijami poročala le Belgija.

EU ETS poleg emisij CO2, ki nastajajo pri proizvodnji električne energije, v industrijski proizvodnji in letalstvu, zajema tudi emisije dušikovega oksida (N2O) iz proizvodnje dušikove, adipinske in glioksilne kisline in glioksala ter emisije perfluoriranih ogljikovodikov iz proizvodnje aluminija. Leta 2021 je 22 držav poročalo o dovoljenjih za opravljanje dejavnosti ETS, pri katerih se sproščajo emisije, ki niso emisije CO2. O dejavnostih zajemanja in shranjevanja ogljika je poročala samo Norveška.

V preglednici 1.1 iz Dodatka 1 k priloženemu delovnemu dokumentu služb Komisije so navedene države, ki so leta 2021 poročale o emisijah, ki niso emisije CO2, iz dejavnosti EU ETS.

V letalstvu je bila večina reguliranih operaterjev v letu 2021 komercialnih operaterjev (71 % oziroma 262 operaterjev) 19 . Skupno se je 160 operaterjev (43 %) uvrščalo med male onesnaževalce.

3.Okvir trga ogljika

3.1.Zgornja meja emisij

Zgornja meja v okviru EU ETS je največja absolutna količina emisij reguliranih subjektov. Ustreza številu pravic, izdanih v določeni fazi trgovanja. Zgornja meja se vsako leto zniža, da se zagotovi izpolnjevanje krovnega cilja EU glede zmanjšanja emisij.

Za emisije iz nepremičnih naprav in emisije operaterjev zrakoplovov se uporabljata različni zgornji meji. Leta 2021 je zgornja meja emisij iz nepremičnih naprav znašala 1 571 583 007 pravic. Na področju letalstva je bilo v letu 2021 izdanih 28 306 545 pravic. Od leta 2021 se obe zgornji meji znižata za 2,2 % na leto 20 . Zgornja meja emisij iz nepremičnih naprav torej ustreza 43 003 515 pravicam.

V skladu s členom 12(3) direktive o EU ETS se lahko v zvezi z nepremičnimi napravami od 1. januarja 2021 za zagotavljanje skladnosti uporabljajo tudi pravice za letalstvo.

V preglednici 1 so prikazani letni podatki o zgornji meji EU ETS od leta 2013. Pri primerjavi teh podatkov je treba upoštevati, da EU ETS od leta 2021 ne zajema več naprav iz Združenega kraljestva. V skladu s Protokolom o Irski/Severni Irski k Sporazumu o izstopu Združenega kraljestva iz EU 21 ter Sporazumom o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom 22 proizvajalci električne energije na Severnem Irskem ostajajo del EU ETS z ustreznimi pravicami in obveznostmi. EU ETS še naprej vključuje tudi emisije letov v Združeno kraljestvo. Da bi se to upoštevalo, so bile zgornje meje emisij spremenjene 23 .

Preglednica 1. Letna zgornja meja emisij iz nepremičnih naprav in letno število pravic za letalstvo, danih v obtok (2013–2021)

Leto	Letna zgornja meja (nepremične naprave)	Letna količina pravic za letalstvo, danih v obtok
2013	2 084 301 856	32 455 296
2014	2 046 037 610	41 866 834
2015	2 007 773 364	50 669 024
2016	1 969 509 118	38 879 316
2017	1 931 244 873	38 711 651
2018	1 892 980 627	38 909 585
2019	1 854 716 381	38 830 950
2020	1 816 452 135	42 803 537
2021	1 571 583 007	28 306 545

Na sliki 1 so prikazane spremembe zgornje meje v vseh fazah EU ETS, vključno s predvidenim znižanjem do leta 2030 24 .

Slika 1. Zgornja meja emisij, določena v okviru EU ETS, v primerjavi s preverjenimi emisijami. Legenda: stolpci (zgornja meja), stolpci v svetlem odtenku za obdobje 2014–2016 (pravice, prenesene v tretjo fazo), stolpci v svetlem odtenku od leta 2019 (pravice, vključene v rezervo za stabilnost trga), črtkana črta (preverjene emisije).

3.2.Prodaja pravic na dražbi

Dražbe ostajajo primarni način razdeljevanja pravic v četrti fazi EU ETS, saj se na dražbah proda 57 % količine pravic, ki predstavlja zgornjo mejo. V uredbi o dražbah 25 so določena pravila za zagotavljanje, da dražbe potekajo na odprt, pregleden, usklajen in nediskriminatoren način. Navedena uredba ureja časovni načrt, upravljanje in druge vidike prodaje pravic do emisije na dražbah.

V letu 2021 so dražbe še naprej potekale prek sistema European Energy Exchange AG (v nadaljnjem besedilu: sistem EEX), ki se je uporabljal:

·kot skupni dražbeni sistem za 25 držav članic, ki sodelujejo v skupnem postopku oddaje javnega naročila;

·za Poljsko, ki se je odločila, da ne bo sodelovala v skupnem postopku oddaje javnega naročila, vendar še ni imenovala svojega dražbenega sistema;

·za Islandijo, Lihtenštajn in Norveško od spremembe Sporazuma EGP iz leta 2019, v skladu s katero so lahko navedene države sodelovale pri sporazumu o skupni oddaji naročil za skupni dražbeni sistem;

·za Združeno kraljestvo, in sicer za prodajo pravic na dražbi za proizvajalce električne energije na Severnem Irskem.

Sistem EEX se je uporabljal tudi za Nemčijo kot samostojni dražbeni sistem.

Sistem EEX je bil leta 2021 ponovno imenovan za skupni dražbeni sistem brez večjih sprememb glede udeležbe na dražbah. V letu 2021 je bilo skupaj izvedenih 230 dražb, v prvi polovici leta 2022 pa 109. Preglednica 2 vsebuje pregled letnih količin pravic, ki so bile od tretje faze prodane na dražbah prek sistema EEX.

Preglednica 2. Skupna količina pravic, prodanih na dražbah (2013–2021)

Leto	Splošne pravice	Pravice za letalstvo
2013	808 146 500	0
2014	528 399 500	9 278 000
2015	632 725 500	16 390 500
2016	715 289 500	5 997 500
2017	951 195 500	4 730 500
2018	915 750 000	5 601 500
2019	588 540 000	5 502 500
2020	778 505 000	7 505 000
2021	582 952 500	3 785 500

V letu 2021 ni bilo preklicanih dražb. V začetku leta 2022 pa sta bili preklicani dve dražbi. Zaradi tehnične težave je bila 1. februarja preklicana dražba v okviru skupnega dražbenega sistema. V skladu s členom 9 uredbe o dražbah je bila nato zadevna količina pravic razporejena med naslednje štiri dražbe. Dražba za Poljsko je bila 2. marca preklicana, ker skupna količina ponudb ni dosegla količine pravic, ki so se prodajale na dražbah. Dražba je bila preklicana v skladu s členom 7(5) uredbe o dražbah, nato pa je bila zadevna količina ponovno razporejena med naslednje štiri dražbe.

Slika 2 vsebuje pregled končnih cen na dražbah na trgu ogljika EU od leta 2013 do septembra 2022.

Slika 2. Končne cene na dražbah splošnih pravic (1. januar 2013–30. september 2022)

Dražbeni sistemi podrobne izide posameznih dražb redno objavljajo na svojih spletnih mestih. Dodatne informacije o uspešnosti dražb, vključno z informacijami o udeležbi, deležih pokritosti in cenah, so na voljo v poročilih o dražbah držav, vključenih v ETS 26 .

3.3.Brezplačno dodeljevanje pravic

Čeprav je prodaja na dražbi primarna metoda za razdeljevanje pravic v sistemu EU za trgovanje z emisijami, se za obravnavanje tveganja selitve virov CO2 brezplačno dodeli znatna količina pravic 27 . Gre za prehoden ukrep.

Na posebnem seznamu sektorjev, izpostavljenih tveganju selitve virov CO2, so opredeljeni sektorji z višjim tveganjem selitve virov CO2, ki so upravičeni do brezplačne dodelitve pravic. Na seznamu za četrto fazo 28 je opredeljenih 63 sektorjev in delov sektorjev, v katerih nastane približno 94 % industrijskih emisij v okviru EU ETS.

Pravice se posameznim sektorjem brezplačno dodeljujejo na podlagi referenčnih vrednosti v zvezi z uspešnostjo. Referenčne vrednosti temeljijo na povprečni intenzivnosti emisij na enoto proizvoda 10 % najučinkovitejših naprav v vsakem sektorju. Referenčne vrednosti se postopoma znižujejo z namenom spodbujanja razogljičenja in pospeševanja inovacij. Komisija je leta 2021 referenčne vrednosti ETS posodobila 29 . Te vrednosti se uporabljajo v prvem obdobju dodeljevanja pravic v četrti fazi, tj. v obdobju 2021–2025.

Skupaj se je 31 od 54 referenčnih vrednosti znižalo po najvišji stopnji, tj. za 24 %. Preostale vrednosti so se znižale v razponu od 3 % do 24 % 30 . To je v skladu z napredkom, ki ga je večina industrijskih sektorjev v zadnjih letih dosegla pri zmanjševanju intenzivnosti emisij na enoto proizvoda. Komisija je skupaj s sklepom objavila dokument z informativnim pregledom, v katerem sta podrobno opisani obdelava podatkov in analiza, na podlagi katerih so bile referenčne vrednosti posodobljene 31 .

Od začetka četrte faze se količina brezplačno dodeljenih pravic v primeru sprememb v industrijski proizvodnji prilagodi na podlagi revidiranih pravil 32 . Prilagoditev se izvede, če se obseg proizvodnje poveča ali zmanjša za več kot 15 %. Upravljavci morajo pristojnim nacionalnim organom predložiti letna poročila s podatki o proizvodnji. Na podlagi teh poročil se lahko količina brezplačno izdanih pravic prilagodi.

Zaradi gospodarskih posledic pandemije COVID-19 je ta strogost privedla do povečanja števila letnih prilagoditev količine brezplačno dodeljenih pravic. V letu 2021 je bilo predloženih približno 3 700 vlog, kar je trikrat več od letnega povprečja iz tretje faze.

Prvotno je bilo za obdobje 2021–2025 predvidenih 2 791 milijonov brezplačno dodeljenih pravic za 7 430 naprav. Do sredine leta 2022 je Komisija sprejela pet sklepov o prilagoditvi količine brezplačno dodeljenih pravic 33 . Njihova količina se je posledično zmanjšala za 77,5 milijona pravic. Hkrati pa je Komisija sprejela sklepa 34 , s katerima je popravila prvotno količino brezplačno dodeljenih pravic in jo povečala za 3,3 milijona pravic. Popravek je bil potreben zaradi napak, ugotovljenih v podatkih, ki so bili predloženi v zvezi z napravami, in za izvajanje sodnih odločb.

Prilagoditve količine brezplačno dodeljenih pravic se izvedejo z uporabo pravic iz rezerve za nove udeležence (NER). Te prilagoditve vključujejo tudi spremembe dodeljenih pravic, povezane z odprtjem ali zaprtjem naprav. Na začetku četrte faze je rezerva za nove udeležence znašala 331,3 milijona pravic. Te so vključevale nedodeljene pravice iz tretje faze in 200 milijonov pravic iz rezerve za stabilnost trga.

V preglednici 3 so povzete prvotne in prilagojene letne količine brezplačno dodeljenih pravic v prvem obdobju četrte faze (2021–2025).

Preglednica 3. Brezplačno dodeljene pravice v prvem obdobju četrte faze (2021–2025).

Leto	2021	2022	2023	2024	2025	Skupaj
Prvotna količina brezplačno dodeljenih pravic (EU27 + Islandija, Lihtenštajn in Norveška)	559,6	558,9	558,2	557,5	556,8	2 791,1
Dejanska količina brezplačno dodeljenih pravic	545,0	544,1	543,3	542,6	541,9	2 716,8
Prilagojena in popravljena količina brezplačno dodeljenih pravic	–14,6	–14,8	–14,9	–14,9	–14,9	–74,2

3.3.1.Odstopanje od prodaje vseh pravic na dražbi za proizvodnjo električne energije in toplote

V členu 10c direktive o EU ETS je določeno odstopanje od splošnega pravila o prodaji pravic na dražbi. Upravičene države članice 35 lahko pravice dodelijo sektorju električne energije in ogrevanja, da bi podprle naložbe v modernizacijo in diverzifikacijo. Pravice iz člena 10c se odštejejo od količine pravic, ki bi jo država članica sicer prodala na dražbah. Nacionalne sheme, vzpostavljene za uporabo odstopanja iz člena 10c, je sicer treba odobriti v skladu s pravili o državni pomoči in zanje uporabljati zahteve iz smernic o državni pomoči.

