EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 29.8.2022
COM(2022) 427 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o razmerah na trgu Unije za banane in razmerah pri proizvajalcih banan v Uniji po izteku stabilizacijskega mehanizma za banane, skupaj s predhodno oceno delovanja „Programme d'Options Spécifiques à l'Éloignement et l'Insularité“ (POSEI) pri varovanju proizvodnje banan v Uniji
1.Uvod
Banane so eden najpomembnejših pridelkov v najbolj oddaljenih regijah Evropske unije (EU). Največje proizvajalke banan med državami članicami EU so Španija (Kanarski otoki), Francija (Martinik in Gvadelup) ter Portugalska (Madeira in Azori) s 64-odstotnim, 32-odstotnim in 3-odstotnim deležem skupne proizvodnje EU v letu 2021. Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) podpira sektor banan prek programa POSEI 1 s skupno 278,8 milijona EUR na leto. Poleg tega lahko sektor izkoristi programe za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).
Evropski državljani so veliki potrošniki banan, zato je EU zaradi zadovoljevanja tako velikega povpraševanja največja uvoznica banan na svetu. Leta 2021 je približno 11 % celotne ponudbe izviralo iz domače proizvodnje, preostanek pa je bil uvožen iz afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) (približno 15 %) ter držav Latinske Amerike (približno 74 %).
Regulativni okvir za uvoz banan v EU se je v zadnjih 30 letih večkrat spremenil. Pred kratkim je za uvoz banan iz držav Latinske Amerike do 31. decembra 2019 veljal stabilizacijski mehanizem za banane 2 . Stabilizacijski mehanizem za banane je bil uveden s sporazumom o prosti trgovini med EU ter Kolumbijo in Perujem (leta 2017 se mu je pridružil Ekvador) ter s sporazumom o pridružitvi med EU in Srednjo Ameriko, ki vključuje Kostariko, Gvatemalo, Honduras, Nikaragvo, Panamo in Salvador, kot spremljevalni ukrep pri postopnem izvajanju tarifnih preferencialov. Komisija je redno poročala o uporabi in izvajanju sporazumov, vključno s stabilizacijskim mehanizmom za banane.
Poleg teh obveznosti poročanja v skladu z izjavo Komisije, priloženo uredbam o stabilizacijskem mehanizmu za banane, bo „po prenehanju veljavnosti stabilizacijskega mehanizma za banane 31. decembra 2019 [...] Komisija ocenila razmere na trgu Unije za banane in razmere pri proizvajalcih banan v Uniji. Komisija bo o svojih ugotovitvah poročala Evropskemu parlamentu in Svetu ter vključila predhodno oceno delovanja „Programme d'Options Spécifiques à l'Éloignement et l'Insularité“ (POSEI) pri varovanju proizvodnje banan v Uniji“. Ta dokument je namenjen izpolnjevanju te zaveze. 3
2.Svetovni trg banan
Po podatkih FAO 4 sodijo banane med sadje, ki se v svetovnem merilu najbolj množično proizvaja, trži in uživa. Banane imajo pomembno vlogo pri prehranski varnosti in delovnih mestih v več najmanj razvitih državah in državah s pomanjkanjem hrane, kjer se uporabljajo kot osnovno živilo za lokalna gospodinjstva in kot kmetijska rastlina za trg.
Banane se večinoma proizvajajo v Aziji, Latinski Ameriki in Afriki. Indija in Kitajska sta največji državi proizvajalki, vendar se večina njune proizvodnje porabi na domačem trgu. Svetovna trgovina z bananami se je zaradi znatnega povečanja skupnih potreb po uvozu in velike rasti ponudbe v vodilnih državah izvoznicah, zlasti v Ekvadorju in na Filipinih, razširila brez primere. Največji uvozniki leta 2020 so bili EU (5,2 milijona ton), ZDA (4,2 milijona ton), Kitajska (1,8 milijona ton), Ruska federacija (1,5 milijona ton), Japonska (1,1 milijona ton) in Združeno kraljestvo (1 milijon ton) 5 . Trg banan ima zato svetovno razsežnost, na konkurenčnost sektorja pa lahko vplivajo različni mednarodni in domači dejavniki.
3.Trg EU banan
3.1.Obseg uvoza in skupna ponudba 6
V EU se je skupna ponudba, ki vključuje uvoz in domačo proizvodnjo, od leta 2012 povečala za 37 % in bo leta 2021 dosegla 5,8 milijona ton. V navedenem letu je proizvodnja EU v višini 0,64 milijona ton predstavljala približno 11 % skupne ponudbe, medtem ko je bil uvoz večinoma iz držav Latinske Amerike (4,3 milijona ton, tj. 74 % ponudbe), sledile pa so države AKP (0,85 milijona ton, tj. 15 %).
Proizvodnja EU je od leta 2012 precej stabilna in se giblje med 0,6 in 0,7 milijona ton, čeprav z velikimi regionalnimi razlikami. Martinik in Gvadelup so prizadeli nevarni vremenski dogodki in škodljivi organizmi rastlin, njuna proizvodnja pa si po znatnem padcu v letu 2017 še ni v celoti opomogla. V regijah Španije in Portugalske je proizvodnja kljub letnim nihanjem ostala stabilna ali se je rahlo povečala. Večina banan v EU se porabi zunaj proizvodne regije. Leta 2021 je bilo od približno 638 000 proizvedenih ton 7 tam na trgu le 62 000 ton. Velika večina banan, ki se tržijo zunaj proizvodne regije, je namenjena zadevnim državam na celini 8 .
Od leta 2012 do leta 2021 se je torej povečanje povpraševanja v EU pokrivalo predvsem z večjim uvozom banan. Po obsegu se je tržni delež banan iz EU zmanjšal s 15 % na 11 %, medtem ko se je tržni delež banan iz držav AKP povečal s 13 % na 15 %, tržni delež banan iz Latinske Amerike pa z 72 % na 74 %. Razvoj ni bil linearen: na primer delež banan iz Latinske Amerike je leta 2020 znašal 75 %, leta 2021 pa se je zmanjšal zaradi manjšega uvoza predvsem iz Paname in Gvatemale.
Tri največje države izvoznice iz Latinske Amerike v EU, Ekvador, Kolumbija in Kostarika, ki so leta 2021 izvozile približno 1,60, 1,16 oziroma 1,02 milijona ton, so od leta 2012 ohranile precej stabilen skupni tržni delež v višini približno 65 %. Med njimi je Kostarika država z najvišjo stopnjo rasti, saj se je njen izvoz v EU v desetih letih povečal za 56 %.
Tri države AKP, ki so največje izvoznice v EU, so Slonokoščena obala, Dominikanska republika in Kamerun z 0,32, 0,26 oziroma 0,17 milijona ton izvoza v letu 2021. To predstavlja približno 13-odstotni tržni delež v primerjavi z 9 % leta 2012. Tržni delež treh največjih izvoznikov iz držav AKP se je v glavnem povečal zaradi Dominikanske republike (skoraj potrojitev obsega) in Slonokoščene obale (podvojitev obsega). Kamerunski izvoz pa je v celotnem obdobju nihal, tako da je leta 2021 končal le nekoliko nad ravnjo iz leta 2012.
3.2.Obseg uvoza po državah članicah 9
Banane iz držav AKP uvaža le nekaj držav članic, pri čemer so leta 2021 tri največje države predstavljale 84 % celotnega uvoza iz držav AKP. Francija, ki je bila v preteklosti glavna uvoznica iz držav AKP, je še vedno prva vstopna točka, predvsem iz Slonokoščene obale. Druga uvoznica je Belgija, ki uvaža predvsem iz Kameruna in Slonokoščene obale. Nizozemska, ki je leta 2012 iz držav AKP uvažala precej majhne količine, je postala glavna uvoznica, skoraj izključno iz Dominikanske republike.
Banane iz Latinske Amerike vstopajo na trg EU prek več držav članic. Uvoz je manj koncentriran, saj bodo tri največje države članice leta 2021 uvozile 55 % celotnega uvoza. Na vrhu seznama je Nizozemska, ki je v tem obdobju znatno povečala uvoz, predvsem iz Kostarike, Ekvadorja in Paname. Sledi ji Italija, ki je v tem obdobju skoraj linearno povečala uvoz, predvsem iz Ekvadorja, Kolumbije in Kostarike. Na tretjem mestu je Belgija, ki je ena od redkih držav članic, ki je leta 2021 v primerjavi z letom 2012 uvozila precej manj. Znatno se je povečal uvoz Poljske, ki vse več uvaža neposredno in ne iz sosednjih držav članic (npr. iz Nemčije, kjer se je od leta 2015 trend posledično zmanjševal).