Prehodna brezplačna dodelitev pravic iz člena 10c direktive o EU ETS je na voljo tudi v četrti fazi, vendar se zanjo uporabljajo strožje določbe o preglednosti in izbirnem postopku. Upravičene države članice so imele tudi možnost, da vse dodeljene pravice iz člena 10c ali njihov del prodajo na dražbah oziroma da jih uporabijo za financiranje naložb v okviru sklada za modernizacijo.

V četrti fazi člen 10c nadalje uporabljajo samo Bolgarija, Romunija in Madžarska, ki pa še vedno pripravljajo nacionalne okvire za izvajanje te določbe. Navedene načrte mora Komisija potrditi v skladu s pravili o državni pomoči. Medtem je Bolgarija v skladu s členom 14f uredbe o dražbah zaprosila za prodajo dela pravic iz člena 10c, rezerviranih za leti 2021 in 2022, na dražbi.

Druge države članice 36 , upravičene do uporabe odstopanja iz člena 10c, so se leta 2020 odločile, da bodo te pravice prodale na dražbi oziroma jih prenesle v sklad za modernizacijo. V preglednici 2.5 Dodatka 2 k spremnemu delovnemu dokumentu služb Komisije je prikazano skupno število pravic, vključenih v sklad za modernizacijo, na državo članico upravičenko v četrti fazi.

3.4.Prihodki z dražb

Prodaja pravic na dražbah ustvarja precejšnje prihodke, ki jih države članice porabijo za podnebne ukrepe, energetsko preobrazbo in tehnološke inovacije. Višja cena ogljika pomeni višje prihodke. Del pravic se v četrti fazi prodaja na dražbah z namenom oblikovanja rezervacij za sklad za inovacije in sklad za modernizacijo.

V skladu z direktivo o EU ETS morajo države članice vsaj 50 % prihodkov z dražb 37 in vse prihodke iz letalskih dejavnosti uporabiti za namene, povezane s podnebjem in energijo. Države članice vsako leto poročajo o porabi prihodkov z dražb.

Skupni prihodki z dražb, ustvarjeni v 18-mesečnem obdobju od leta 2020 (januar 2021–junij 2022), so znašali 51,7 milijarde EUR 38 . Samo v letu 2021 so prihodki, ustvarjeni z dražbami, znašali več kot 31 milijard EUR. To pomeni, da so se prihodki od leta 2020 skoraj podvojili. Od prihodkov, ustvarjenih v letu 2021, je bilo 25 milijard EUR dodeljenih neposredno državam članicam 39 .

V skladu s poročili držav članic je bilo v letu 2021 za projekte, povezane s podnebjem in energijo, v povprečju porabljenih 76 % prihodkov z dražb (19,4 milijarde EUR). To je v skladu s 75-odstotnim povprečjem iz tretje faze. Največ prihodkov je bilo porabljenih za projekte na področju energije iz obnovljivih virov (30 %) in projekte na področju prometa (20 %). Poleg tega so države članice financirale energijsko učinkovitost, domače in mednarodne projekte ter raziskave in razvoj. Države članice so poročale, da so približno 25 % prihodkov namenile financiranju drugih ukrepov za zmanjševanje emisij. Ti vključujejo ukrepe, ki jih države članice izvajajo za ublažitev posledic energetske krize, kot so davčne olajšave in socialna podpora. Podrobna analiza poročil držav članic o tej porabi je na voljo v poročilu o napredku na področju podnebnih ukrepov za leto 2022 40 .

3.4.1.Program NER 300

Program NER 300, financiran v okviru EU ETS, je bil obsežen program financiranja inovativnih demonstracijskih projektov nizkoogljične energije, vzpostavljen v tretji fazi. Cilj je bil predstaviti okoljsko varno zajemanje in shranjevanje ogljika ter inovativne tehnologije s področja energije iz obnovljivih virov v komercialnem obsegu. V okviru progama so bila zbrana sredstva, pridobljena s prodajo 300 milijonov pravic iz rezerve za nove udeležence na dražbah. Sredstva so bila dodeljena projektom, izbranim v dveh krogih razpisov za zbiranje predlogov, ki sta potekala decembra 2012 in julija 2014. Projekti se še izvajajo.

Skupno je bila podpora v okviru programa NER 300 v višini 2,1 milijarde EUR dodeljena 38 projektom na področju energije iz obnovljivih virov ter enemu projektu zajemanja in shranjevanja ogljika v 20 državah članicah. Do 30. septembra 2022 se je začelo izvajati 11 projektov. Trije projekti se štejejo za zaključene: projekt energije iz biomase BEST v Italiji, projekt vetrne energije na kopnem Windpark Blaiken na Švedskem in projekt energije iz biomase Verbiostraw v Nemčiji. Preostali projekti v okviru programa se še vedno spremljajo: projekt vetrne energije na kopnem Windpark Handalm v Avstriji, projekta vetrne energije na kopnem Veja Mate in Nordsee One v Nemčiji, projekt pametnega omrežja Puglia Active Network v Italiji, projekta plavajočega vetrnega polja na morju Vertimed v Franciji in Windfloat na Portugalskem, projekt koncentrirane sončne energije Minos v Grčiji in projekt energije iz biomase TORR v Estoniji.

Zaradi težav pri zagotavljanju sofinanciranja (s strani zasebnega ali javnega sektorja) ter zahtevnih gospodarskih in političnih razmer ni bilo mogoče zbrati zadostnih sredstev za 28 projektov, ki jih je bilo treba zato izključiti iz programa. Tako je bilo na voljo več kot 1,6 milijarde EUR.

Neporabljena sredstva v okviru programa NER 300 se trenutno prerazporejajo. Sredstva, ki v prvem krogu razpisov za zbiranje predlogov niso bila porabljena (trenutno 724,8 milijona EUR), se ponovno vlagajo v okviru obstoječih finančnih instrumentov, ki jih upravlja Evropska investicijska banka 41 . V okviru programa demonstracijskih projektov na področju energije InnovFin (v nadaljnjem besedilu: InnovFin EDP) je treba projekte potrditi do konca leta 2022. V okviru finančne svetovalne podpore InnovFin EDP in dolžniškega instrumenta Instrumenta za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: CEF DI) je treba projekte odobriti do konca leta 2023.

V preglednici 2.4. iz Priloge 2 k priloženemu delovnemu dokumentu služb Komisije so navedene dodatne podrobnosti o projektih, ki se jim od junija 2020 namenja podpora v okviru EDP InnovFin in DI CEF.

Vzpostavljeni mehanizem mešanega financiranja se je že izkazal za učinkovitega. V okviru finančne svetovalne podpore InnovFin EDP je bilo na primer že zaključenih deset projektov, še več projektov pa se izvaja. Gre predvsem za projekte s področja energije iz obnovljivih virov (oceani, koncentrirana sončna energija in vodik) ter za projekte zajemanja in uporabe/skladiščenja ogljika.

Preostala neporabljena sredstva v okviru programa NER 300 se usmerjajo v sklad za inovacije. To vključuje neporabljena sredstva iz drugega kroga razpisov za zbiranje predlogov in sredstva, ki so jih države članice vrnile, ker projekti niso bili uspešni. Doslej je bilo v sklad za inovacije prenesenih 770,2 milijona EUR.

3.4.2.Sklad za inovacije

Namen sklada za inovacije v okviru EU ETS je financirati komercialne predstavitve inovativnih nizkoogljičnih tehnologij in industrijskih rešitev za razogljičenje energijsko intenzivnih panog v Evropi ter razvoj na področju energije iz obnovljivih virov, shranjevanja energije ter zajemanja, uporabe in shranjevanja ogljika. Ocenjuje se, da bo v skladu v obdobju 2020–2030 zbranih približno 33,8 milijarde EUR 42 , ustvarjenih s prodajo 450 milijonov pravic na dražbah. Gre torej za enega največjih programov financiranja z nepovratnimi sredstvi na svetu, ki se v celoti financira iz EU ETS.

Od leta 2020 je Komisija skupaj z Evropsko izvajalsko agencijo za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) v okviru sklada za inovacije objavila štiri razpise za zbiranje predlogov. Leta 2021 sta se zaključila dva od teh razpisov.

V okviru prvega razpisa za obsežne projekte 43 so bila nepovratna sredstva dodeljena sedmim predlogom iz šestih držav članic 44 . Skupno je bila projektom iz različnih sektorjev ETS, in sicer sektorjev kemikalij, jekla, cementa, rafinerij ter električne energije in ogrevanja, dodeljena podpora v višini 1 145 milijonov EUR. V okviru prvega razpisa za zbiranje predlogov za manjše projekte 45 so bila nepovratna sredstva v skupnem znesku 109 milijonov EUR dodeljena 30 projektom. Ti projekti bodo prispevali k ukrepom za razogljičenje v 11 državah članicah 46 ter na Islandiji in Norveškem. V prvih desetih letih izvajanja naj bi zagotovili zmanjšanje emisij za skupno 77,4 Mt ekvivalenta CO2. Pričakuje se, da se bo to zmanjševanje začelo že leta 2023, ko se bodo začeli izvajati prvi projekti.

Julija 2022 je bilo v okviru drugega razpisa za zbiranje predlogov za obsežne projekte predhodno izbranih 17 projektov za pripravo sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev. Inovacije v sektorjih cementa, vodika in kemikalij ter v proizvodnem in drugih sektorjih bodo financirane s sredstvi v skupnem znesku 1,8 milijarde EUR, s čimer se bo pospešilo izvajanje ukrepov za razogljičenje v devetih državah, vključenih v ETS 47 . Drugi razpis za manjše projekte, v okviru katerega je bilo predloženih 66 predlogov, katerih ocenjevanje še poteka, se je zaključil 31. avgusta 2022.

Hkrati je bila 25 projektom, ki na prvih dveh razpisih (za obsežne in manjše projekte) niso bili uspešni, dodeljena pomoč za razvoj projektov v okviru sklada za inovacije. Ta podpora znaša 6,1 milijona EUR, zagotavlja pa jo Evropska investicijska banka.

3. novembra 2022 je bil objavljen tretji razpis za obsežne projekte 48 z rekordnim proračunom v višini 3 milijard EUR. Ta razpis bo osredotočen zlasti na projekte, povezane z načrtom EU REPowerEU 49 na področju vodika in elektrifikacije, proizvodnje čistih tehnologij in srednje velikih pilotnih projektov.

Komisija o izvajanju sklada za inovacije podrobneje poroča ločeno. Prvo poročilo o napredku 50 je bilo sprejeto 26. avgusta 2022.

3.4.3.Sklad za modernizacijo

Sklad za modernizacijo v okviru EU ETS je eden od solidarnostnih mehanizmov sistema – podpira naložbe v razogljičenje v desetih državah članicah z nižjimi dohodki 51 . Pričakuje se, da bo v skladu v obdobju 2021–2030 zbranih približno 48,2 milijarde EUR 52 , ustvarjenih s prodajo več kot 643 milijonov pravic 53 na dražbah. Vsaj 70 % teh sredstev naj bi se uporabilo za podporo prednostnim naložbam, ki državam članicam upravičenkam pomagajo pri pospeševanju prehoda na podnebno nevtralnost.

Sklad je začel delovati januarja 2021, večina držav članic upravičenk pa ga je že začela izvajati na nacionalni ravni. Iz sklada je bilo skupno dodeljenih 3,3 milijarde EUR, in sicer Češki, Estoniji, Hrvaški, Litvi, Madžarski, Poljski, Romuniji in Slovaški. Ta sredstva so namenjena 71 naložbam, vključno z naložbami v izboljšanje energijske učinkovitosti v različnih sektorjih (Litva in Poljska), fotovoltaične naprave (Češka in Romunija), shranjevanje energije (Madžarska) in modernizacijo električnih omrežij (Slovaška).

Prva serija poročil o izvajanju sklada za modernizacijo je že na voljo. Vključuje letno poročilo odbora za naložbe 54 in nacionalna poročila držav članic 55 .

3.4.4.Nadomestilo za posredne stroške zmanjševanja emisij

Države članice lahko nekaterim energijsko intenzivnim panogam dodelijo državno pomoč za kritje stroškov zmanjševanja emisij, ki nastajajo zaradi posrednih emisij, zlasti visokih cen električne energije, ki so posledica tega, da proizvajalci električne energije stroške nakupa pravic prenesejo na potrošnike. Komisija je z namenom uskladitve nadomestil za posredne stroške zmanjševanja emisij med državami članicami in zmanjšanja izkrivljanja konkurence na notranjem trgu sprejela smernice o državni pomoči v okviru EU ETS. Te smernice so se najprej uporabljale za posredne stroške, nastale v obdobju 2013–2020 56 . Smernice so bile leta 2020 revidirane, da bi zajele obdobje 2021–2030 57 .

Leta 2021 so države članice izplačale nadomestila za posredne stroške, ki so v zvezi z napravami nastali v letu 2020. Ti še vedno spadajo v okvir prejšnjih smernic o državni pomoči. Podatki o nadomestilih za posredne stroške, nastale v letu 2021, še niso na voljo. Večina držav članic, ki so se odločile, da bodo začele izplačevati ali da bodo še naprej izplačevale nadomestila za posredne stroške po letu 2021, je svoje sheme že priglasila Komisiji, ki je državno pomoč odobrila v skladu z revidiranimi smernicami. Poročilo za naslednje leto bo prvo, v katerem bodo dokumentirana nadomestila za posredne stroške, izplačana v skladu z novimi smernicami.

Z zvišanjem cene ogljika so se zvišali tudi posredni stroški. Za izplačilo nadomestil za posredne stroške se je zato odločilo več držav članic. V letu 2021 sta nadomestila prvič izplačali Češka in Italija, s čimer se je skupno število držav članic s shemami nadomestil povečalo na 14.

Države članice, ki vzpostavijo shemo nadomestil za posredne stroške, morajo v treh mesecih po koncu vsakega leta objaviti vsa izplačana nadomestila, vključno z razčlenitvijo po prejemnih sektorjih in delih sektorjev. Preglednica 4 vključuje povzetek podatkov, ki so jih države članice objavile o nadomestilih, izplačanih v letu 2021 (za posredne stroške, nastale v letu 2020). Vključuje tudi primerjavo nadomestil s prihodki z dražb iz leta 2020 58 .

Preglednica 4. Nadomestila, izplačana v letu 2021, za posredne stroške, nastale v letu 2020

Država članica	Nadomestilo, izplačano za posredne stroške, nastale leta 2020 (v milijonih EUR)	Število prejemnikov	Prihodki od dražb v letu 2020 (v milijonih EUR)	Delež prihodkov z dražb, porabljenih za izplačilo nadomestil za posredne stroške
BE (Flandrija)	137,1	108	353,0	44,5 %
BE (Valonija)	20,0	34
CZ	41,5	30	718,1	5,8 %
DE	833,0	893	2 641,8	31,5 %
EL	68,3	50	501,2	13,6 %
ES	179,0	210	1 222,3	14,6 %
FI	106,3	59	218,2	48,7 %
FR	391,0	325	714,7	54,7 %
IT	90,0	187	1 274,6	7,1 %
LT	1,0	1	86,3	1,2 %
LU	15,9	3	16,8	94,9 %
NL	172,2	92	437,3	39,4 %
PL	183,3	70	3 155,4	5,8 %
RO	131,8	43	801,3	16,4 %
SK	11,0	10	241,9	4,6 %

Nadomestila za posredne stroške, ki jih je navedenih 14 držav članic izplačalo v letu 2021, so skupaj znašala približno 2,38 milijarde EUR. To je skoraj 1 milijarda EUR več kot leta 2020 59 . To zvišanje je predvsem posledica zvišanja cene ogljika, ki se uporablja za izračun nadomestil. Cena ogljika, uporabljena za leto 2021, znaša 25,20 EUR, kar je več kot leta 2019, ko je znašala 16,15 EUR. Večina shem nima fiksnega proračuna, temveč se nadomestila izplačujejo do najvišjega zneska, odvisnega od nastalih posrednih stroškov zmanjševanja emisij in omejitev, določenih v smernicah o državni pomoči. Na splošno države članice, ki nimajo fiksne mejne vrednosti izplačil, kot sta Litva in Slovaška, izplačujejo nižja nadomestila.

Nadomestila za posredne stroške so se zvišala tudi v relativnem smislu. Nadomestila za posredne stroške, nastale v letu 2020, so skupaj predstavljala 19,2 % prihodkov z dražb iz leta 2020, ki jih je zbralo zadevnih 14 držav članic. V letu 2021 so te države članice za izplačilo nadomestil za posredne stroške zmanjševanja emisij v povprečju porabile 27,3 % svojih prihodkov od prodaje na dražbah.

Države članice, ki v katerem koli letu za izplačilo nadomestil za posredne stroške porabijo več kot 25 % svojih prihodkov od prodaje na dražbah, morajo objaviti tudi poročilo s pojasnilom, zakaj so ta prag presegle. V letu 2021 je za izplačilo nadomestil za posredne stroške več kot 25 % svojih prihodkov od prodaje na dražbah porabilo šest držav: Luksemburg, Finska, Francija, Belgija, Nizozemska in Nemčija. Glavni razlog je bil, da se je cena ogljika (in torej višina nastalih posrednih stroškov) relativno zvišala bolj kot prihodki z dražb, pri čemer je rezerva za stabilnost trga še vedno zmanjševala količino pravic, ki se prodajajo na dražbah. V nekaterih od 14 držav članic se je delež emisij iz energijsko intenzivnih panog v primerjavi z njihovimi preteklimi emisijami, ki so podlaga za izračun njihovih deležev, ki se prodajo na dražbah, prav tako povečal.

3.5.Zmanjšanje emisij v okviru EU ETS

V letu 2021 so emisije iz nepremičnih naprav znašale 1 335 milijonov ton ekvivalenta CO2. To je 6,6 % več kot leta 2020, a še vedno 5,6 % manj kot leta 2019 60 .

Doslej je k zmanjšanju emisij iz nepremičnih naprav največ prispeval elektroenergetski sektor (proizvodnja električne energije in toplote, vključno z delom industrijske toplote). V letu 2021 pa so se v elektroenergetskem sektorju emisije povečale za 8,4 %. Do tega je prišlo predvsem zaradi večjega povpraševanja po električni energiji med okrevanjem gospodarstva po pandemiji COVID-19 in povečane uporabe premoga, ki je bila posledica višjih cen fosilnih goriv. Kljub temu so bile skupne emisije v elektroenergetskem sektorju v letu 2021 še vedno za 8,1 % nižje od ravni iz leta 2019, pri čemer je bilo povpraševanje po električni energiji v obeh letih zelo podobno.

Tudi emisije iz industrijskih naprav so se v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 povečale, in sicer za 4,6 %. Velika povečanja so bila ugotovljena v večini sektorjev, tudi v sektorju železa in jekla ter kemikalij. Ta povečanja so posledica gospodarskega okrevanja po pandemiji, ki ga je zaznamovalo 5,3-odstotno povečanje BDP v EU27 med letoma 2020 in 2021. Kljub temu so bile industrijske emisije leta 2021 za 2,6 % manjše kot leta 2019, čeprav so bile skupne ravni industrijske proizvodnje v obeh letih zelo podobne 61 .

V preglednici 5 je prikazano gibanje emisij ETS iz nepremičnih naprav od leta 2013

Preglednica 5. Preverjene emisije iz nepremičnih naprav

Leto	2013	2014	2015	2016	2017	2018	2019	2020	2021 62
Preverjene emisije iz nepremičnih naprav	1 908	1 814	1 803	1 751	1 755	1 683	1 530	1 356	1 335
Sprememba na medletni ravni	–	–4,9 %	–0,6 %	–2,9 %	0,2 %	–4,1 %	–9,1 %	–11,4 %	6,6 %
Preverjene emisije iz proizvodnje električne energije in toplote	1 191	1 100	1 091	1 046	1 036	964	822	696	707
Sprememba na medletni ravni	–	–7,7 %	–0,8 %	–4,1 %	–1,0 %	–7,0 %	–14,7 %	–15,3 %	8,4 %
Preverjene emisije iz industrijske proizvodnje	717	714	712	705	719	719	708	659	631
Sprememba na medletni ravni	–	–0,4 %	–0,3 %	–1,0 %	2,0 %	0,1 %	–1,6 %	–6,9 %	4,6 %

Na sliki 3 je prikazano gibanje emisij ETS po vrstah goriva v letu 2021 v primerjavi s tretjo fazo EU ETS.

V letu 2021 so glavni viri energije v EU ETS vključevali črni premog, lignit (in subbituminozni premog) in zemeljski plin. V prejšnjih letih se je delež zemeljskega plina postopoma povečeval na račun deleža črnega premoga in v manjši meri lignita. V letu 2021 pa se je delež emisij iz črnega premoga v primerjavi z letom 2020 povečal za 3,4 %. Hkrati sta se zmanjšala deleža lignita in zemeljskega plina. To je bilo povezano z višanjem cen fosilnih goriv.

Slika 3. Emisije po vrstah goriva, izražene kot deleži letnih emisij fosilnih goriv. Fosilna goriva skupaj predstavljajo 100 %, biomasa pa predstavlja dodatno kategorijo. Oznake niso prikazane, če gorivo nikoli ni preseglo 3 % vseh emisij; zvezdica (*) pomeni, da se gorivo ne uvršča v nobeno od navedenih vrst goriv.

Sporočeno je bilo, da se je v letu 2021 biomasa uporabljala v skupno 2 153 napravah. To predstavlja 24,6 % vseh naprav, v zvezi s katerimi se poroča in ki so vključene v EU ETS, kar je več kot leta 2020, ko je ta delež znašal 22,5 %. Emisije se razlikujejo glede na vrsto goriva, vendar bi bile emisije, v zvezi s katerimi je bilo treba predati pravice, za 15,8 % višje, če bi se emisije iz biomase z ničelnimi stopnjami emisij štele za emisije fosilnih goriv.

Od 1. januarja 2023 63 se za emisije iz biomase z ničelnimi stopnjami emisij v okviru EU ETS uporabljajo nova trajnostna merila in merila glede prihrankov emisij iz direktive o energiji iz obnovljivih virov 64 . Ta vključujejo strožja merila za pogonska biogoriva in tekoča biogoriva ter nova merila za trdno in plinasto biomaso.

Biomasna goriva, ki izpolnjujejo veljavna trajnostna merila ali za katera se ta merila ne uporabljajo, se lahko štejejo za goriva z ničelnimi stopnjami emisij. To pomeni, da se njihove emisije CO2 ne štejejo kot fosilni CO2. Upravljavcem v zvezi s temi emisijami z ničelno stopnjo ni treba predati pravic ETS. Zato so na sliki 3 emisije iz biomase z ničelno stopnjo prikazane na vrhu emisij iz fosilnih goriv.

Na sliki 4 so prikazani deleži emisij iz biomase z ničelno stopnjo glede na naprave kategorij A, B in C, vključene v EU ES. Deleži ne vključujejo absorpcijske faze in neto vrednosti emisij. Emisije iz biomase z ničelno stopnjo so se med letoma 2020 in 2021 očitno povečale, in sicer s 142 Mt na 172 Mt.

Emisije iz biomase, ki ni biomasa z ničelnimi stopnjami emisij, so bile minimalne in so znašale približno 1,5 Mt ekvivalenta CO2, kar predstavlja nekaj več kot 0,1 % vseh emisij ETS iz nepremičnih naprav. Ta delež je skoraj enak kot leta 2020, vendar se bo predvidoma povečal zaradi strožjih zahtev glede biomase z ničelnimi stopnjami emisij, zlasti po letu 2023. Do 1. januarja 2023 lahko nacionalni organi upravljavcem naprav dovolijo, da emisije iz biomase obravnavajo kot ničelne, pri čemer jim ni treba dokazati skladnosti s trajnostnimi merili in merili glede prihrankov emisij iz prenovljene direktive o energiji iz obnovljivih virov.

Slika 4. Emisije iz biomase z ničelnimi stopnjami emisij v letu 2021 v primerjavi s tretjo fazo (2013–2020). Emisije so navedene v milijonih ton ekvivalenta CO2.

3.6.Uravnoteženje ponudbe in povpraševanja

Za EU ETS je bilo na začetku tretje faze leta 2013 značilno veliko strukturno neravnovesje med ponudbo pravic in povpraševanjem po njih. Na trgu ogljika je obstajal presežek v višini 2,1 milijarde pravic. Komisija je za odpravo tega neravnovesja sprejela kratkoročne in dolgoročne ukrepe. V okviru kratkoročnega ukrepa je prodajo 900 milijonov pravic na dražbah iz obdobja 2014–2016 preložila na leti 2019 in 2020. Kot dolgoročno rešitev je leta 2015 vzpostavila rezervo za stabilnost trga (MSR).

Rezerva za stabilnost trga zagotavlja, da se količina pravic, ki se prodajo na dražbah, prilagodi v skladu z vnaprej določenimi pragovi skupnega števila pravic v obtoku (TNAC). S tem se spodbujata ravnovesje in odpornost na trgu ogljika EU. Rezerva za stabilnost trga je začela delovati leta 2019 in od takrat vsako leto zagotovi, da se pravice umaknejo iz obtoka z zmanjšanjem količine pravic držav članic, ki se prodajo na dražbah. V rezervo je bilo vključenih tudi 900 milijonov pravic, katerih prodaja na dražbi je bila sprva preložena.