3.3.Cene in tržna vrednost 10
Cene banan so se v tem obdobju gibale različno v treh skupinah:
·cene banan, proizvedenih v EU, so najvišje predvsem zaradi visokih cen v Španiji in na Portugalskem, ki se v zadnjih štirih letih gibljejo med 0,9 EUR/kg in 1,2 EUR/kg. Cene francoskih banan so bile precej nižje in so se gibale med 0,5 EUR/kg in 0,6 EUR/kg;
·cene iz držav AKP se gibljejo med cenami EU in Latinske Amerike ter so se v tem obdobju zvišale, čeprav manj kot cene španskih banan, nekoliko pa se razlikujejo po državi proizvodnje. V povprečju so se zvišale z 0,66 EUR/kg 2012 na 0,75 EUR/kg leta 2021, vmes pa so bile še višje;
·cene v Latinski Ameriki so bile še naprej izrazito nižje, s splošnim padajočim trendom, najnižjo raven pa so dosegle leta 2021 pri 0,57 EUR/kg.
Skupna povprečna cena uvoženih banan (države AKP in Latinska Amerika skupaj) je za leto 2021 ocenjena na 0,6 EUR/kg, kar je najnižja vrednost v zadnjih desetih letih in približno za 7 % nižja kot leta 2020, predvsem zaradi cenejšega uvoza iz Latinske Amerike. Tudi cene banan v EU so se leta 2021 znižale z rekordnih ravni, doseženih leta 2020.
Po vrednosti naj bi trg banan v EU leta 2021 znašal 3,6 milijarde EUR, kar je 35-odstotna rast glede na leto 2012 (2,7 milijarde EUR). Padec z najvišje vrednosti, dosežene leta 2020 (ocenjene na 4 milijarde EUR), je mogoče pripisati predvsem manjšem obsegu uvoza in nižjim cenam banan iz Latinske Amerike v letu 2021. Tržni delež po vrednosti kaže drugačno sliko od tiste iz oddelka 3.1, v katerem je predstavljen po obsegu. Medtem ko se je tržni delež držav AKP znatno povečal s 14 % na 18 %, je tržni delež banan EU večino let ostal skoraj nespremenjen pri približno 15 % in 16 %, medtem ko se je tržni delež banan iz Latinske Amerike zmanjšal na 68 % (s 70 %). To je predvsem posledica različne dinamike cen iz treh virov, kot je opisano zgoraj.
4.Dostop do trga EU in stabilizacijski mehanizem za banane
4.1.Zgodovina dostopa banan do trga EU
Proizvodnja in uvoz banan sta bila vedno občutljiva zadeva tako v EU kot zunaj nje. Proizvodnja banan je še posebej pomemben sektor zaposlovanja na nekaterih območjih EU (glej poglavje 5), vendar velja tudi za pomemben prihodek za države AKP. Prav tako so banane najpomembnejše sadje, ki se prideluje v Latinski Ameriki in zagotavlja zaposlitev več sto tisoč kmetom in povezanim podjetjem.
Trgovina z bananami je sprožila enega najdaljših sporov v večstranski shemi trgovanja dvajsetega stoletja. Spori segajo v leto 1992 v okviru Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini (GATT) in so se nanašali zlasti na posebne trgovinske odnose, ki jih je EU vzdrževala z nekdanjimi kolonijami svojih držav članic glede uvoza banan. To je veljalo za nezdružljivo z GATT. Spori so se nadaljevali, ko se je GATT leta 1995 preoblikoval v STO, kar je povzročilo veliko sodnih postopkov.
Leta 2001 so bile končno sprejete številne spremembe režima EU za banane, katerih cilj je bil uravnotežiti različne interese, zlasti z (1) oblikovanjem sistema preferencialov, skladnega s STO, (2) zagotavljanjem ustrezne zaščite domače proizvodnje banan in (3) zagotavljanjem raznolike oskrbe z bananami na vse večjem trgu banan z dostopnimi cenami za potrošnike EU. Tako je bil 1. januarja 2006 uveden izključno tarifni režim uvoza in spremenjena shema podpore za proizvajalce banan v EU (glej oddelek 5.1).
Med letoma 2002 in 2006 je uvoz banan v EU potekal z uvoznimi dovoljenji, razdeljenimi na podlagi pretekle trgovine. Od leta 2006 so bile odpravljene glavne tarifne kvote za dobavitelje iz držav z največjimi ugodnostmi, uporabljala pa se je nova stopnja dajatve v višini 176 EUR/tono. Tarifne kvote v korist držav AKP so se ohranile do sklenitve novih sporazumov o gospodarskem partnerstvu. Na podlagi teh sporazumov njihove partnerice ne plačujejo nobenih tarif ali dajatev za svoj izvoz v EU.
Vendar pa je ta spremenjeni režim EU za banane ponovno povzročil spore v STO, ki so se končali s celovitim „Ženevskim sporazumom“ med latinskoameriškimi proizvajalkami banan, ZDA in EU decembra 2009. V skladu s tem sporazumom naj bi se v letu 2017 tarifa za banane držav z največjimi ugodnostmi postopoma znižala s 176 EUR/tono na 114 EUR/tono.
Hkrati so se leta 2012 zaključila pogajanja o celovitih trgovinskih sporazumih s Srednjo Ameriko in državami Andske skupnosti, trgovinske določbe sporazumov pa so se začele začasno uporabljati leta 2013 (z izjemo Ekvadorja leta 2017) 11 . Sporazumi predvidevajo postopno znižanje tarife za banane na 75 EUR/tono v letu 2020 12 , ki ga spremljata dvostranska zaščitna klavzula 13 in stabilizacijski mehanizem za zagotovitev nemotenega prehoda (glej oddelek 4.2).
Z vzpostavitvijo te sheme s tarifno obravnavo in spremljevalnimi ukrepi (namesto popolne liberalizacije) sta oba sporazuma upoštevala občutljivosti EU, zlasti interese njenih najbolj oddaljenih regij in ranljivost njenega sektorja banan ter podobne interese proizvajalcev iz držav AKP.
Vse zgoraj navedene spremembe so omogočile, da je sedanja shema EU za uvoz banan dosegla pravo ravnovesje med različnimi cilji ter postala stabilna in splošno sprejeta pri vseh trgovinskih partnerjih EU.
4.2.Stabilizacijski mehanizem za banane
Kot omenjeno, je bil stabilizacijski mehanizem za banane uveden s sporazumi z državami Srednje Amerike in Andske skupnosti ter je zagotovil dodatno stabilnost med prehodom na postopno zniževanje tarif, ki se je začelo uporabljati leta 2013. Stabilizacijski mehanizem za banane je predvideval postopno letno povečanje sprožitvenega obsega uvoza, značilnega za vsako državo, zmanjševanje preferencialne carine, skupne vsem državam, in možnost začasne opustitve preferencialne carine. Začasna opustitev ni bila samodejna, ampak je bila pogojena s sklepom ocene morebitnih motenj na trgu v EU.
Med uporabo stabilizacijskega mehanizma za banane se začasna opustitev preferencialne carine ni nikoli uporabila. Sprožitveni obseg uvoza so redno dosegale le „manjše“ države izvoznice (Peru, Gvatemala in Nikaragva) 14 , ki imajo manjši vpliv na trg EU. Komisija je sistematično analizirala stanje in nikoli ni našla dokazov o tveganju motenj, zato je sklenila, da začasna opustitev preferencialne carine ni potrebna. 15
Uredbe o izvajanju stabilizacijskega mehanizma za banane so vsebovale sklop zavez za večjo in pravočasno preglednost, ki jih je sprejela Komisija. Te so med drugim vključevale obveznost letnega poročanja Svetu in Evropskemu parlamentu o uporabi sporazumov in predpisov 16 ter podatkovno zbirko carinskega nadzora, ki omogoča tedensko spremljanje uvoza banan 17 . Leta 2017 je bil vzpostavljen tudi sistem zgodnjega opozarjanja, ki Komisijo zavezuje, da obvesti Svet in Evropski parlament, ko obseg uvoza doseže 80 % sprožitvene ravni. Vse te zaveze so predvidevale natančno spremljanje trga banan v EU. Poleg tega je bila izvedena dodatna ocena stanja pridelovalcev banan v EU do 1. januarja 2019, da bi se odločili, ali je zahteva za podaljšanje veljavnosti mehanizma potrebna. V tej oceni je bilo ugotovljeno, da se stanje ni poslabšalo 18 .