V letu 2021 so se emisije v primerjavi z letom 2020 povečale, vendar ostale pod predpandemično ravnjo iz leta 2019. Zato je nastal presežek v višini 1 449 milijonov pravic, kar je manj kot leta 2020, vendar nekoliko več kot leta 2019. Na sliki 1 so prikazani presežki pravic v EU ETS od leta 2013.

Slika 5. Presežki pravic v EU ETS (2013–2021)

Od sredine maja 2017 Komisija redno objavlja skupno število pravic v obtoku iz preteklega leta. Maja 2022 je Komisija šestič objavila skupno število pravic v obtoku 65 , ki je znašalo 1 449 214 182. Zaradi presežka, ki je presegel vnaprej določeni prag, so bile pravice ponovno vključene v rezervo za stabilnost trga, s čimer se je zmanjšala količina pravic, ki se lahko prodajo na dražbah v letih 2022 in 2023.

Z rezervo za stabilnost trga se je količina pravic, ki se lahko prodajo na dražbah od septembra 2022 do avgusta 2023, zmanjšala za skoraj 350 milijonov pravic. V preglednici 3.1 iz Dodatka 3 k delovnemu dokumentu služb Komisije, priloženemu temu poročilu, so prikazani prispevki v rezervo za stabilnost trga po državah, vključenih v ETS, v letu 2022.

Komisija je leta 2021 v okviru širše pobude glede uresničevanja evropskega zelenega dogovora 66 opravila prvi pregled rezerve za stabilnost trga. Pregled je pokazal, da rezerva za stabilnost trga deluje dobro in služi svojemu namenu. Prispevala je k zmanjšanju presežka in zagotavljanju močnega signala glede cene ogljika, tudi v času pandemije COVID-19. Od leta 2019 je bilo v rezervo vključenih več kot 1,4 milijarde pravic. Vsako leto je bilo v rezervo vključenih 24 % presežnih pravic iz prejšnjega leta, v obdobju 2013–2020 pa je bilo vanjo vključenih tudi 887 milijonov nedodeljenih pravic.

V okviru prvega pregleda je Komisija predlagala, da bi se morala rezerva za stabilnost trga še naprej uporabljati za odpravljanje neravnovesja na trgu ogljika EU in odzivanje na morebitne pretrese v zvezi s povpraševanjem (kot je bil tisti, ki ga je povzročila pandemija COVID-19). V ta namen je Komisija predlagala ohranitev 24-odstotne stopnje vključitve in prilagoditev operativnih parametrov rezerve.

4.Letalstvo

EU ETS ureja emisije iz letalskega sektorja od leta 2012. S pravnega vidika sistem zajema vse odhodne lete iz Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in vse dohodne lete v EGP, razen izvzetih dohodnih letov. Leta 2013 pa je EU obveznosti v zvezi z ETS začasno omejila le na lete znotraj EGP, da bi podprla razvoj globalnega tržnega ukrepa za zmanjšanje emisij iz letalstva, ki ga je pripravila Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) 67 . Veljavnost tega sklepa je bila nato dvakrat podaljšana, in sicer do leta 2023.

EU ETS od 1. januarja 2020 zajema tudi emisije odhodnih letov v Švico 68 . Pri tem se švicarski ETS uporablja za lete do letališč znotraj EGP. To zagotavlja enake konkurenčne pogoje v obeh smereh poti.

EU ETS se od 1. januarja 2021 še naprej uporablja za odhodne lete v Združeno kraljestvo, ETS Združenega kraljestva pa se uporablja za lete do letališč znotraj EGP. S tem se kljub izstopu Združenega kraljestva iz EU zagotavlja, da se cene ogljika uporabljajo tudi v letalstvu.

Leta 2021 je bilo v skladu s posodobljenim obsegom EU ETS izdanih 28,3 milijona pravic za letalstvo. Brezplačno je bilo dodeljenih nekaj več kot 24 milijonov pravic. Poleg tega so operaterji zrakoplovov, ki jih upravljajo nacionalni administratorji v EGP, brezplačno prejeli približno 0,5 milijona švicarskih pravic za letalstvo v okviru švicarskega ETS. Za primerjavo – leta 2021 je bilo na dražbah prodanih približno 3,8 milijona pravic za letalstvo. Od leta 2021 se zgornja meja za letalstvo zmanjšuje za 2,2 % na leto.

Emisije iz letalstva so leta 2019 dosegle rekordno vrednost, nato pa so se leta 2020 zaradi pandemije COVID-19 in s tem povezanih omejitev potovanj močno zmanjšale. Leta 2021 so emisije operaterjev zrakoplovov znašale 27,9 milijona ton ekvivalenta CO2 (vključno s približno 0,3 milijona ton v okviru švicarskega ETS). To je približno 30 % več kot leta 2020, vendar še vedno 50 % manj kot leta 2019, tj. pred pandemijo. Pri tem je treba opozoriti, da sta bili pri tej primerjavi uporabljeni prilagojeni vrednosti emisij iz let 2020 in 2019, da bi se upoštevala sprememba področja uporabe EU ETS za letalstvo, uvedena leta 2021 69 . Z navedeno spremembo so bili izključeni dohodni leti iz Združenega kraljestva.

V preglednici 6 so navedene količine brezplačno dodeljenih pravic in pravic, prodanih na dražbah, v letalskih sektorjih ter količine preverjenih emisij operaterjev zrakoplovov.

Preglednica 6. Operaterji zrakoplovov – preverjene emisije, brezplačno dodeljene pravice in pravice, prodane na dražbah

Leto	2013	2014	2015	2016	2017	2018	2019	2020	2021
Preverjene emisije (v milijonih ton ekvivalenta CO2)	53,5	54,8	57,1	61,5	64,4	67,5	68,2	25,2	27,9
Sprememba na medletni ravni	–	2,5 %	4,1 %	7,7 %	4,8 %	4,8 %	1 %	–63 %	30 % 70
Brezplačno dodeljene pravice (EU27 + Islandija, Lihtenštajn in Norveška + Združeno kraljestvo + Švica) 71 , 72	32,4	32,4	32,1	32,0	33,1	31,3	31,3 73	32,5 74	24,0 75
Brezplačno dodeljene pravice iz posebne rezerve za nove udeležence in hitro rastoče operaterje	0	0	0	0	1,1	1,1	1,0	0,8	0,3
Količine pravic, prodanih na dražbah 76	0	9,3	16,4	6,0	4,7	5,6	5,5	9,2	3,8

Skupščina ICAO je oktobra 2016 sprejela resolucijo o shemi za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika za mednarodno letalstvo (CORSIA). Njen glavni cilj je izravnati emisije CO2 iz mednarodnega letalstva, ki presegajo določeno izhodiščno vrednost. Shema se je uradno začela izvajati leta 2021, do leta 2026 pa je njena uporaba izrecno prostovoljna. Ni še jasno, ali bodo shemo pozneje uporabljale vse obvezane države – nekatere so v zvezi z njo izrazile pridržke (npr. Kitajska). Ob upoštevanju resolucije o shemi CORSIA je bila veljavnost omejitve področja uporabe EU ETS za letalstvo na lete znotraj Evrope podaljšana do konca leta 2023.

V skladu z resolucijo o shemi CORSIA bi morale sodelujoče države od svojih letalskih prevoznikov zahtevati, da svoje emisije nad izhodiščno vrednostjo, ki je bila sprva opredeljena kot povprečna vrednost iz let 2019 in 2020, izravnajo z nakupom in preklicem mednarodnih dobropisov. Oktobra 2021 je skupščina ICAO sklenila, da izhodiščno vrednost sheme za obdobje 2024–2035 spremeni na 85 % emisij iz leta 2019.

Komisija je v okviru svežnja politik za uresničevanje evropskega zelenega dogovora predlagala reformo sistema EU ETS za letalstvo 77 , 78 . Cilj predloga je shemo CORSIA vključiti v zakonodajo EU na način, ki bo skladen s podnebnim ciljem EU glede zmanjšanja emisij v celotnem gospodarstvu do leta 2030 in postopno krepitvijo podnebnih ukrepov. V ta namen je Komisija predlagala ohranitev okvira EU ETS in signala glede cene za lete znotraj EGP ter ustrezno uporabo sheme CORSIA za lete zunaj EGP.

Splošni vpliv svetovnega letalstva na podnebje močno presega emisije CO2, ki jih trenutno ureja EU ETS. Ocenjuje se, da so skupni vplivi letalstva dva- do štirikrat večji od vplivov emisij CO2, če se upoštevajo tudi vplivi, ki niso povezani s CO2 79 . Obravnava teh emisij je pomembna, saj je Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) v svojem šestem ocenjevalnem poročilu o blaženju podnebnih sprememb 80 mednarodno letalstvo (in ladijski promet) izpostavil kot sektorja, katerih podnebni cilji niso zadostni za ustavitev višanja globalne temperature v skladu s Pariškim sporazumom.

5.Nadzor trga

Trg ogljika EU ureja trden okvir pravil o nadzoru trga. Tako promptni kot izvedeni finančni instrumenti v zvezi s pravicami do emisije se v skladu z direktivo o trgih finančnih instrumentov uvrščajo med finančne instrumente 81 . Tako so razvrščeni tudi v sekundarni zakonodaji, vključno z uredbo o dražbah 82 , ki ureja primarni trg (dražbe pravic). Na splošno se za trgovanje na trgu ogljika EU uporablja enak regulativni okvir kot za finančne trge EU.

Nadzor trga ogljika EU izvajajo finančni organi vseh 27 držav članic 83 , usklajuje pa ga evropski regulator, in sicer Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA). Vedenje udeležencev na trgu spremljajo na podlagi obsežnih zahtev glede poročanja in preglednosti. Poleg tega morajo udeleženci na trgu v skladu z uredbo o zlorabi trga 84 takoj sporočiti sumljiva naročila in transakcije. Pri tem so nacionalni organi pooblaščeni za naložitev popravnih ukrepov ali kazni, če ugotovijo zlorabo trga.

Pravila o finančnem nadzoru ščitijo celovitost in preglednost trga ogljika EU. Vzpostavljeni okvir deluje dobro. Nekaj deležnikov je v zvezi z višanjem cene ogljika leta 2021 navedlo, da so špekulacije glede cen pretirane. Da bi preučila te pomisleke, je Komisija organu ESMA naročila, naj analizira vedenje pri trgovanju na trgu ogljika EU 85 .

Po predhodni oceni 86 je organ ESMA marca 2022 objavil končno poročilo o pravicah do emisije in povezanih izvedenih finančnih instrumentih 87 . Gre za eno najcelovitejših ocen trga ogljika EU od njegove vzpostavitve leta 2005, pri čemer so bili uporabljeni podatki, zbrani neposredno od nadzornikov finančnih trgov. Ocena vključuje tudi priporočila politike za izboljšanje delovanja trga. V poročilu je zlasti ugotovljeno, da trg ogljika deluje ustrezno in da so ugotovljena gibanja cen v skladu s temeljnimi tržnimi načeli. To ugotovitev je neodvisno potrdila tudi Evropska centralna banka, ki je svojo analizo objavila aprila 2022 88 .

5.1.Ugotovitve iz poročila organa ESMA

Cena ogljika se je v letu 2021 in prvi polovici leta 2022 zvišala. Poročilo organa ESMA potrjuje, da sta ta sprememba in povezana nestanovitnost v skladu s temeljnimi tržnimi načeli. Čeprav lahko na ceno pravic vplivajo številni dejavniki, se organ ESMA strinja z večino analitikov glede ključnih dejavnikov, zaradi katerih so se cene v letih 2021 in 2022 zvišale.

Eden od njih je povpraševanje po pravicah, ki se je najprej povečalo zaradi okrevanja gospodarstva po pandemiji COVID-19, nato pa zaradi prehoda z zemeljskega plina na druga fosilna goriva, ki ga je spodbudilo višanje cen plina. Poleg tega se na trgu že pričakuje sprejetje reform politike v okviru predlaganega zakonodajnega svežnja za uresničevanje evropskega zelenega dogovora, zaradi katerega se bo med drugim v prihodnje zmanjšala ponudba pravic.

Tudi kratkoročno se je trg ogljika EU odzval na nenadne pretrese, kot so pandemija COVID-19 in njene gospodarske posledice ter vojna v Ukrajini in povezana energetska kriza.

V poročilu organa ESMA z vidika finančnega nadzora niso bile ugotovljene večje nepravilnosti glede delovanja trga. Primarni in sekundarni trg pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na splošno delujeta, kot je bilo predvideno. Večina trgovanja (90 %) poteka na sekundarnih trgih na podlagi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih. Te pogodbe subjektom, zavezanim izpolnjevanju zahtev, in drugim nefinančnim (poslovnim) subjektom omogočajo, da se zavarujejo pred cenovnim tveganjem.

Poročilo tudi ne vsebuje dokazov o pretiranih špekulacijah finančnih subjektov glede cen, ki bi škodile subjektom, zavezanim izpolnjevanju zahtev. Upravljavci ostajajo prevladujoča kategorija udeležencev tako na primarnem kot na sekundarnem trgu. Investicijski skladi in drugi finančni subjekti, ki bi jih bilo mogoče na splošno povezati s špekulativnim vedenjem, so sicer prisotni, vendar se je njihov delež od leta 2018 le rahlo povečal in na splošno ostaja majhen (pod 8 %). Nacionalni pristojni organi tudi niso poročali o nobenem primeru zlorabe trga ali trgovanja na podlagi notranjih informacij.

Poročilo organa ESMA potrjuje pomembno vlogo, ki jo ima finančni sektor pri delovanju trga ogljika, saj zagotavlja likvidnost in subjektom, zavezanim izpolnjevanju zahtev, pomaga pri pridobivanju pravic do emisij. Upravljavci, vključeni v ETS, svoje obveznosti glede skladnosti večinoma izpolnjujejo s sklepanjem pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, zlasti standardiziranih terminskih pogodb. Na podlagi teh pogodb lahko v prihodnje zagotavljajo pravice po vnaprej določeni ceni. Nasprotne stranke v teh poslih so večinoma finančni subjekti (investicijska podjetja in banke). Njihova udeležba na trgu upravljavcem, vključenim v ETS, torej zagotavlja več možnosti za obvladovanje cenovnih tveganj in sprostitev dodatnega kapitala za dolgoročne naložbe.

Finančni subjekti imajo pomembno vlogo tudi pri razdeljevanju pravic drugim udeležencem na trgu, zlasti malim in srednjim upravljavcem, vključenim v ETS, ki trgujejo na sekundarnih trgih. Na splošno je organ ESMA ugotovil, da je udeležba na sekundarnih trgih večja od udeležbe na dražbah. Potrdil je tudi, da so bili največji udeleženci dejavni tako na dražbah kot na sekundarnih trgih, kjer so pravice prodajali drugim udeležencem. Za mnoge upravljavce, vključene v ETS, je lahko pridobivanje pravic za izpolnjevanje zahtev prek navedenih posrednikov, vključno s finančnimi subjekti, bolj priročno in stroškovno učinkovitejše.

5.1.1.Priporočila politike organa ESMA

Poročilo organa ESMA vključuje več priporočil politike za izboljšanje spremljanja in preglednosti trga ogljika EU. Komisija zdaj skrbno preučuje ta priporočila ter ciljno usmerjene ukrepe in prilagoditve, ki bodo morda potrebni za izvajanje priporočil.

Poleg tega sta v poročilu predstavljeni dve vprašanji, ki ju morajo oblikovalci politike obravnavati, brez kakršnih koli priporočil: uvedba omejitev pozicij in centralizirano spremljanje trga. Organ ESMA predlaga, da se v okviru nadaljnjih ukrepov izvede poglobljena ocena, da bi se preprečili morebitni škodljivi učinki.

Komisija bo še naprej pozorno spremljala delovanje trgov ogljika, preučevala priporočila organa ESMA in tesno sodelovala z nacionalnimi organi, da bi zagotovila celovitost trga.

6.Spremljanje in preverjanje emisij ter poročanje o njih

V četrti fazi (2021–2030) se še naprej uporablja vzpostavljeni okvir zahtev EU ETS za spremljanje, poročanje, preverjanje in akreditacijo. Te zahteve usklajujeta uredba o spremljanju in poročanju 89 ter uredba o preverjanju in akreditaciji 90 .

Države vsako leto poročajo o izvajanju EU ETS v skladu s členom 21 direktive o EU ETS. Sporočeni podatki omogočajo vpogled v okvir za spremljanje, poročanje, preverjanje in akreditacijo, ki podpira učinkovito delovanje sistema.

6.1.Spremljanje emisij

Sistem za spremljanje emisij v okviru EU ETS temelji na pristopu gradnikov. To upravljavcem omogoča visoko stopnjo prilagodljivosti, s čimer se zagotavljata stroškovna učinkovitost in zanesljivost podatkov o emisijah. Upravljavci lahko uporabljajo več metod spremljanja (na podlagi izračuna ali na podlagi meritev in izjemoma nadomestni pristop), pa tudi kombinacijo metod za posamezne dele naprave. Operatorji zrakoplovov lahko uporabljajo le pristop na podlagi izračuna, pri čemer je poraba goriva osrednji parameter leta.

V skladu z uredbo o spremljanju in poročanju morajo imeti tako upravljavci naprav kot operaterji zrakoplovov načrt za spremljanje, ki ga odobri nacionalni pristojni organ. To preprečuje samovoljno izbiro metod spremljanja in časovne spremembe.

V letu 2021 je večina upravljavcev naprav za izračun emisij uporabljala metodologijo na podlagi izračuna 91 . V skladu s poročili so se sistemi za neprekinjeno merjenje emisij uporabljali le pri 154 napravah (1,8 %) v 22 državah, kar je skoraj toliko naprav kot leta 2020. Sistemi za neprekinjeno merjenje emisij se najpogosteje uporabljajo v Nemčiji in na Češkem. Izmerjene emisije 30 naprav so vsebovale tudi biogeni CO2. Pri približno polovici naprav s sistemi za neprekinjeno merjenje emisij se ta metodologija uporablja za merjenje več kot 95 % emisij, pri drugi polovici pa se uporablja kombinacija sistemov za neprekinjeno merjenje emisij in metodologije, ki temelji na izračunu.

Samo 11 držav je poročalo o uporabi nadomestnega pristopa; ta je bil uporabljen pri 31 napravah (štirih napravah več kot leta 2020), katerih emisije znašajo približno 2,5 milijona ton ekvivalenta CO2 (0,4 milijona ton ekvivalenta CO2 manj kot leta 2020). Ena naprava na Nizozemskem je odgovorna za 52 % vseh sporočenih emisij, določenih z uporabo nadomestne metodologije.

Večina naprav je leta 2021 izpolnjevala privzete najnižje stopnje 92 iz uredbe o spremljanju in poročanju. V skladu s poročili je le 98 naprav kategorije C (leta 2020 jih je bilo 80) pri vsaj enem parametru odstopalo od zahteve glede uporabe najvišjih stopenj za glavne tokove vira. Nahajale so se v 18 različnih državah in predstavljale 13,6 % naprav kategorije C. Ta odstopanja so dovoljena le, če upravljavec dokaže, da doseganje najvišje stopnje tehnično ni izvedljivo ali da mu povzroča nerazumno visoke stroške. Ko ti pogoji niso več prisotni, mora upravljavec sistem za spremljanje ustrezno izboljšati.

V letu 2021 je bilo 405 napravam kategorije B v 23 državah dovoljeno določeno odstopanje od privzetih zahtev iz uredbe o spremljanju in poročanju. To je 21 % vseh naprav kategorije B, enako kot leta 2020.

6.2.Akreditacija in preverjanje

Preveritelje v zvezi s spremljanjem emisij v okviru EU ETS mora za ocenjevanje v skladu z uredbo o preverjanju in akreditaciji akreditirati nacionalni akreditacijski organ. To zagotavlja vzajemno priznavanje preveriteljev v vseh državah, vključenih v EU ETS, pri čemer lahko preveritelji v celoti izkoristijo prednosti notranjega trga in zagotovijo zadostno razpoložljivost storitev.

Leta 2021 je bilo 106 preveriteljev akreditiranih za nepremične naprave, 23 preveriteljev pa za letalstvo. Poleg tega je 26 držav poročalo, da je na njihovem ozemlju leta 2021 deloval vsaj en tuji preveritelj, šest držav pa je navedlo, da so imele samo tuje preveritelje. To kaže, da je vzajemno priznavanje preveriteljev med državami še vedno uspešno.

Ugotovljeno je bilo, da je skladnost preveriteljev z uredbo o preverjanju in akreditaciji visoka. Le Norveška je poročala o dveh začasnih odvzemih akreditacije, Francija pa o enem preklicu akreditacije preveritelja. V letu 2020 je bila preklicana ena akreditacija, začasnih odvzemov pa ni bilo. Šest držav članic je zmanjšalo obseg akreditacije skupno sedmih preveriteljev. Leta 2020 je to storila le Nemčija, in sicer dvema preveriteljema.

V letu 2021 je o prejetih pritožbah v zvezi s preveritelji poročalo šest držav (ena več kot v letu 2020). Vendar je skupno število pritožb (28) predstavljalo le 57-odstotni delež števila pritožb iz leta 2020. Večina pritožb (93 %) je bila v času poročanja že rešena (v primerjavi s 86 % leta 2020). Poleg tega je ena država poročala, da je bilo medtem rešenih tudi 11 pritožb iz prejšnjih let.

V letu 2021 je osem držav poročalo o skupno 64 neskladnostih glede vloge preveriteljev v postopku izmenjave informacij med nacionalnimi akreditacijskimi organi in pristojnimi organi (leta 2020 je o neskladnostih poročalo sedem držav). 72 % neskladnosti je bilo odpravljenih pred poročanjem. Poleg tega so tri države poročale, da je bilo medtem skupno odpravljenih tudi 24 neskladnosti iz prejšnjih let.

Pregled vidikov, povezanih z akreditacijo in preverjanjem, je prikazan v preglednici 4.1 iz Dodatka 4 k delovnemu dokumentu služb Komisije, priloženemu temu poročilu.

6.3.Pristojni organi

Organizacija nacionalnih pristojnih organov, odgovornih za izvajanje EU ETS, se med državami razlikuje. V nekaterih državah vključuje več lokalnih organov, v drugih pa je izvajanje bolj centralizirano. Države te pristope izbirajo na podlagi stroškovne in časovne učinkovitosti.

V letu 2021 je bilo v izvajanje EU ETS vključenih 69 osrednjih, 147 regionalnih, 644 lokalnih in 27 drugih pristojnih organov. Države so poročale o uporabi različnih orodij za usklajevanje med organi, kot so osrednji pristojni organ, ki je odgovoren za spremljanje, poročanje in preverjanje (11 držav) ali ima usklajevalno vlogo 93 (deset držav), zavezujoča navodila in smernice, ki jih osrednji pristojni organ zagotovi lokalnim organom (pet držav), skupno usposabljanje pristojnih organov (osem držav) in redna srečanja delovnih skupin ali organov (11 držav). V letu 2021 14 držav ni uporabljalo nobenega takega orodja. Te države imajo bolj centralizirano organizacijo in zato potrebujejo manj orodij za usklajevanje.

Podrobnejši pregled usklajevanja med državami, vključenimi v EU ETS, je predstavljen v preglednici 4.2 iz Dodatka 4 k delovnemu dokumentu služb Komisije, priloženemu temu poročilu.

V letu 2021 15 držav upravljavcem naprav ni zaračunavalo upravnih pristojbin za izdajo dovoljenj in odobritev načrtov za spremljanje (v letu 2020 je bilo takih držav 13). Osemnajst držav pristojbin ni zaračunavalo niti operaterjem zrakoplovov (v letu 2020 je bilo takih držav 16). Pristojbine so se med državami in vrstami storitev precej razlikovale in znašale od 5 EUR do 7 729,20 EUR za izdajo dovoljenja in odobritev načrta za spremljanje v zvezi z napravami ter od 2,13 EUR do 3 100 EUR za operaterje zrakoplovov. Trinajst držav je poročalo o zaračunavanju različno visokih upravnih pristojbin za odobritev načrtov metodologije spremljanja ali večjih sprememb.

Preglednica 4.3 iz Dodatka 4 k delovnemu dokumentu služb Komisije, priloženemu temu poročilu, vsebuje podroben pregled upravnih pristojbin v državah, vključenih v EU ETS.

6.4.Skladnost in izvrševanje

Skladnost z zahtevami EU ETS se preverja letno. Upravljavci morajo za vsako leto delovanja do 31. marca naslednjega leta predložiti letno poročilo o emisijah. Ko se poročilo preveri, morajo upravljavci do 30. aprila istega leta predati dogovorjeno število pravic. V skladu z direktivo o EU ETS se za vsako tono izpuščenega CO2, za katero pravica ni bila predana pravočasno, naloži kazen v višini 100 EUR 94 . Ta znesek se prišteje ustreznim stroškom predaje pravic. Za kršitve pri izvajanju EU ETS se lahko na podlagi nacionalnih določb posameznih držav uporabijo tudi druge kazni.