Zato je stabilizacijski mehanizem za banane prenehal veljati 31. decembra 2019, uvoz banan iz držav, ki jih zajemajo zgoraj navedeni sporazumi, pa je dosegel končno stopnjo preferencialne carine 75 EUR/tono brez kakršnih koli drugih pogojev. Na podlagi posebne klavzule o pregledu v sporazumih je bilo obravnavano in sklenjeno, da po letu 2020 ni mogoče predvideti nadaljnjega znižanja pod 75 EUR/tono.
5.Finančna podpora EU sektorju banan
5.1.Zgodovina podpore EU in programa POSEI
Banane so eden najpomembnejših pridelkov v najbolj oddaljenih regijah EU, saj predstavljajo skoraj 100 % celotne proizvodnje EU.
S skupno ureditvijo trga za banane se je leta 1993 vzpostavil skupni uvozni sistem s tarifnimi kvotami in shemo kompenzacijske pomoči za proizvajalce Skupnosti. Po več zaporednih reformah skupne ureditve trga za banane je bila shema pomoči vključena v program POSEI, ki velja za najbolj prilagojenega za podporo proizvodnji banan v EU. Zato so se leta 2007 proračunska sredstva za program POSEI 19 povečala za 278,8 milijona EUR
Program POSEI 20 določa posebne ukrepe za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah. Skupna letna dodelitev sredstev POSEI za tri države članice (Francijo, Španijo in Portugalsko) znaša 653 milijonov EUR. Programi POSEI v najbolj oddaljenih regijah nadomeščajo ukrepe prvega stebra SKP: program POSEI za kmete, vključno s proizvajalci banan, torej zagotavlja dohodkovno podporo, podobno tisti, ki jo prejemajo kmetje po vsej Evropi, vendar prilagojeno posebnim pogojem in potrebam najbolj oddaljenih regij 21 .
Španija Kanarskim otokom zlasti za sektor banan namenja 141,1 milijona EUR, Francija 129,1 milijona EUR za Martinik in Gvadelup ter Portugalska 8,6 milijona EUR za Madeiro in Azore. Leta 2020 je predstavljal 43 % vseh dodeljenih sredstev programa POSEI. Države članice so od leta 2007 ohranile enako raven finančne podpore sektorju banan, z edino izjemo leta 2012, ko se je proračun programa POSEI povečal za enkratni znesek plačila v višini 40 milijonov EUR, da bi se evropski pridelovalci banan prilagodili spremenjenim pogojem dostopa na trg EU.
V večletnem finančnem okviru za obdobje 2023–2027 je bila kljub splošnemu zmanjšanju proračuna skupne kmetijske politike (SKP) ohranjena skupna raven financiranja za program POSEI, s čimer je bila priznana posebna vloga programa pri podpiranju kmetijstva v najbolj oddaljenih regijah.
Osnovna uredba o programu POSEI ne določa posebnih dodelitev za proizvodnjo banan. Države članice se na podlagi opredeljenih prednostnih nalog v programih posameznih najbolj oddaljenih regij odločijo o vrstah ukrepov, ki jih bodo uporabile, njihovih dodeljenih finančnih sredstvih in pogojih upravičenosti. Pogost pogoj za upravičenost je članstvo v priznani organizaciji proizvajalcev.
5.2.Sektor banan in program POSEI v Španiji 22
Na Kanarskih otokih, kjer je stopnja brezposelnosti leta 2020 znašala 22,6 % (kar je trikrat več od povprečja EU), ima proizvodnja banan pomembno vlogo pri stabilizaciji dohodka in delovnih mest na podeželju.
Skupni proračun programa POSEI za sektor banan predstavlja več kot polovico celotnega proračuna programa POSEI.
Kakovost proizvodnje je osrednji element celotnega programa POSEI. To še posebej velja za sektor banan, saj je do programa POSEI upravičen le proizvod z ZGO „Plátano de Canarias“. Banane s Kanarskih otokov se večinoma prodajajo na španskem trgu, za katerega je značilna velika zvestoba potrošnikov. Banane „Plátano de Canarias“ na tem trgu očitno privlačijo višjo ceno.
Otok La Palma je leta 2021 prizadel izbruh vulkana Cumbre Vieja, ki je s plazom zasul približno 210 ha površin za gojenje banan. SKP je v programu POSEI in programu razvoja podeželja prizadetim kmetom omogočala nekatere možnosti podpore.
V skladu z ugotovitvami zbirnega poročila, ki ga je pripravila družba Ecorys, obstajajo dokazi, da je program POSEI znatno prispeval k razvoju sektorja.
5.3.Sektor banan in program POSEI v Franciji 23
Na Gvadelupu in Martiniku, kjer je stopnja brezposelnosti približno 17-odstotna oziroma 12,4-odstotna, ima sektor banan prav tako ključno vlogo pri stabilizaciji dohodka in delovnih mest na podeželju. V tem sektorju je zaposlenih 56 % kmetijskih delavcev na Gvadelupu in 77 % na Martiniku.
V Franciji je proračun programa POSEI, namenjen bananam, predstavljal približno 46 % celotnega proračuna programa POSEI.
V zadnjih letih se je tržna proizvodnja znatno zmanjšala predvsem zaradi naslednjih dejavnikov: vremenskih dogodkov, kot so cikloni (Matthew septembra 2016 in Maria septembra 2017) in suše (2019), ter težave z zdravjem rastlin.
Črna sigatoka (cerkospora) je na Antilih še vedno resna težava. Ta zelo nalezljiva bolezen, ki se je pojavila v obdobju 2010–2012 in je zdaj prisotna v obeh antilskih regijah, bi lahko povzročila izgubo do 25 % proizvodnje. Zaradi precejšnjega zmanjšanja razpoložljivih fitofarmacevtskih sredstev je boj proti tej bolezni postal delovno intenzivnejši in dražji. Za obvladovanje te bolezni se sektor osredotoča na odporne sorte, ki pa morda ne bodo na voljo pred letom 2024.
V skladu z ugotovitvami zbirnega poročila, ki ga je pripravila družba Ecorys, lahko zmanjšanje obsega proizvodnje in donosov pomeni izgubo konkurenčnosti pridelovalcev banan v teh regijah, zlasti v obdobju 2015–2019. V tem primeru je podpora programa POSEI morda prispevala k temu, da sektor še vedno deluje 24 .
5.4.Sektor banan in program POSEI na Portugalskem 25
Proizvodnja banan je pomemben del kmetijstva na Madeiri (15 % kmetijskih površin v uporabi), na Azorih pa precej manj (0,2 % kmetijskih površin v uporabi).
Proračunski program POSEI za portugalske najbolj oddaljene regije kaže jasno razliko v deležu sektorja banan v obeh regijah. Na Azorih je podpora temu sektorju v celotnem proračunu programa POSEI precej nepomembna (približno 1 %), medtem ko na Madeiri podpora za banane vsako leto predstavlja več kot 27 % vseh plačil regiji.
V skladu z ugotovitvami zbirnega poročila, ki ga je pripravila družba Ecorys, je program POSEI znatno prispeval k razvoju sektorja na Madeiri.
Čeprav so Azori v primerjavi z Madeiro manj relevantni, naraščajoče število upravičencev, tržna proizvodnja in podpora programa POSEI kažejo na pozitiven razvoj sektorja.
5.5.Pomoč za razvoj podeželja 26
V programih razvoja podeželja za obdobje 2014–2022, ki se sofinancirajo iz EKSRP, lahko najbolj oddaljene regije izkoristijo ugodne pogoje. Programi so pripravljeni v skladu s prednostnimi nalogami in potrebami najbolj oddaljenih regij ter vključujejo podporne ukrepe za obnovo, ohranjanje in izboljšanje biotske raznovrstnosti v kmetijstvu in gozdarstvu ter spodbujanje gospodarskega razvoja na podeželju. Med ukrepi, ki so na voljo proizvajalcem banan, so tudi sistemi obvladovanja tveganja in kakovosti.
6.Sklepne ugotovitve
Kmetijske in trgovinske politike EU so vedno namenjale posebno pozornost proizvajalcem banan v najbolj oddaljenih regijah. Medtem ko so jih program POSEI in programi razvoja podeželja še naprej močno podpirali, je trgovinska politika EU s spoštovanjem mednarodnih obveznosti EU, ohranjanjem stabilnih odnosov z vsemi trgovinskimi partnerji EU in zadovoljevanjem stalno naraščajoče potrošnje v EU dosegla pravo ravnovesje med različnimi cilji.