V ciklu skladnosti za leto 2021 je bila raven skladnosti z zahtevami EU ETS še vedno zelo visoka. Upravljavci, odgovorni za več kot 99 % emisij iz nepremičnih naprav in letalstva, so v večini let pravočasno izpolnili svoje pravne obveznosti. Učinkovitost sistema zagotavljanja skladnosti se je izboljšala s povečanjem uporabe elektronskega poročanja. V letu 2021 je 11 držav uporabljalo avtomatizirane informacijske sisteme in elektronske predloge za načrte za spremljanje, poročila o emisijah, poročila o preverjanju in/ali poročila o izboljšavah. Osem držav avtomatizirane informacijske sisteme uporablja tudi za upravljanje delovnih postopkov v zvezi z načrti metodologije spremljanja, poročili o letni ravni dejavnosti in drugimi izmenjavami informacij o dodelitvah.

Zaradi pandemije COVID-19 in povezanih omejitev fizičnih stikov je 18 držav preveriteljem omogočilo izvedbo virtualnih obiskov na lokaciji 95 . Ustrezni pristojni organi so odobrili virtualne obiske na lokaciji v zvezi s 460 napravami in 64 operaterji zrakoplovov.

Pristojni organi izvajajo različne preglede skladnosti v zvezi z letnimi poročili o emisijah naprav. V letu 2021 so vsi pristojni organi preverili popolnost poročil upravljavcev nepremičnih naprav, večina pristojnih organov pa je preverila tudi popolnost poročil operaterjev zrakoplovov. Izjema so pristojni organi na Madžarskem in v Latviji (s tremi oziroma dvema operaterjema zrakoplovov) ter v Lihtenštajnu, na Severnem Irskem in v Sloveniji, kjer pristojni organi ne upravljajo nobenih operaterjev zrakoplovov.

Preglednica 4.4 iz Dodatka 4 k delovnemu dokumentu služb Komisije, priloženemu temu poročilu, vsebuje podroben pregled pregledov skladnosti, opravljenih v državah, vključenih v EU ETS.

Pristojni organi 12 držav so izvedli konservativne ocene v zvezi s 55 napravami (približno 0,6 % vseh naprav), kar je manj kot leta 2020, ko so bile konservativne ocene izvedene v zvezi z 58 napravami. Te ocene se izvedejo v skladu s členom 70 uredbe o spremljanju in poročanju, če se letna poročila o emisijah ne predložijo pravočasno, če se izda negativno mnenje pri preverjanju ali če poročilo o emisijah ni v skladu z uredbo o spremljanju in poročanju. Konservativna ocena vseh emisij je bila opravljena za 14 naprav. Pri 17 napravah je konservativna ocena zajemala le del emisij, za 24 naprav pa je bilo ocenjeno, da niso ustvarile emisij.

Skupaj je bilo od 5 Mt emisij, o katerih so poročali upravljavci 55 naprav (leta 2020 so te emisije znašale 18 Mt), konservativno ocenjenih 0,8 Mt emisij (leta 2020 so te emisije znašale 3,3 Mt). Običajno so bile konservativne ocene izvedene, ker poročila o emisijah niso bila povsem skladna z zahtevami iz uredbe o spremljanju in poročanju ali ker so bila predložena po roku.

Konservativne ocene za letalstvo je sporočilo šest držav (dve manj kot leta 2020) v zvezi z 28 operaterji zrakoplovov (kar je pet več kot leta 2020) in 0,09 Mt emisij (v letu 2020 so te emisije znašale 0,14 Mt).

Pregledi pristojnih organov ostajajo pomemben prispevek k delu preveriteljev. Šestnajst držav članic je poročalo, da so poleg preverjanja poročil o emisijah izvajali tudi preglede na lokaciji naprav. Nobena država 96 ni poročala o pregledih na lokaciji v zvezi z letalstvom, pri čemer je o njih leta 2020 poročalo 13 držav. To zmanjšanje, zlasti na področju letalstva, je mogoče pripisati vplivu pandemije COVID-19. Večji del prve polovice leta 2021 pristojni organi niso mogli obiskovati naprav ali operaterjev zrakoplovov.

Preglednica 4.5 iz Dodatka 4 k delovnemu dokumentu služb Komisije, priloženemu temu poročilu, vsebuje pregled ukrepov za zagotavljanje skladnosti, ki se izvajajo v državah, vključenih v EU ETS.

V letu 2021 je 29 upravljavcev naprav v osmih državah prejelo kazni zaradi presežnih emisij. Na področju letalstva so kazni za presežne emisije sporočile štiri države v zvezi z devetimi operaterji zrakoplovov. Enajst držav 97 je poročalo o 41 kršitvah, ki niso bile povezane s presežnimi emisijami, pri čemer so države naložile kazni oziroma izdale uradna opozorila ali opomine. Sporočenih je bilo 30 glob (ki so bile ali bodo naložene, npr. zaradi sodnih postopkov, ki še potekajo) v skupnem znesku 17,9 milijona EUR. To vključuje tudi področje letalstva, na katerem je bilo v štirih državah ugotovljenih pet kršitev, za katere so bile naložene tri globe v skupnem znesku 36 000 EUR.

Preglednica 4.6 iz Dodatka 4 k delovnemu dokumentu služb Komisije, priloženemu temu poročilu, vsebuje pregled kazni za presežne emisije, naloženih v državah, vključenih v EU ETS.

Kršitve, sporočene v zvezi z letom 2021, so se najpogosteje nanašale na delovanje brez dovoljenja za emisije, opustitev spremljanja emisij v skladu z odobrenim načrtom za spremljanje in uredbo o spremljanju in poročanju ter nepravočasno predložitev poročila o emisijah. V četrti fazi ETS so predvidene dodatne kršitve in povezane kazni: neobveščanje o prenehanju delovanja naprave ali nepredložitev dokumentov, potrebnih za izvedbo postopkov brezplačne dodelitve pravic, kot je načrt metodologije spremljanja, neizpolnjevanje zahtev glede spremljanja na podlagi navedenega načrta ali nepredložitev poročila o letni ravni dejavnosti.

7.Povezava med EU ETS in švicarskim ETS

Od leta 2020 sta EU ETS in švicarski ETS povezana. To pomeni, da se lahko pravice, izdane v okviru enega sistema, predajo v zvezi z emisijami, nastalimi v katerem koli od obeh sistemov. Z dostopom do večjega trga lahko upravljavci izkoristijo možnost povečanja stroškovne učinkovitosti in več možnosti za zmanjšanje emisij. V sporazumu o povezavi 98 so določeni pogoji in zahteve, v skladu s katerimi sta oba sistema povezana. V njem je predvidena tudi vzpostavitev mehanizma za zagotavljanje spoštovanja pogojev o povezovanju iz člena 25 direktive o EU ETS 99 .

Vključitev letalstva v sporazum o povezavi je bila za EU ključna zahteva. Na podlagi člena 6 navedenega sporazuma Švica uporablja enak pristop k pravilom o obsegu, zgornji meji in dodeljevanju pravic kot EU ETS. Švicarski ETS zajema švicarske domače lete in odhodne lete do letališč EGP, medtem ko leti v Švico spadajo v EU ETS. Ta ureditev ščiti okoljsko celovitost obeh sistemov.

Za operaterje zrakoplovov, ki opravljajo lete v obe smeri med EU in Švico, se uporabljajo obveznosti glede zagotavljanja skladnosti v okviru obeh sistemov. V sporazumu je z namenom omejitve s tem povezanega upravnega bremena uvedena rešitev „vse na enem mestu“. To pomeni, da morajo upravljavci in operaterji v zvezi z dodeljevanjem pravic, vodenjem računov in skladnostjo sodelovati le z enim pristojnim organom.

Preglednici 7 in 8 vsebujeta primerjavo ključnih podatkov o obeh sistemih iz leta 2021, in sicer podatkov o pravicah, prodanih na dražbah, brezplačno dodeljenih pravicah ter preverjenih emisijah v zvezi z nepremičnimi napravami in operaterji zrakoplovov. Iz podatkov je razvidno, da pri združljivosti obeh sistemov ne gre za vprašanje velikosti, temveč kvalitativnih zahtev, enakih konkurenčnih pogojev in ukrepov za zaščito celovitosti trga.

Preglednica 7. Primerjava med EU ETS in švicarskim ETS – nepremične naprave v letu 2021

Sistem	EU ETS	Švicarski ETS
Splošne pravice, prodane na dražbah	582 952 500	175 000, ostanek iz leta 2020
Brezplačno dodeljene splošne pravice	544 947 793	4 436 126
Preverjene emisije iz nepremičnih naprav	1 335 460 461	4 904 027

Preglednica 8. Primerjava med EU ETS in švicarskim ETS – operaterji zrakoplovov v letu 2021

Sistem	EU ETS		Švicarski ETS
Pravice za letalstvo, prodane na dražbah	3 785 500		160 850
Brezplačno dodeljene pravice za letalstvo	Pravice za letalstvo v EU za EU ETS	Švicarske pravice za letalstvo za švicarski ETS	Švicarske pravice za letalstvo za švicarski ETS	Pravice za letalstvo v EU za EU ETS
	24 060 563	380 246	496 960	397 327
Preverjene emisije operaterjev zrakoplovov	EU ETS	Švicarski ETS	Švicarski ETS	EU ETS
	27 699 555	274 931	328 191	434 349

Za operativno izvajanje sporazuma o povezavi in spodbujanju večje učinkovitosti je bila vzpostavljena neposredna povezava med registroma obeh sistemov. Ta reguliranim subjektom omogoča prenos pravic z računa enega sistema na račun drugega sistema. Prenosi so načrtovani in se običajno izvedejo dvakrat mesečno.

V preglednicah 9 in 10 so prikazani učinki povezave med EU ETS in švicarskim ETS v letu 2021. Preglednici prikazujeta, v kolikšni meri so regulirani subjekti v okviru obeh sistemov uporabljali pravice, izdane v okviru drugega sistema, za zagotavljanje skladnosti.

Preglednica 9. Enote, uporabljene za zagotavljanje skladnosti, v registru EU

Nepremične naprave	Brezplačna dodelitev in prodaja na dražbi	Preverjene emisije	Predane enote	Pravice v okviru EU ETS		Pravice v okviru švicarskega ETS
				splošne pravice	pravice za letalstvo	splošne pravice	pravice za letalstvo
	1 128 900 293	1 335 460 461	1 332 192 792	1 323 252 959	8 480 001	396 422	63 410
	% skupne vrednosti			99,3 %	0,6 %	0,03 %	0,005 %
Operatorji zrakoplovov	Brezplačno dodeljene pravice (tudi v okviru švicarskega ETS) in pravice, prodane na dražbah	Preverjene emisije (tudi v okviru švicarskega ETS)	Predane enote	Pravice v okviru EU ETS		Pravice v okviru švicarskega ETS
				splošne pravice	pravice za letalstvo	splošne pravice	pravice za letalstvo
	28 223 342	27 944 486	28 007 345	7 677 636	19 901 550	487	427 672
	% skupne vrednosti			27,4 %	71,1 %	0,002 %	1,5 %

Preglednica 10. Enote, uporabljene za zagotavljanje skladnosti, v švicarskem registru

Nepremične naprave	Brezplačna dodelitev in prodaja na dražbi	Preverjene emisije	Predane enote	Pravice v okviru EU ETS		Pravice v okviru švicarskega ETS
				splošne pravice	pravice za letalstvo	splošne pravice	pravice za letalstvo
	4 611 126	4 904 027	4 858 105	398 715	0	4 433 068	26 322
	% skupne vrednosti			8,2 %	–	91,3 %	0,5 %
Operatorji zrakoplovov (ki jih upravlja Švica)	Brezplačno dodeljene pravice (tudi v okviru EU ETS) in pravice, prodane na dražbah	Preverjene emisije (tudi v okviru EU ETS)	Predane enote	Pravice v okviru EU ETS		Pravice v okviru švicarskega ETS
				splošne pravice	pravice za letalstvo	splošne pravice	pravice za letalstvo
	1 055 137	762 540	762 540	302	279 336	0	482 902
	% skupne vrednosti			0,04 %	36,6 %	–	63,3 %

Skupaj so regulirani subjekti, vključeni v EU ETS (nepremične naprave in operaterji zrakoplovov), za zagotavljanje skladnosti v letu 2021 uporabili 887 991 pravic, izdanih v okviru švicarskega ETS. To je skoraj 246 000 pravic več kot leta 2020, kar pomeni več kot 38-odstotno povečanje uporabe prožnosti, ki jo zagotavlja povezava. To je bilo doseženo kljub temu, da so operaterji zrakoplovov EU v relativnem smislu uporabili manj pravic za letalstvo, izdanih v okviru švicarskega ETS (1,5 % leta 2021 v primerjavi z 2,3 % leta 2020).