Natančneje, v obdobju, ko je deloval stabilizacijski mehanizem za banane, so proizvajalci banan v EU zaradi pozitivnega gibanja cen kljub izgubi tržnega deleža po obsegu uspeli ohraniti dokaj stabilen tržni delež po vrednosti. To se je zgodilo ob povečani potrošnji v EU ter povečanem obsegu uvoza in znižanju uvoznih cen dobaviteljev iz Latinske Amerike.
Zato se zdi, da imata strategija trženja ter učinkovita uporaba sredstev programa POSEI in programov razvoja podeželja pomembno vlogo pri konkurenčnosti evropskega sektorja banan. Medtem ko so portugalski in zlasti španski proizvajalci (slednji so se osredotočili na kakovost proizvodnje) lahko ohranili visoke cene in nekoliko povečali ponudbo, so francoske proizvajalce prizadeli izguba proizvodnje, povečanje proizvodnih stroškov in nižje cene.
Nazadnje, v času priprave poročila vpliv invazije na Ukrajino še ni bil upoštevan v uradnih podatkih, ki so bili na voljo. Inflacijski pritisk, ki vpliva na vse blago, in verjetno precejšnje zmanjšanje povpraševanja v državah, ki jih je prizadela vojna, naj bi kratkoročno in srednjeročno vplivala tudi na dobavno verigo banan in trg banan v EU.
Priloga: Uporabljena metodologija, zadevni podatki in viri
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 29.8.2022
COM(2022) 427 final
PRILOGA
k
Poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu
o razmerah na trgu Unije za banane in razmerah pri proizvajalcih banan v Uniji po izteku stabilizacijskega mehanizma za banane, skupaj s predhodno oceno delovanja „Programme d'Options Spécifiques à l'Éloignement et l'Insularité“ (POSEI) pri varovanju proizvodnje banan v Uniji
Metodologija
V skladu z metodologijo, uporabljeno v prejšnjih poročilih o izvajanju trgovinskih sporazumov, je uvoz EU izračunan na podlagi podatkov Eurostata, pridobljenih marca 2022, in vključuje razvoj uvoza od koledarskega leta neposredno pred sklenitvijo sporazumov (koledarsko leto 2012) do zadnjega razpoložljivega celotnega koledarskega leta (tj. 2021). Če ni drugače določeno (npr. za sprožitvene obsege in stabilizacijski mehanizem za banane), podatki, predstavljeni v tem dokumentu, temeljijo na trenutni sestavi EU s 27 državami članicami za celotno analizirano obdobje. Zaradi preglednosti so v preglednici 1 (ter posledično v preglednicah 4 in 5) navedene samo tiste države, ki bodo leta 2021 dobavile vsaj 20 000 ton banan: „druge države EU“ vključuje Grčijo in Ciper; „druge države AKP“ med drugim vključuje Surinam, „druge države Latinske Amerike“ pa med drugim Mehiko, Brazilijo in Honduras. Poleg tega podatki o dobavi ne vključujejo uvoza iz držav zunaj EU, AKP in Latinske Amerike, saj gre za zelo majhne količine, zlasti leta 2021 zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU.
Proizvodnja in cene banan v EU temeljijo na uradnih obvestilih držav članic v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1185. Zadnja obvestila so bila prejeta februarja 2022 in so vsebovala podatke do koledarskega leta 2021.
Poleg tega informacije o proizvajalcih banan v EU ter pomočeh in programih POSEI v različnih najbolj oddaljenih regijah Španije, Francije in Portugalske temeljijo na programih POSEI do leta 2020 (proračunsko leto 2021), letnih poročilih o izvajanju za obdobje 2012–2020, ki so jih države članice predložile Komisiji v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 180/2014, in študiji „Synthesis study of annual implementation reports of POSEI programmes and the programme for the smaller Aegean Islands for 2015-2019“ (skupni študiji letnih poročil o izvajanju programov POSEI in programa za manjše egejske otoke za obdobje 2015–2019) 1 .
Preglednica 1: Razvoj oskrbe z bananami glede na izvor v EU od leta 2012 do leta 2021 po obsegu (1 000 ton)
|
Poreklo/leto |
2012 |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
2018 |
2019 |
2020 |
2021 |
|
EU |
648 |
615 |
656 |
670 |
693 |
614 |
587 |
624 |
635 |
638 |
|
Španija |
371 |
361 |
364 |
382 |
417 |
423 |
388 |
400 |
423 |
409 |
|
Francija |
252 |
231 |
267 |
263 |
248 |
162 |
174 |
198 |
184 |
203 |
|
Martinik |
185 |
159 |
193 |
199 |
180 |
122 |
143 |
154 |
132 |
143 |
|
Gvadelup |
67 |
72 |
74 |
64 |
69 |
40 |
30 |
43 |
52 |
60 |
|
Portugalska |
18 |
16 |
19 |
19 |
21 |
24 |
19 |
23 |
23 |
22 |
|
Druge države EU |
8 |
7 |
6 |
6 |
6 |
5 |
6 |
4 |
4 |
4 |
|
Države AKP |
550 |
646 |
715 |
698 |
778 |
738 |
738 |
827 |
804 |
854 |
|
Slonokoščena obala |
152 |
187 |
215 |
213 |
265 |
248 |
270 |
315 |
313 |
315 |
|
Dominikanska republika |
90 |
122 |
152 |
126 |
156 |
145 |
162 |
231 |
230 |
264 |
|
Kamerun |
158 |
191 |
216 |
242 |
252 |
234 |
179 |
152 |
158 |
167 |
|
Gana |
38 |
32 |
27 |
22 |
26 |
35 |
46 |
61 |
51 |
63 |
|
Belize |
29 |
33 |
32 |
35 |
28 |
31 |
38 |
44 |
43 |
35 |
|
Druge države AKP |
83 |
81 |
73 |
59 |
50 |
45 |
44 |
24 |
9 |
9 |
|
Latinska Amerika |
3 034 |
3 152 |
3 323 |
3 484 |
3 622 |
4 040 |
4 246 |
4 090 |
4 358 |
4 288 |
|
Ekvador |
1 212 |
1 169 |
1 334 |
1 226 |
1 187 |
1 347 |
1 496 |
1 364 |
1 516 |
1 600 |
|
Kolumbija |
896 |
904 |
836 |
1 034 |
995 |
1 137 |
1 107 |
1 128 |
1 185 |
1 162 |
|
Kostarika |
652 |
682 |
740 |
787 |
966 |
966 |
1 012 |
940 |
1 036 |
1 020 |
|
Panama |
135 |
180 |
202 |
184 |
170 |
214 |
233 |
255 |
261 |
215 |
|
Gvatemala |
5 |
14 |
25 |
65 |
86 |
106 |
136 |
183 |
172 |
119 |
|
Peru |
78 |
109 |
94 |
101 |
114 |
115 |
126 |
108 |
101 |
98 |
|
Nikaragva |
0 |
0 |
0 |
9 |
32 |
79 |
75 |
61 |
54 |
63 |
|
Druge države Latinske Amerike |
56 |
95 |
93 |
79 |
73 |
75 |
60 |
50 |
32 |
11 |
|
Države AKP + Latinska Amerika |
3 584 |
3 798 |
4 038 |
4 182 |
4 400 |
4 778 |
4 983 |
4 917 |
5 162 |
5 142 |
|
EU + države AKP + Latinska Amerika |
4 232 |
4 413 |
4 694 |
4 851 |
5 093 |
5 392 |
5 570 |
5 542 |
5 797 |
5 781 |
|
Tržni delež EU |
15 % |
14 % |
14 % |
14 % |
14 % |
11 % |
11 % |
11 % |
11 % |
11 % |
|
Tržni delež držav AKP |
13 % |
15 % |
15 % |
14 % |
15 % |
14 % |
13 % |
15 % |
14 % |
15 % |
|
Tržni delež Latinske Amerike |
72 % |
71 % |
71 % |
72 % |
71 % |
75 % |
76 % |
74 % |
75 % |
74 % |
Vir za proizvodnjo v EU: sporočila držav članic (celotna proizvodnja, tj. ki se trži zunaj in znotraj proizvodne regije)
Vir za države AKP in Latinsko Ameriko: podatki, pridobljeni iz podatkovne zbirke COMEXT, 24. marca 2022, EUROSTAT, EU27.
Preglednica 2: Razvoj uvoza iz držav AKP od leta 2012 do leta 2021 po obsegu (1 000 ton)
|
Država članica uvoznica/leta |
2012 |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
2018 |
2019 |
2020 |
2021 |
|
Francija |
284 |
325 |
337 |
310 |
266 |
276 |
293 |
312 |
270 |
311 |
|
Belgija |
177 |
196 |
229 |
264 |
335 |
332 |
271 |
273 |
288 |
255 |
|
Nizozemska |
12 |
16 |
26 |
14 |
9 |
16 |
71 |
114 |
107 |
147 |
|
Nemčija |
7 |
10 |
10 |
6 |
20 |
12 |
15 |
29 |
38 |
47 |
|
Irska |
26 |
29 |
28 |
31 |
24 |
28 |
30 |
43 |
42 |
41 |
|
Švedska |
4 |
14 |
31 |
34 |
63 |
43 |
18 |
30 |
25 |
16 |
|
Italija |
18 |
20 |
18 |
15 |
31 |
14 |
8 |
7 |
14 |
13 |
|
Portugalska |
1 |
8 |
3 |
4 |
1 |
0 |
1 |
5 |
6 |
13 |
|
Španija |
20 |
26 |
30 |
13 |
23 |
12 |
22 |
10 |
9 |
7 |
|
Danska |
2 |
2 |
3 |
5 |
6 |
4 |
6 |
1 |
4 |
3 |
|
Češka |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Avstrija |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Ciper |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Latvija |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Grčija |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Madžarska |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Slovaška |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Bolgarija |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Finska |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Litva |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Romunija |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Luksemburg |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Slovenija |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Malta |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Estonija |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Hrvaška |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Poljska |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
2 |
4 |
0 |
0 |
|
EU27 skupaj |
550 |
646 |
715 |
698 |
778 |
738 |
738 |
827 |
804 |
854 |
Vir: podatki, pridobljeni iz podatkovne zbirke COMEXT, 24. marca 2022, EUROSTAT, EU27.
Preglednica 3: Razvoj uvoza držav članic iz držav Latinske Amerike od leta 2012 do leta 2021 po obsegu (1 000 ton)
|
Država članica uvoznica/leta |
2012 |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
2018 |
2019 |
2020 |
2021 |
|
Nizozemska |
251 |
304 |
301 |
499 |
628 |
708 |
790 |
915 |
909 |
955 |
|
Italija |
498 |
545 |
597 |
606 |
626 |
688 |
731 |
689 |
730 |
730 |
|
Belgija |
1 078 |
1 024 |
1 058 |
892 |
854 |
959 |
931 |
775 |
787 |
693 |
|
Nemčija |
608 |
671 |
726 |
709 |
636 |
617 |
569 |
549 |
535 |
528 |
|
Poljska |
28 |
20 |
36 |
109 |
154 |
207 |
247 |
211 |
292 |
248 |
|
Španija |
115 |
113 |
148 |
126 |
135 |
146 |
185 |
204 |
197 |
228 |
|
Grčija |
117 |
124 |
129 |
135 |
150 |
178 |
205 |
204 |
203 |
204 |
|
Švedska |
115 |
110 |
99 |
109 |
87 |
124 |
135 |
129 |
141 |
157 |
|
Slovenija |
32 |
39 |
51 |
66 |
64 |
73 |
67 |
81 |
102 |
103 |
|
Portugalska |
63 |
59 |
25 |
60 |
63 |
85 |
87 |
104 |
125 |
101 |
|
Francija |
3 |
3 |
4 |
2 |
4 |
41 |
59 |
12 |
72 |
88 |
|
Finska |
6 |
12 |
12 |
35 |
82 |
75 |
79 |
78 |
81 |
79 |
|
Irska |
33 |
36 |
40 |
39 |
48 |
45 |
45 |
41 |
44 |
45 |
|
Bolgarija |
21 |
16 |
27 |
29 |
27 |
34 |
40 |
39 |
41 |
38 |
|
Hrvaška |
46 |
49 |
30 |
21 |
23 |
20 |
23 |
23 |
37 |
25 |
|
Litva |
3 |
9 |
13 |
19 |
27 |
23 |
33 |
22 |
30 |
22 |
|
Romunija |
11 |
2 |
6 |
7 |
3 |
2 |
2 |
2 |
17 |
21 |
|
Danska |
3 |
13 |
12 |
13 |
1 |
1 |
6 |
2 |
6 |
11 |
|
Malta |
0 |
1 |
4 |
5 |
7 |
8 |
8 |
8 |
7 |
7 |
|
Ciper |
1 |
2 |
3 |
3 |
3 |
3 |
2 |
2 |
3 |
3 |
|
Avstrija |
1 |
1 |
1 |
1 |
1 |
1 |
1 |
1 |
0 |
0 |
|
Luksemburg |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Latvija |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
1 |
0 |
0 |
0 |
|
Češka |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Madžarska |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Slovaška |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Estonija |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
EU27 skupaj |
3 034 |
3 152 |
3 323 |
3 484 |
3 622 |
4 040 |
4 246 |
4 090 |
4 358 |
4 288 |
Vir: podatki, pridobljeni iz podatkovne zbirke COMEXT, 24. marca 2022, EUROSTAT, EU27.
Preglednica 4: Razvoj uvoznih cen za zelene banane od leta 2012 do leta 2021 (€/kg)
|
Poreklo/leto |
2012 |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
2018 |
2019 |
2020 |
2021 |
|
EU |
0,68 |
0,72 |
0,73 |
0,73 |
0,71 |
0,75 |
0,84 |
0,90 |
1,03 |
0,83 |
|
Španija |
0,77 |
0,84 |
0,87 |
0,82 |
0,77 |
0,84 |
0,98 |
1,05 |
1,23 |
0,95 |
|
Francija |
0,55 |
0,55 |
0,56 |
0,59 |
0,61 |
0,52 |
0,53 |
0,62 |
0,62 |
0,60 |
|
Martinik |
0,55 |
0,56 |
0,57 |
0,59 |
0,62 |
0,52 |
0,54 |
0,63 |
0,63 |
0,60 |
|
Gvadelup |
0,55 |
0,54 |
0,55 |
0,58 |
0,60 |
0,53 |
0,48 |
0,61 |
0,60 |
0,58 |
|
Portugalska |
0,75 |
0,85 |
0,82 |
0,86 |
0,87 |
0,82 |
1,17 |
0,92 |
0,96 |
0,97 |
|
Druge države EU |
0,60 |
0,53 |
0,48 |
0,63 |
0,60 |
0,83 |
0,80 |
0,74 |
0,69 |
0,75 |
|
Države AKP |
0,66 |
0,68 |
0,70 |
0,75 |
0,78 |
0,79 |
0,76 |
0,75 |
0,78 |
0,75 |
|
Slonokoščena obala |
0,69 |
0,69 |
0,71 |
0,73 |
0,74 |
0,74 |
0,76 |
0,74 |
0,78 |
0,73 |
|
Dominikanska republika |
0,68 |
0,70 |
0,71 |
0,85 |
0,83 |
0,85 |
0,68 |
0,68 |
0,70 |
0,75 |
|
Kamerun |
0,73 |
0,77 |
0,78 |
0,80 |
0,80 |
0,81 |
0,85 |
0,95 |
0,96 |
0,85 |
|
Gana |
0,76 |
0,80 |
0,79 |
0,81 |
0,85 |
0,84 |
0,80 |
0,88 |
0,87 |
0,77 |
|
Belize |
0,44 |
0,42 |
0,42 |
0,52 |
0,52 |
0,54 |
0,53 |
0,53 |
0,52 |
0,58 |
|
Druge države AKP |
0,50 |
0,51 |
0,53 |
0,56 |
0,86 |
0,87 |
0,79 |
0,62 |
0,57 |
0,46 |
|
Latinska Amerika |
0,62 |
0,61 |
0,60 |
0,60 |
0,59 |
0,65 |
0,64 |
0,64 |
0,62 |
0,57 |
|
Ekvador |
0,58 |
0,57 |
0,56 |
0,59 |
0,59 |
0,61 |
0,61 |
0,61 |
0,60 |
0,59 |
|
Kolumbija |
0,68 |
0,66 |
0,65 |
0,62 |
0,63 |
0,64 |
0,61 |
0,59 |
0,58 |
0,57 |
|
Kostarika |
0,61 |
0,61 |
0,60 |
0,60 |
0,58 |
0,66 |
0,66 |
0,65 |
0,64 |
0,56 |
|
Panama |
0,79 |
0,62 |
0,64 |
0,47 |
0,42 |
0,98 |
0,95 |
0,92 |
0,91 |
0,60 |
|
Gvatemala |
0,48 |
0,61 |
0,53 |
0,62 |
0,59 |
0,55 |
0,59 |
0,63 |
0,55 |
0,51 |
|
Peru |
0,76 |
0,75 |
0,68 |
0,67 |
0,72 |
0,72 |
0,72 |
0,73 |
0,72 |
0,74 |
|
Nikaragva |
|
|
|
0,52 |
0,48 |
0,46 |
0,49 |
0,49 |
0,50 |
0,50 |
|
Druge države Latinske Amerike |
0,45 |
0,49 |
0,46 |
0,53 |
0,50 |
0,49 |
0,58 |
0,67 |
0,63 |
0,51 |
|
Države AKP + Latinska Amerika |
0,63 |
0,62 |
0,62 |
0,62 |
0,63 |
0,67 |
0,66 |
0,66 |
0,65 |
0,60 |
Vir za vrednost EU: sporočila držav članic (cene za zelene banane EU, ki se tržijo zunaj proizvodne regije v fazi dostave v prvem pristanišču raztovarjanja)
Vir za države AKP in Latinsko Ameriko: podatki, pridobljeni iz podatkovne zbirke COMEXT, 24. marca 2022, EUROSTAT, EU27, vrednost na enoto
Preglednica 5: Razvoj oskrbe z bananami glede na poreklo v EU od leta 2012 do leta 2021 po vrednosti (1 000 000 EUR)
|
Poreklo/leto |
2012 |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
2018 |
2019 |
2020 |
2021 |
|
EU |
433 |
437 |
477 |
480 |
486 |
456 |
489 |
548 |
637 |
527 |
|
Španija |
279 |
295 |
309 |
308 |
315 |
351 |
375 |
403 |
500 |
383 |
|
Francija |
137 |
127 |
150 |
154 |
150 |
84 |
91 |
122 |
114 |
120 |
|
Martinik |
101 |
88 |
109 |
118 |
110 |
64 |
77 |
96 |
83 |
86 |
|
Gvadelup |
36 |
38 |
40 |
36 |
40 |
20 |
14 |
26 |
31 |
34 |
|
Portugalska |
13 |
13 |
15 |
15 |
18 |
19 |
20 |
21 |
21 |
21 |
|
Druge države EU |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
4 |
2 |
2 |
3 |
|
Države AKP |
364 |
442 |
502 |
525 |
609 |
582 |
559 |
624 |
627 |
643 |
|
Slonokoščena obala |
105 |
129 |
152 |
155 |
197 |
184 |
206 |
232 |
243 |
230 |
|
Dominikanska republika |
61 |
85 |
107 |
107 |
129 |
123 |
110 |
156 |
160 |
197 |
|
Kamerun |
115 |
147 |
169 |
193 |
202 |
189 |
152 |
144 |
151 |
142 |
|
Gana |
29 |
26 |
21 |
18 |
23 |
30 |
36 |
53 |
45 |
49 |
|
Belize |
13 |
14 |
14 |
18 |
14 |
17 |
20 |
23 |
22 |
20 |
|
Druge države AKP |
42 |
42 |
39 |
33 |
43 |
39 |
35 |
15 |
5 |
5 |
|
Latinska Amerika |
1 895 |
1 924 |
1 983 |
2 084 |
2 144 |
2 611 |
2 721 |
2 602 |
2 719 |
2 464 |
|
Ekvador |
698 |
664 |
744 |
725 |
699 |
819 |
912 |
832 |
910 |
941 |
|
Kolumbija |
606 |
593 |
545 |
646 |
627 |
730 |
675 |
662 |
690 |
656 |
|
Kostarika |
398 |
417 |
446 |
471 |
563 |
638 |
668 |
614 |
668 |
567 |
|
Panama |
107 |
112 |
128 |
87 |
72 |
210 |
223 |
234 |
237 |
129 |
|
Gvatemala |
2 |
8 |
13 |
40 |
51 |
58 |
80 |
116 |
94 |
60 |
|
Peru |
59 |
82 |
64 |
68 |
82 |
83 |
91 |
80 |
73 |
73 |
|
Nikaragva |
0 |
0 |
0 |
5 |
16 |
36 |
37 |
30 |
27 |
31 |
|
Druge države Latinske Amerike |
25 |
47 |
43 |
42 |
36 |
37 |
35 |
34 |
20 |
7 |
|
Države AKP + Latinska Amerika |
2 259 |
2 366 |
2 484 |
2 609 |
2 753 |
3 193 |
3 280 |
3 226 |
3 345 |
3 107 |
|
EU + države AKP + Latinska Amerika |
2 692 |
2 803 |
2 961 |
3 089 |
3 238 |
3 649 |
3 769 |
3 774 |
3 982 |
3 633 |
|
Tržni delež EU |
16 % |
16 % |
16 % |
16 % |
15 % |
12 % |
13 % |
15 % |
16 % |
15 % |
|
Tržni delež držav AKP |
14 % |
16 % |
17 % |
17 % |
19 % |
16 % |
15 % |
17 % |
16 % |
18 % |
|
Tržni delež Latinske Amerike |
70 % |
69 % |
67 % |
67 % |
66 % |
72 % |
72 % |
69 % |
68 % |
68 % |
Vir za vrednost EU: sporočila držav članic (vrednost zelenih banan EU na podlagi povprečnih prodajnih cen na lokalnih trgih in trženih zunaj proizvodne regije v fazi dostave v prvem pristanišču raztovarjanja)
Vir za države AKP in Latinsko Ameriko: podatki, pridobljeni iz podatkovne zbirke COMEXT, 24. marca 2022, EUROSTAT, EU27, vrednost CIF (strošek, zavarovanje, tovor): cena blaga, dobavljenega na meji države uvoznice, pred plačilom uvoznih dajatev ali drugih davkov na uvoz ali trgovinskih in prevoznih marž znotraj države.
Preglednica 6: Pregled tarif v okviru stabilizacijskega mehanizma za banane (€/tono)
|
Leto |
Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragva ter Panama, Peru in Kolumbija |
Ekvador |
Države z največjimi ugodnostmi |
|
2013 |
124 |
– |
132 |
|
2014 |
117 |
– |
132 |
|
2015 |
110 |
– |
132 |
|
2016 |
103 |
– |
127 |
|
2017 |
96 |
97 |
122 |
|
2018 |
89 |
90 |
117 |
|
2019 |
82 |
83 |
114 |
|
2020 |
75 |
75 |
114 |
Preglednica 7: Pregled razvoja sprožitvenih ravni uvoza (vrednost v 1 000 tonah za celotno EU, vključno z Združenim kraljestvom)
|
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
2018 |
2019 |
|||||||||||||
|
SR |
Uv |
v % |
SR |
Uv |
v % |
SR |
Uv |
v % |
SR |
Uv |
v % |
SR |
Uv |
v % |
SR |
Uv |
v % |
|
|
Kolumbija |
1 620 |
1064 |
66 % |
1687,5 |
1317 |
78 % |
1755 |
1274 |
73 % |
1822,5 |
1409 |
77 % |
1890 |
1343 |
71 % |
1957,5 |
1405 |
72 % |
|
Gvatemala |
60 |
29 |
48 % |
62,5 |
79 |
126 % |
65 |
96 |
147 % |
67,5 |
114 |
168 % |
70 |
153 |
218 % |
72,5 |
200 |
276 % |
|
Honduras |
60 |
4,5 |
7,5 % |
62,5 |
4,4 |
7 % |
65 |
8 |
12 % |
67,5 |
17 |
25 % |
70 |
21 |
30 % |
72,5 |
20 |
28 % |
|
Nikaragva |
12 |
– |
12,5 |
8,4 |
67 % |
13 |
35 |
270 % |
13,5 |
68,3 |
506 % |
14 |
81 |
578 % |
14,5 |
74,4 |
510 % |
|
|
Peru |
82,5 |
95 |
115 % |
86,25 |
101 |
117 % |
90 |
115 |
128 % |
93,75 |
119 |
127 % |
97,5 |
127 |
130 % |
101,25 |
109 |
108 % |
|
Panama |
450 |
222 |
49 % |
468,75 |
208 |
44 % |
487,5 |
202 |
41 % |
506,25 |
252 |
50 % |
525 |
253 |
48 % |
543,75 |
280 |
51 % |
|
Kostarika |
1230 |
920 |
75 % |
1281,25 |
927 |
72 % |
1332,5 |
1073 |
81 % |
1383,75 |
1124 |
81 % |
1435 |
1193 |
83 % |
1486,25 |
1154 |
78 % |
|
Salvador |
2,4 |
2,5 |
2,6 |
2,7 |
2,8 |
2,9 |
||||||||||||
|
Ekvador |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
1801,778 |
1441 |
80 % |
1880,127 |
1568 |
83 % |
1957,5 |
1465 |
75 % |
|
SR – Sprožitvena raven v 1 000 tonah v uredbah št. 19/2013, št. 20/2013 in 2017/540
Uv – Uvoz v 1 000 tonah glede na podatkovno zbirko carinskega nadzora TAXUD
% – obseg uvoza glede na sprožitveno raven (zaokrožene številke)
Preglednica 8: Seznam izvedbenih sklepov Komisije, sprejetih v okviru stabilizacijskega mehanizma za banane
|
2013 |
ØIzvedbeni sklep Komisije 2013/783/EU z dne 18. decembra 2013 o ugotovitvi, da začasna opustitev preferencialnih carin, vzpostavljenih v okviru stabilizacijskega mehanizma za banane iz Trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani, za uvoz banan s poreklom iz Peruja za leto 2013 ni primerna (UL L 346, 20.12.2013, str. 73): |
|
2014 |
ØIzvedbeni sklep Komisije 2014/926/EU z dne 17. decembra 2014 o ugotovitvi, da začasna opustitev preferencialnih carin, vzpostavljenih v okviru stabilizacijskega mehanizma za banane iz Trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani, za uvoz banan s poreklom iz Peruja za leto 2014 ni primerna (UL L 363, 18.12.2014, str. 181); |
|
2015 |
ØIzvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/2329 z dne 11. decembra 2015 o ugotovitvi, da začasna opustitev preferencialnih carin, vzpostavljenih v okviru stabilizacijskega mehanizma za banane iz Trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani ter v okviru stabilizacijskega mehanizma za banane iz Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani, ni primerna za uvoz banan s poreklom iz Peruja oziroma Gvatemale za leto 2015 (UL L 328, 12.12.2015, str. 116); |