V skladu z regulativnimi določbami so se lahko v zvezi z nepremičnimi napravami EU v letu 2021 za zagotavljanje skladnosti prvič uporabile pravice za letalstvo, izdane v okviru švicarskega ETS 100 . Vse večjo ozaveščenost in sprejemanje povezave med EU ETS in švicarskim ETS potrjuje tudi večja uporaba švicarskih splošnih pravic za nepremične naprave, katerih število se je z nič povzpelo na 396 422 enot. V relativnem smislu so splošne pravice, izdane v okviru švicarskega ETS, predstavljale manj kot 0,03 % vseh predanih pravic v okviru EU ETS v letu 2021. Vendar so te pravice predstavljale zgovornejši 8,6-odstotni delež vseh švicarskih splošnih pravic, ki so bile v zadevnem letu brezplačno dodeljene in prodane na dražbah.

V okviru švicarskega ETS je bil v zvezi z nepremičnimi napravami v letu 2021 za zagotavljanje skladnosti uporabljen podoben delež splošnih pravic EU ETS (8,2 %). Gre za opazno povečanje v primerjavi z letom 2020, ko je ta delež znašal 0,19 %. Tudi to je mogoče pripisati večji ozaveščenosti o prožnosti, ki jo ponujajo povezani trgi ogljika. Leta 2021 je bilo mogoče v zvezi z nepremičnimi napravami v okviru švicarskega ETS za zagotavljanje skladnosti uporabiti tudi pravice za letalstvo. Vendar so bile uporabljane le pravice za letalstvo, izdane v okviru domačega sistema.

V preglednici 11 so povzete skupne količine pravic (splošnih pravic in pravic za letalstvo), ki so bile od leta 2020 na podlagi neposredne povezave prenesene med EU ETS in švicarskim ETS. Pregled stanja kaže, da je bilo iz EU ETS v švicarski ETS prenesenih 3 269 pravic. Pri tem pa je treba opozoriti, da lahko številke vključujejo ponovne prenose istih pravic.

Preglednica 11. Pravice, prenesene med EU ETS in švicarskim ETS v letih 2020 in 2021

Leto		2020	2021	Skupaj
Prenosi pravic med EU ETS in švicarskim ETS	iz EU ETS v švicarski ETS	475 679	1 051 360	1 527 039
	iz švicarskega ETS v EU ETS	0	1 523 770	1 523 770
Stanje				3 269

8.EU ETS v okviru direktive o energijski učinkovitosti 101

EU ETS deluje v širšem okviru energetske politike EU, ki vključuje direktivo o energijski učinkovitosti 102 . Cilj te direktive je doseči prihranek energije z določitvijo ciljev in obveznosti za države članice in podjetja. Signal glede cene ogljika, ki ga zagotavlja EU ETS, lahko torej vpliva na ukrepe politike in dejavnosti, ki se izvajajo v ta namen.

V skladu s členom 7 direktive o energijski učinkovitosti morajo države članice uvesti ukrepe politike za doseganje prihranka energije v skladu s svojimi okvirnimi nacionalnimi cilji 103 . Večina držav članic je sporočila svoje načrtovane ukrepe za doseganje ciljev glede prihranka energije iz člena 7 za obdobje obveznosti 2021–2030. Komisija je s prenovitvijo direktive o energijski učinkovitosti v okviru svežnja politik za uresničevanje evropskega zelenega dogovora predlagala okrepitev splošnih ciljev glede energijske učinkovitosti in letnega cilja glede prihranka energije. Pogajanja o tem predlogu se nadaljujejo.

Poleg tega člen 8 direktive o energijski učinkovitosti spodbuja stroškovno učinkovite ukrepe za energijsko učinkovitost v velikih podjetjih, vključno z nekaterimi napravami, vključenimi v EU ETS. Ta podjetja morajo vsaka štiri leta opraviti energetski pregled ali uporabljati potrjen sistem upravljanja energije ali okolja. Ta orodja pomagajo pri opredeljevanju izgub energije, ocenjevanju možnosti prihranka energije in izvajanju stroškovno učinkovitih ukrepov za zmanjšanje porabe energije.

Signal glede cene ogljika, ki ga zagotavlja EU ETS, prispeva k ocenjevanju naložb in ukrepov, povezanih z energijsko učinkovitostjo, v reguliranih sektorjih. Države članice za financiranje izboljšanja energijske učinkovitosti uporabljajo tudi prihodke z dražb v okviru EU ETS. Leta 2021 je 18 držav članic 104 poročalo o uporabi teh prihodkov za financiranje projektov, povezanih z energijsko učinkovitostjo. To je vključevalo naložbe v toplotno posodobitev stavb (vključno s podporo gospodinjstvom z nižjimi dohodki), svetovanje na področju energijske učinkovitosti ter raziskave in razvoj s ciljem zmanjšanja porabe energije. Na splošno je bilo v letu 2021 za financiranje naložb, povezanih z energijsko učinkovitostjo, porabljenih 2,5 milijarde EUR prihodkov, ustvarjenih v okviru ETS.

9.Zaključki in obeti

Leta 2021 se je zaradi postopnega okrevanja po pandemiji COVID-19 povpraševanje po energiji povečalo, cene fosilnih goriv na evropskih trgih pa so se zvišale. EU ETS je še naprej deloval ustrezno in zagotavljal doseganje podnebnih ciljev EU.

Čeprav so se emisije v okviru EU ETS leta 2021 povečale, so ostale pod predpandemičnimi ravnmi iz leta 2019. Povečanje je bilo povezano s postopnim okrevanjem gospodarstva po pandemiji COVID-19. Emisije iz nepremičnih naprav so se v primerjavi z letom 2020 povečale za 6,6 %, vendar so bile še vedno za 5,6 % nižje kot leta 2019. Zaradi prehoda z uporabe zemeljskega plina na uporabo premoga, do katerega je prišlo zaradi dviga cen fosilnih goriv, so se povečale tudi emisije iz proizvodnje električne energije in toplote. Emisije iz letalstva so bile v letu 2021 za približno 30 % višje kot leta 2020, vendar še vedno za 50 % nižje kot leta 2019.

Kljub temu se je delež fosilnih emisij črnega premoga iz nepremičnih naprav povečal, medtem ko sta se deleža lignita in zemeljskega plina zaradi višjih cen zemeljskega plina zmanjšala. Komisija se je na energetsko krizo odzvala z načrtom REPowerEU. Načrt predvideva pospešitev prehoda na čisto energijo na podlagi tekočih revizij povezanih podnebnih in energetskih politik v okviru svežnja za uresničevanje evropskega zelenega dogovora.

Z zvišanjem cene ogljika so se pojavila vprašanja, ali je na trgu ogljika EU prišlo do pretiranih špekulacij. Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) je te pomisleke obravnaval v obsežni analizi trga in ravnanja na njem ter ugotovil, da so prevladujoče cene v skladu s temeljnimi tržnimi načeli.

Višja cena ogljika v letu 2021 je pomenila tudi višje prihodke držav članic, ustvarjene na dražbah, ki so bili skoraj dvakrat višji od prihodkov v letu 2020. V letu 2021 so države članice za ukrepe, povezane s podnebjem in energijo, v povprečju porabile 19 milijard EUR prihodkov z dražb. Ta sredstva so uporabile tudi za blaženje posledic energetske krize. Srednje- in dolgoročno lahko ta sredstva podprejo naložbe v prehod na čisto energijo ter s tem izboljšajo energijsko učinkovitost in povečajo uporabe energije iz obnovljivih virov, s čimer se bodo zmanjšale emisije, pa tudi odvisnost držav članic od fosilnih goriv in njihovega uvoza.

Revizija EU ETS, o kateri potekajo pogajanja med Evropskim parlamentom in Svetom, medtem napreduje. Sistem naj bi do leta 2030 zagotovil doseganje ambicioznejših ciljev glede zmanjšanja emisij v skladu s podnebnimi cilji EU, določenimi v evropskih podnebnih pravilih.

(1)

Emisije ETS iz nepremičnih naprav v letu 2021, pri čemer se ne upoštevajo naprave iz Združenega kraljestva z izjemo emisij proizvajalcev električne energije na Severnem Irskem, v primerjavi s prilagojeno vrednostjo iz leta 2005 ob upoštevanju enakega obsega.

(2)

Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 ( UL L 243 , 9.7.2021, str. 1).

(3)

Delivering the European Green Deal (Uresničevanje evropskega zelenega dogovora), Generalni direktorat za podnebno politiko, 14. julij 2021.

(4)

COM(2021) 551 final – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, Sklepa (EU) 2015/1814 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov ter Uredbe (EU) 2015/757, 14.7.2021.

(5)

Trenutno je uzakonjeno 43-odstotno zmanjšanje emisij v primerjavi z ravnmi iz leta 2005.

(6)

COM(2021) 660 final – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Spopadanje z naraščajočimi cenami energije: nabor orodij za ukrepanje in podporo, 13. oktober 2021.

(7)

Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES ( UL L 275 , 25.10.2003, str. 32).

(8)

V skladu s Protokolom o Irski/Severni Irski k Sporazumu o izstopu Združenega kraljestva iz EU.

(9)

Naprave kategorije A.

(10)

Podsklop naprav kategorije A z letnimi emisijami, ki znašajo manj kot 25 000 ton ekvivalenta CO2.

(11)

Naprave kategorije B.

(12)

Naprave kategorije C.

(13)

Prag 20 MW skupne nazivne vhodne toplotne moči.

(14)

V skladu s členom 27 direktive o EU ETS.

(15)

V vsakem od treh let pred predložitvijo obvestila Komisiji. Emisije iz biomase se ne upoštevajo.

(16)

V skladu s členom 27a(3) direktive o EU ETS.

(17)

Te države članice so Danska, Finska, Hrvaška, Madžarska, Litva in Nizozemska.

(18)

V skladu s členom 13 uredbe o spremljanju in poročanju [Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/2066 z dne 19. decembra 2018 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 601/2012 ( UL L 334 , 31.12.2018, str. 1). Uredba je bila leta 2020 spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2020/2085, leta 2022 pa z Uredbo Komisije (EU) 2022/388. Glej prečiščeno različico ].

(19)

Komercialni operater zrakoplova je na primer potniški letalski prevoznik, ki opravlja storitve za javnost. Nekomercialni operater zrakoplova je na primer zrakoplov v zasebni lasti.

(20)

Na podlagi srednje vrednosti referenčnega obdobja 2008–2012.

(21)

Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo ( UL L 29 , 31.1.2020, str. 7).

(22)

Sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani ( UL L 149 , 30.4.2021, str. 10).

(23)

Sklep Komisije (EU) 2020/1722 z dne 16. novembra 2020 o skupni količini pravic za Unijo za leto 2021, ki se izdajo v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami ( UL L 386 , 18.11.2020, str. 26).

(24)

V skladu s trenutno uzakonjenim ciljem glede 43-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2030 v primerjavi z letom 2005.

(25)

Uredba Komisije (EU) št. 1031/2010 z dne 12. novembra 2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti ( UL L 302 , 18.11.2010, str. 1).

(26)

Poročila o dražbah , Generalni direktorat za podnebno politiko, 30. junij 2022.

(27)

Do selitve virov CO2 lahko pride, če se dejavnosti, regulirane v okviru ETS, preselijo v države zunaj EU z manj ambicioznimi podnebnimi politikami, s čimer se skupne emisije toplogrednih plinov povečajo.

(28)

Delegirani sklep Komisije (EU) 2019/708 z dne 15. februarja 2019 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo sektorjev in delov sektorjev, ki veljajo za izpostavljene tveganju premestitve emisij CO2, za obdobje med letoma 2021 in 2030 ( UL L 120 , 8.5.2019, str. 20).

(29)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/447 z dne 12. marca 2021 o določitvi revidiranih referenčnih vrednosti za brezplačno dodelitev pravic do emisije za obdobje 2021–2025 v skladu s členom 10a(2) Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( UL L 87 , 15.3.2021, str. 29).

(30)

Najvišja letna stopnja zmanjšanja v višini 1,6 % se uporablja za obdobje 15 let, in sicer od leta 2007/2008, ko so bili pridobljeni prvotni podatki za izračun referenčne vrednosti, do leta 2023, tj. do sredine prvega obdobja dodeljevanja pravic v četrti fazi.

(31)

Informativni pregled – Update of benchmark values for 2021-2025, phase 4 of the EU ETS (Posodobitev referenčnih vrednosti za obdobje 2021–2025, četrta faza EU ETS), Generalni direktorat za podnebno politiko, 12. oktober 2021.

(32)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1842 z dne 31. oktobra 2019 o določitvi pravil za uporabo Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z nadaljnjimi ureditvami za prilagoditve brezplačne dodelitve pravic do emisije zaradi sprememb ravni dejavnosti ( UL L 282 , 4.11.2019, str. 20).

(33)

Nadzorni organ Evropskega združenja za prosto trgovino je sprejel tudi sklepe za Islandijo, Lihtenštajn in Norveško.