|
2016 |
ØIzvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/1878 z dne 21. oktobra 2016 o ugotovitvi, da začasna opustitev preferencialnih carin, vzpostavljenih v okviru stabilizacijskega mehanizma za banane iz Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani, za uvoz banan s poreklom iz Gvatemale za leto 2016 ni primerna (UL L 288, 22.10.2016, str. 56); ØIzvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2359 z dne 20. decembra 2016 o ugotovitvi, da začasna opustitev preferencialnih carin, vzpostavljenih v okviru stabilizacijskega mehanizma za banane iz Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani, za uvoz banan s poreklom iz Nikaragve za leto 2016 ni primerna (UL L 348, 21.12.2016, str. 81); ØIzvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2100 z dne 30. novembra 2016 o ugotovitvi, da začasna opustitev preferencialnih carin, vzpostavljenih v okviru stabilizacijskega mehanizma za banane iz Trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani, za uvoz banan s poreklom iz Peruja za leto 2016 ni primerna (UL L 326, 1.12.2016, str. 16); |
|
2017 |
ØIzvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/2277 z dne 8. decembra 2017 o ugotovitvi, da začasna opustitev preferencialnih carin v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 19/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ni primerna za uvoz banan s poreklom iz Peruja (UL L 326, 9.12.2017, str. 53); ØIzvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/1104 z dne 20. junija 2017 o ugotovitvi, da začasna opustitev preferencialnih carin v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 20/2013 ni primerna za uvoz banan s poreklom iz Nikaragve (UL L 158, 21.6.2017, str. 49); ØIzvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/1791 z dne 4. oktobra 2017 o ugotovitvi, da začasna opustitev preferencialnih carin v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 20/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ni primerna za uvoz banan s poreklom iz Gvatemale (UL L 257, 5.10.2017, str. 1); |
|
2018 |
ØIzvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/874 z dne 14. junija 2018 o ugotovitvi, da začasna opustitev preferencialnih carin v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 20/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ni primerna za uvoz banan s poreklom iz Nikaragve (UL L 152, 15.6.2018, str. 58); ØIzvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1888 z dne 3. decembra 2018 o ugotovitvi, da začasna opustitev preferencialnih carin v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 19/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 20/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ni primerna za uvoz banan s poreklom iz Gvatemale in Peruja (UL L 308, 4.12.2018, str. 49); |
|
2019 |
ØIzvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1005 z dne 19. junija 2019 o ugotovitvi, da začasna opustitev preferencialne carine ni primerna za uvoz banan s poreklom iz Nikaragve (UL L 163, 20.6.2019, str. 101); ØIzvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1203 z dne 12. julija 2019 o ugotovitvi, da začasna opustitev preferencialne carine ni primerna za uvoz banan s poreklom iz Gvatemale (UL L 189, 15.7.2019, str. 73). |
Preglednica 9: Poročila komisije o izvajanju trgovinskih sporazumov
|
COM(2014) 718 final |
Letno poročilo z dne 4. decembra 2014 o izvajanju trgovinskega sporazuma med EU ter Kolumbijo in Perujem |
|
COM(2016) 58 final |
Drugo letno poročilo z dne 10. februarja 2016 o izvajanju trgovinskega sporazuma med EU ter Kolumbijo in Perujem |
|
COM(2017) 585 final |
Tretje letno poročilo z dne 10. oktobra 2017 o izvajanju trgovinskega sporazuma med EU ter Kolumbijo in Perujem |
|
COM(2015) 131 final |
Letno poročilo z dne 18. marca 2015 o izvajanju dela IV Sporazuma o pridružitvi med EU in Srednjo Ameriko |
|
COM(2016) 73 final |
Drugo letno poročilo z dne 18. februarja 2016 o izvajanju dela IV Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani |
|
COM(2017) 160 final |
Tretje letno poročilo z dne 5. aprila 2017 o izvajanju dela IV Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani |
|
COM(2018) 728 final |
Poročilo z dne 31. oktobra 2018 o izvajanju sporazumov o prosti trgovini |
|
SWD(2018) 454 final |
Delovni dokument služb Komisije – Posamezna poročila in informativni listi o izvajanju sporazumov EU o prosti trgovini |
|
COM(2019) 455 final |
Poročilo z dne 14. oktobra 2019 o izvajanju sporazumov o prosti trgovini |
|
SWD(2019) 370 final |
Delovni dokument služb Komisije – Posamezna poročila in informativni listi o izvajanju sporazumov EU o prosti trgovini |
|
COM(2020) 705 final |
Poročilo z dne 12. novembra 2020 o izvajanju trgovinskih sporazumov |
|
SWD(2020) 263 final |
Delovni dokument služb Komisije – Posamezna poročila in informativni listi o izvajanju sporazumov EU o prosti trgovini |
|
COM(2021) 654 final |
Poročilo z dne 27. oktobra 2021 o izvajanju in izvrševanju trgovinskih sporazumov EU |
|
SWD(2021) 297 final |
Delovni dokument služb Komisije – Posamezni informativni listi o izvajanju trgovinskih sporazumov EU |
ŠPANIJA
Preglednica 10: Razvoj glavnih značilnosti proizvodnje banan na Kanarskih otokih (Španija) v obdobju 2012–2020
|
Leto |
2012 |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
2018 |
2019 |
2020 |
|
Tržna proizvodnja banan (v 1 000 tonah) |
371 |
361 |
364 |
382 |
418 |
423 |
388 |
400 |
423 |
|
Površine, ki prejemajo podporo (ha) |
8 321 |
8 173 |
8 173 |
8 156 |
8 334 |
8 517 |
8 701 |
8 717 |
8 742 |
|
Število upravičencev pomoči POSEI |
7 727 |
7 637 |
7 521 |
7 460 |
7 395 |
7 344 |
7 224 |
7 011 |
6 956 |
|
Pomoč POSEI (v mio. EUR) |
161,30 |
140,56 |
140,63 |
140,36 |
140,11 |
140,06 |
140,84 |
140,95 |
139,63 |
V obdobju od leta 2012 do leta 2020 je bilo mogoče opaziti povečanje povprečne površine na kmetijo, ki prejema pomoč. Površine, ki prejemajo podporo, so se povečale z 8 321 ha na 8 742 ha, medtem ko se je število upravičencev zmanjšalo za skoraj 10 %. Kljub temu trendu so nasadi banan na Kanarskih otokih na splošno ostali majhni: 80 % od skoraj 7 000 upravičencev ima manj kot en hektar površin.
Glede tržne proizvodnje je mogoče opaziti splošni rahlo naraščajoči trend, pri čemer proizvodnja niha med najmanjšo vrednostjo 361 000 ton leta 2013 in največjo vrednostjo 423 000 ton (doseženo v letih 2017 in 2020).
Slike na naslednji strani (slike 1–4) prikazujejo razvoj različnih značilnosti.
Slika 1
Slika 2
Slika 3 Slika 4
FRANCIJA
Preglednica 11: Razvoj glavnih značilnosti proizvodnje banan na Martiniku in Gvadelupu v obdobju 2012–2020 (FR)
|
Leto |
2012 |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
2018 |
2019 |
2020 |
|
Tržna proizvodnja banan (v 1 000 tonah) |
252 |
231 |
267 |
263 |
248 |
162 |
174 |
198 |
184 |
|
Martinik |
185 |
159 |
193 |
199 |
180 |
122 |
143 |
154 |
132 |
|
Gvadelup |
67 |
72 |
74 |
64 |
69 |
40 |
30 |
43 |
52 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Površine, ki prejemajo podporo (ha) |
8 341 |
8 428 |
8 081 |
7 971 |
7 490 |
6 426 |
5 464 |
6 534 |
6 930 |
|
Martinik |
6 274 |
6 302 |
5 982 |
5 922 |
5 463 |
4 568 |
4 233 |
5 063 |
5 082 |
|
Gvadelup |
2 067 |
2 126 |
2 099 |
2 049 |
2 027 |
1 859 |
1 231 |
1 471 |
1 848 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Število proizvajalcev, ki so upravičenci pomoči programa POSEI |
626 |
597 |
584 |
570 |
554 |
541 |
530 |
516 |
517 |
|
Martinik |
418 |
397 |
388 |
380 |
371 |
364 |
356 |
352 |
349 |
|
Gvadelup |
208 |
200 |
196 |
190 |
183 |
177 |
174 |
164 |
168 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pomoč POSEI (v mio. EUR) |
147,62 |
125,96 |
131,23 |
128,95 |
129,07 |
129,02 |
129,06 |
128,81 |
126,18 |
|
Martinik |
113,15 |
94,67 |
98,79 |
96,73 |
96,99 |
97,52 |
97,89 |
98,09 |
95,98 |
|
Gvadelup |
34,47 |
31,29 |
32,44 |
32,22 |
32,08 |
31,50 |
31,17 |
30,71 |
30,20 |
Leta 2020 je 517 upravičencev (349 na Martiniku in 168 na Gvadelupu) gojilo banane na 6 930 ha (od tega na 5 082 ha na Martiniku in na 1 848 ha na Gvadelupu). Število upravičencev se je v opazovanem obdobju zmanjšalo, ker so izginili najmanjši pridelovalci, ki so jih nadomestile srednje velike kmetije. Vendar je povprečna površina na kmetijo veliko večja kot v drugih najbolj oddaljenih regijah, in sicer približno 14,6 ha na Martiniku in 11 ha na Gvadelupu v letu 2020.
V opazovanem obdobju se je tržna proizvodnja zmanjšala z 252 000 ton leta 2012 na 184 000 ton leta 2020.
Slike na naslednji strani (slike 5–8) prikazujejo razvoj različnih značilnosti.
Slika 5
Slika 6
Slika 7 Slika 8
PORTUGALSKA
Preglednica 12: Razvoj glavnih značilnosti pridelave banan na Madeiri in Azorih v obdobju 2012–2020 (PT)
|
Year |
2012 |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
2018 |
2019 |
2020 |
|
Marketed production (in 1000 T) for aid |
18 |
16 |
19 |
19 |
21 |
24 |
19 |
23 |
23 |
|
Madeira |
16 |
15 |
18 |
17 |
20 |
22 |
17 |
21 |
21 |
|
Azores |
1 |
1 |
1 |
2 |
1 |
2 |
2 |
2 |
2 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Areas planted (ha)** |
1 015 |
1 021 |
1 027 |
1 034 |
1 041 |
1 038 |
1 097 |
1 121 |
1 120 |
|
Madeira |
718 |
731 |
736 |
742 |
749 |
755 |
810 |
824 |
824 |
|
Azores |
297 |
290 |
291 |
292 |
292 |
283 |
287 |
297 |
296 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Number of POSEI aid beneficiaries |
2 851 |
2 690 |
2 801 |
2 826 |
2 883 |
2 914 |
2 935 |
2 990 |
2 968 |
|
Madeira |
2 835 |
2 670 |
2 723 |
2 727 |
2 807 |
2 800 |
2 846 |
2 878 |
2 863 |
|
Azores |
16 |
20 |
78 |
99 |
76 |
114 |
89 |
112 |
105 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
POSEI aid paid (MEUR) |
8.40 |
7.79 |
8.58 |
8.93 |
8.90 |
8.61 |
8.26 |
9.08 |
9.19 |
|
Madeira |
7.64 |
6.93 |
8.05 |
7.90 |
7.96 |
7.92 |
7.43 |
8.08 |
8.03 |
|
Azores |
0.76 |
0.86 |
0.52 |
1.04 |
0.94 |
0.69 |
0.83 |
1.00 |
1.16 |
** V letnih poročilih o izvajanju ni na voljo popolnih podatkov o površini, ki jo podpira program POSEI; uporaba obdelovalne površine iz letnega statističnega pregleda „Estatísticas Agrícolas“ na spletni strani https://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&xpgid=ine_main (Statistics Portugal) v rjavi barvi
Leta 2020 je bilo na Madeiri 2 863 upravičencev na podlagi banan. Podpora je znašala 8,03 milijona EUR. Približno 824 hektarjev banan (+18 % glede na leto 2009) so pridelali številni zelo majhni pridelovalci banan. Povprečna površina na kmetijsko gospodarstvo na Madeiri je približno 0,44 hektarja, 93 % teh je manjših od 1 ha, zato je proizvodnja banan pomemben vir zaposlovanja in dohodka.
Tržna proizvodnja na Madeiri se je povečala za tretjino, s 16 tisoč ton leta 2012 na 21 tisoč ton leta 2021. Poleg tega je bilo leta 2019 22 % površin, na katerih se pridelujejo banane, v ekološki pridelavi, kar pomeni več kot 200-odstotno povečanje od leta 2011.
Čeprav so Azori v primerjavi z Madeiro manj relevantni, naraščajoče število upravičencev, tržna proizvodnja in podpora programa POSEI kažejo na pozitiven razvoj sektorja.
Slike na naslednji strani (slike 9–12) prikazujejo razvoj različnih značilnosti.
Slika 9
Slika 10
Slika 11 Slika 12
Preglednica 13: Ukrepi za razvoj podeželja v sektorju banan v najbolj oddaljenih regijah za obdobje 2014–2022
|
|
|||
|
|
Kanarski otoki (ES) |
||
|
Proračun programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2022 |
252,5 milijona EUR |
||
|
Ukrepi, ki jih lahko izkoristijo proizvajalci banan: |
(i) sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila |
||
|
|
(ii) fizične naložbe |
||
|
|
(iii) razvoj kmetij in podjetij |
||
|
|
(iv) kmetijsko-okoljski in podnebni ukrepi |
||
|
|
(v) ekološko kmetovanje |
||
|
|
(vi) sodelovanje |
||
|
|
|||
|
|
Martinik (FR) |
Gvadelup (FR) |
|
|
Proračun programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2022 |
228 milijonov EUR |
281 milijonov EUR |
|
|
Ukrepi, ki jih lahko izkoristijo proizvajalci banan: |
(i) alternativno zatiranje škodljivih organizmov za bananovega rilčkarja |
(i) integrirano varstvo banan pred škodljivimi organizmi |
|
|
|
(ii) praha za sanitarne namene na nasadih banan |
(ii) trajnostno upravljanje sajenja banan |
|
|
|
(iii) travna ruša |
(iii) sajenje trave v nasadih banan |
|
|
|
(iv) podpora pri drugih ukrepih programa razvoja podeželja (npr. usposabljanje, storitve svetovanja, naložbe itd.) |
(iv) podpora pri drugih ukrepih programa razvoja podeželja (npr. usposabljanje, storitve svetovanja, naložbe itd.) |
|
|
|
|||
|
|
Madeira (PT) |
Azori (PT) |
|
|
Proračun programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2022 |
248 milijonov EUR |
469 milijonov EUR |
|
|
Ukrepi, ki jih lahko izkoristijo proizvajalci banan: |
(i) fizične naložbe |
(i) fizične naložbe |
|
|
|
(ii) kmetijsko-okoljski in podnebni ukrepi |
(ii) razvoj kmetij in podjetij |
|
|
|
(iii) ekološko kmetovanje |
(iii) vzpostavitev organizacij proizvajalcev |
|
|
|
(iv) obvladovanje tveganja |
(iv) kmetijsko-okoljski in podnebni ukrepi |
|
|
|
(v) ekološko kmetovanje |
||
|
|
(vi) sodelovanje |
||
|
|
(vii) obvladovanje tveganja |
||