(34)

Nadzorni organ Evropskega združenja za prosto trgovino je sprejel tudi sklepe za Islandijo, Lihtenštajn in Norveško.

(35)

Upravičene države članice so Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška.

(36)

Te države članice so Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Malta in Poljska.

(37)

Vključno s pravicami, dodeljenimi za namene solidarnosti in rasti.

(38)

Prihodki, ki so jih ustvarili države članice, Združeno kraljestvo v zvezi s Severno Irsko, Islandija, Lihtenštajn in Norveška.

(39)

Preostali znesek so prihodki, zbrani v okviru sklada za inovacije in sklada za modernizacijo, ter prihodki, dodeljeni Islandiji, Lihtenštajnu in Norveški.

(40)

COM(2022) 514 final – Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Pospeševanje prehoda na podnebno nevtralnost za varnost in blaginjo Evrope, 26. oktober 2022.

(41)

Sklep Komisije (EU) 2017/2172 z dne 20. novembra 2017 o spremembi Sklepa 2010/670/EU v zvezi z razporeditvijo neizplačanih prihodkov iz prvega kroga razpisov za oddajo predlogov ( UL L 306 , 22.11.2017, str. 24).

(42)

Skupni proračun je ocenjen na podlagi cene ogljika, ki znaša 75 EUR na tono.

(43)

Pregled prvega razpisa za zbiranje predlogov za obsežne projekte in nadaljnji ukrepi , Generalni direktorat za podnebno politiko, 30. junij 2022.

(44)

Projekti se izvajajo v Belgiji, na Finskem, v Franciji, Italiji, Španiji in na Švedskem.

(45)

Pregled prvega razpisa za zbiranje predlogov za manjše projekte , Generalni direktorat za podnebno politiko, 30. junij 2022.

(46)

Projekti bodo prispevali k prizadevanjem za razogljičenje v Avstriji, Franciji, na Hrvaškem, Irskem, v Italiji, Nemčiji, na Nizozemskem, Poljskem, Portugalskem, v Španiji in na Švedskem.

(47)

Projekti bodo prispevali k prizadevanjem za razogljičenje sedmih držav članic (Bolgarije, Finske, Francije, Nemčije, Nizozemske, Poljske in Švedske) ter Islandije in Norveške.

(48)

Tretji razpis za obsežne projekte , Generalni direktorat za podnebno politiko, 3. november 2022.

(49)

COM(2022) 230 final – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Načrt REPowerEU, 18. maj 2022.

(50)

COM(2022) 416 final – Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju sklada za inovacije, vključno s pregledom iz člena 24 Uredbe (EU) št. 1031/2010, 26. avgust 2022.

(51)

Države članice upravičenke so Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška.

(52)

Skupni proračun je ocenjen na podlagi cene ogljika, ki znaša 75 EUR na tono.

(53)

Ta številka vključuje pravice, ki jih države članice iz svojih skladov prenesejo v sklad za modernizacijo v skladu s členom 10(2), točka (b), in členom 10c direktive o EU ETS – drugi solidarnostni mehanizmi EU ETS. Začetni obseg sklada za modernizacijo znaša skoraj 276 milijonov pravic.

(54)

Sklad za modernizacijo – letno poročilo odbora za naložbe za leto 2021 , Generalni direktorat za podnebno politiko, 15. marec 2022.

(55)

Sklad za modernizacijo – letna poročila držav članic upravičenk za leto 2021 , Generalni direktorat za podnebno politiko, 30. junij 2022.

(56)

Smernice za nekatere ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov po letu 2012, ( UL C 158 , 5.6.2012, str. 4).

(57)

Smernice za nekatere ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov po letu 2021, ( UL C 317 , 25.9.2020, str. 5).

(58)

Brez prihodkov, ustvarjenih s prodajo pravic za letalstvo na dražbah.

(59)

Leta 2020 so države članice izplačale nadomestila za posredne stroške, nastale v letu 2019.

(60)

V obeh primerih je bila primerjava opravljena z uporabo prilagojenih preverjenih emisij iz let 2020 in 2019, pri čemer se niso upoštevale emisije iz Združenega kraljestva z izjemo emisij proizvajalcev električne energije na Severnem Irskem.

(61)

Statistični podatki o industrijski proizvodnji , Eurostat, avgust 2022.

(62)

Od leta 2021 EU ETS ne vključuje emisij iz Združenega kraljestva, temveč le emisije proizvajalcev električne energije na Severnem Irskem.

(63)

Člen 38(6) uredbe o spremljanju in poročanju. Kot zgoraj; Uredba (EU) 2018/2066, ki je bila leta 2020 spremenjena z Uredbo (EU) 2020/2085, leta 2022 pa z Uredbo (EU) 2022/388. Glej prečiščeno različico .

(64)

Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev) ( UL L 328 , 21.12.2018, str. 82.)

(65)

Popravek sporočila Komisije – Objava skupnega števila pravic v obtoku v letu 2021 za namene rezerve za stabilnost trga v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami, vzpostavljenega z Direktivo 2003/87/ES, in števila nedodeljenih pravic za obdobje 2013–2020 ( UL C 272 , 15.7.2022, str. 25).

(66)

COM(2021) 571 final – Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa (EU) 2015/1814 glede količine pravic za vključitev v rezervo za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov do leta 2030, 14. julij 2022.

(67)

Sklep št. 377/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2013 o začasnem odstopanju od Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti ( UL L 113 , 25.4.2013, str. 1).

(68)

Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov ( UL L 322 , 7.12.2017, str. 3).

(69)

Prilagojeni vrednosti preverjenih emisij brez dohodnih letov iz Združenega kraljestva: 21,5 Mt v letu 2020 in 55,8 Mt v letu 2019.

(70)

Ob upoštevanju spremenjenega področja uporabe EU ETS za letalstvo (ki ne zajema več dohodnih letov iz Združenega kraljestva).

(71)

Švica je vključena samo v podatke za leti 2020 in 2021.

(72)

V teh številkah niso upoštevani niti vsa zaprtja operaterjev zrakoplovov in brezplačne pravice iz posebne rezerve za nove udeležence in hitro rastoče operaterje niti donosi v letu 2012 zaradi spremembe področja uporabe. Vira: EUTL, Generalni direktorat za podnebno politiko.

(73)

Če bi se upoštevalo število pravic, ki niso bile dodeljene zaradi zaprtij operaterjev zrakoplovov, bi bilo dejansko število pravic za leto 2019 za 4 milijone manjše od navedenega (glej sprotno opombo 8 v Obvestilu C(2020) 8643, UL C 428, 11.12.2020, str. 1). Dodeljevanje pravic Združenemu kraljestvu (4,31 milijona pravic od skupne količine za leto 2019), ki je bilo leta 2019 začasno prekinjeno zaradi zaščitnih ukrepov, ki jih je Komisija sprejela za varstvo okoljske celovitosti EU ETS v primerih, ko se pravo EU preneha uporabljati za državo članico, ki izstopi iz EU, se je leta 2020 ponovno začelo.

(74)

V tej številki so upoštevani odhodni leti iz EGP v Švico ter leti med EGP in Združenim kraljestvom v skladu s sporazumom o izstopu.

(75)

Ob upoštevanju spremembe obsega virov emisij (ki ne zajema več dohodnih letov iz Združenega kraljestva).

(76)

Količine pravic za letalstvo, ki so bile prodane na dražbah v obdobju 2013–2015, so rezultat sklepa o „ustavitvi ure“ in tem, da se zahteve ETS v zvezi z letalskim sektorjem omejijo le na lete znotraj EGP (Sklep 377/2013/EU). Izpolnjevanje zahtev za letalski sektor je bilo za leto 2013 preloženo (Uredba (EU) št. 421/2014). Za emisije iz letalstva v letih 2013 in 2014 je bilo izpolnjevanje zahtev izvedeno med januarjem in aprilom 2015.

-Sklep št. 377/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2013 o začasnem odstopanju od Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti ( UL L 113 , 25.4.2013, str. 1).

-Uredba (EU) št. 421/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 ( UL L 129 , 30.4.2014, str. 1).

(77)

COM(2021) 552 final – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES v zvezi s prispevkom letalstva k cilju Unije glede zmanjšanja emisij v celotnem gospodarstvu in ustreznem izvajanju globalnega tržnega ukrepa.

(78)

COM(2021) 567 final – Predlog sklepa Evropskega parlamenta Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES v zvezi z obveščanjem o poravnavi v okviru globalnega tržnega ukrepa za operatorje zrakoplovov s sedežem v Uniji.

(79)

COM(2020) 747 final – Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Posodobljena analiza vplivov letalstva na podnebje, ki niso povezani s CO2, in morebitni ukrepi politike v skladu s členom 30(4) direktive EU o trgovanju z emisijami toplogrednih plinov, 23. november 2020.

(80)

IPCC (2022): Mitigation of Climate Change – Summary for Policymakers (Blaženje podnebnih sprememb – povzetek za oblikovalce politik), prispevek delovne skupine III k šestemu ocenjevalnemu poročilu.

(81)

Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU ( UL L 173 , 12.6.2014, str. 349).

(82)

(83)

Seznam pristojnih nacionalnih organov, odgovornih na podlagi uredbe o zlorabi trga, je na voljo na spletni strani organa ESMA .

(84)

Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES ( UL L 173 , 12.6.2014, str. 1).

(85)

COM(2021) 660 final.

(86)

ESMA70-445-7 – predhodno poročilo organa EMSA o pravicah do emisije, 11. november 2021.

(87)

ESMA70-445-38 – končno poročilo organa EMSA o pravicah do emisije, 28. marec 2022.

(88)

Ampudia, M., Bua, G., Kapp, D., in Salakhova, D.: The role of speculation during the recent increase in EU emissions allowance prices (Vloga špekulacij pri nedavnem zvišanju cen pravic do emisije v EU), ECB Economic Bulletin, številka 3/2022.

(89)

Kot zgoraj; Uredba (EU) 2018/2066, ki je bila leta 2020 spremenjena z Uredbo (EU) 2020/2085, leta 2022 pa z Uredbo (EU) 2022/388. Glej prečiščeno različico .

(90)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/2067 z dne 19. decembra 2018 o preverjanju podatkov in o akreditaciji preveriteljev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( UL L 334 , 31.12.2018, str. 94). Uredba je bila leta 2020 spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2020/2084. Glej prečiščeno različico .

(91)

Glavni razlog za to je, da metodologija na podlagi meritev zahteva znatne vire ter znanje in izkušnje v zvezi z neprekinjenim merjenjem koncentracije ustreznih toplogrednih plinov, ki jih veliko manjših upravljavcev nima.

(92)

V skladu z uredbo o spremljanju in poročanju morajo vsi upravljavci uporabljati določene najnižje stopnje, pri čemer morajo večji viri emisij uporabljati višje stopnje (stopnje, ki vključujejo zanesljivejšo kakovost podatkov), za manjše vire pa so zahteve zaradi stroškovne učinkovitosti manj stroge.

(93)

Če so za spremljanje, poročanje in preverjanje odgovorni regionalni/lokalni organi, ustrezne dokumente, kot so načrti za spremljanje, poleg zadevnih regionalnih in lokalnih organov pregleda tudi osrednji pristojni organ z namenom nadzora kakovosti postopkov spremljanja, poročanja in preverjanja.

(94)

Kazen se indeksira v skladu z inflacijo.

(95)

V skladu s členom 34a uredbe o akreditaciji in preverjanju lahko preveritelj opravi virtualni obisk na lokaciji, če lokacije ne more obiskati zaradi višje sile. Virtualni obisk lahko opravi, če to odobri pristojni organ in če so izpolnjeni določeni pogoji.

(96)

Tri države (Lihtenštajn, Severna Irska in Slovenija) ne upravljajo nobenih operaterjev zrakoplovov.

(97)

Med teh enajst držav spadajo Češka, Danska, Španija, Finska, Francija, Grčija, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Švedska in Romunija.

(98)

Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov ( UL L 322 , 7.12.2017, str. 3).

(99)

Kot zgoraj; Direktiva 2003/87/ES.

(100)

V skladu s členom 12(3) direktive o EU ETS.

(101)

Na podlagi člena 24 Direktive (EU) 2018/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti ( UL L 328 , 21.12.2018, str. 210) ter členov 29 in 35 Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( UL L 328 , 21.12.2018, str. 1).

(102)

Direktiva (EU) 2018/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti ( UL L 328 , 21.12.2018, str. 210).

(103)

Kot zgoraj; Direktiva (EU) 2018/2002, člen 3.

(104)

Navedenih osemnajst držav članic je vključevalo Belgijo, Bolgarijo, Ciper, Češko, Estonijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Hrvaško, Italijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Nemčijo, Poljsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo.